Gospodarstvo.
VlnogradniMi! Kaj nas i Ijilanski viiii m ?
Pri ravnokar končanem vinskem sejmu povodom ljubljanskega velikega sejma od 3. do 12. septembra se je izkazalo, da konzu-menti, krcmarji in trgovci z vinom iščejo v prvi vrsti le kvalitetno boljša vina in plačujejo za taka neprimerno visoke cene. Posebno v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani je povpra-šanje j?a prvovrstnimi kvalitetnimi vini naravnost ogromno.
Vinogradniki! Letošnje leto nam obeta sicer izborno vinsko kapljico. Dajmo, izrabimo ugodno konjukturo in pridelajmo čim večje množine kvalitetnih vin ! Pred vsem, ne začnimo prerano s trgatvijo! Če bo treba in če 8e je bati prevelikih zgub, podbirajmo raje po enkrat, dvakrat pred glavno trgatvo. Pobelimo, če je treba, tudi posamezne rane sorte poprej, a z glavno trgatvo pa pačakajmo najmanj do Terezijenega! Sortirajmo in iz-birajmo grozdje pri glavni trgatvi! Vsak tudi najmanjši vinogradnik lahko pridela prvovrstno kvalitetno vino, če boljše grozdne vrste zase potrga in spreša. Bolno, po oidiju ali kateri drugi bolezni napadano grozdje, potem zeleno, v zrelosti zaostalo grozdje ali grozdje od zelo pozno zorečih domačih grozdnih vrst ali manj dozorelo grozdje sploh od prebogato obloženega grozdja, končno gnilo grozdje, je pri tem izločiti, to se pravi na trsu pustiti in še le na zadnje potrgati in posebej sprešati. To zadnje daje pomešano s podbirino dobro domačo pijačo, kazi pa neverjetno kvaliteto, če ga ne izločimo pri glavni trgatvi. Manjši posestniki, pri katerih se ne izplača posebej prešati pri glavni trgatvi izločenega slabega grozdja, lahko istega po četrtem prelaganju (pri četrtem delu) dodenejo in spravijo mošt, ki nateče odslej naprej, kot manj vrednega posebej.
Srednji in večji vinogradniki pa pridelajte čimveč sortnih vin! Potrgajte posamezne grozdne vrste tudi v mešanih vinogradih posebej in sprešajte jih posebej, ravnaje se vedno po goraj očrtanih navodilih, kar se tiče časa in postopanja po trgatvi.
—   2
Na ta način bi se lahko pridelalo najmanj tri četrtine od celotnega vinskega pridelka kvalitetno vino v vrednosti najmanj 60% več, kakor je navadno vino, ki ga pridelamo in za katerega je le težko najti odjemalce. Letos se ceni celotna vinska produkcija na Štajerskem na približno 400.000 bi v vrednosti okroglo 800 miljonov kron. Če se pa ravnamo po zgoraj navedenih navodilih, dvignemo vrednost produkcije za nadaljnih 300 milijonov kron, to je poviSek nad eno tretjino skupne vrednosti, ki se labko doseže samo z nekoliko več in smotrenim delom. Zatorej vinogradniki! Zvišajmo vrednost letošnjega vinskega pridelka !         A. Puklavec.