List ljudstvu v pouk in zabavo. vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijske ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, Izhaja dežele 6 K. Kdor hodi sam tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. 5. — Rokopisi se no vračajo. — Upravništvo: Koroška Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Znserati se sprejemaj zaprte reklamacije so poštnine proste. do erede zjutraj. — Ne- Otroke v slovensko šolo. Marsikje na Slovenskem Štajerju se začne z ■drugo polovico septembra novo Šolsko leto, Posebno se bo to zgodilo v veČini krajev, kjer obstojajo nemške ljudske Šole zraven slovensko-nemških šol. In za te kraje ravno veljajo naše vrstice! Naši narodni nasprotniki bodo za svoje nemške šole lovili deco z vsemi le možnimi sredstvi. Grozili bodo z odtegovanjem različnih dobrot, s trdo zlorabo svoje uradne oblasti in z oblfuibovanjem obilnih podpor za stariše in otroke. Stariši! Ne prodajte svojega največjega zaklada, svoje dece za kak posveten dobiček. Ne odločujte se za nemško ali sloven^ko-nem^ko Šolo z ozirom na to, kje se vam ali vašim otnokom ponuja kaka u-godnost. Ampak sodite in odločujte po tem, kje se bodo vaši .otroci več naučili. Sola je za učenje, ne pa sredstvo za pridobivanje gmotnih dobrot. Otroci se pošiljajo v šolo za) nadaljno umstveno in nravno vzgojo, ne pa, da bi služili za kupčijo med stariši in vzdr-ževatelji Šole. Vse naše takozvane slovenske Šole v onih krajih, kjer obstojajo nemške ljudske šole, so tako urejene, da se otroci na podlagi svoje materinščine lahko začas navadijo tudi tujega jezika. Te Šole niso v istini slovanske šole, kakor se imenujejo, ampak so slovensko-nemške Šole. • Slovenski otrok jn nemška Šola ne more napre dovati. Sola bi naj otroku duh razbistrila, naj bi mu dala mnogo znanja, da lahko stopdvši v svet modro in trezno presoja dogodke okoli sebe in na daljnem svetu. iTako znanje mu laliko da samo šola, v kjoji otrok razume ysako učiteljevo besedo, samo v taki šoli se otroku razsvetli razum. V šoli, kjer otrok ne razume učiteljevega in katehetovega jezika, ne more slediti pouku. Ne nauči se ne veronauka, ne kakega drugega predmeta. Mogoče, da se nauči za silo tolči nemščino, iora človek napredovati, če hoče biti napreden. Tatu, ki bo vsak dan bolje znal krasti, in pijancu, ki se bo vsak) dan bolj napil, ne moremo reči, da sta napredna. Do tega prepričanja sem toroj prišel in sem sam vedno bolj hrepenel po napredku. Ravno tako sem dognal, da je v verskem oziru in mišljenju človek napreden, čim bolj spoznava resnico, Boga in njegove lastnosti, v kolikor je to mogoče in Čim bolj se vglablja v verske resnice in izpolnjuje ¡božje zapovedi. Človek, ki vedno bolj gubi vero v Boga, zanemarja božje zapovedi in se zaletava v cerkev in duhovnike, je v verskem oziru nazadnjaški aii liberalen. Do spoznanja te resnice sem prišel v tujini, ko sem napravil prve izpite. Želel sem se torej po tem napornem delu nekoliko odpoČiti v svoji domovini, o-krepčati duha in se naslanjati na domovinski prirod-ni krasoti, domaČi govorici in domaČem rujnem vincu. Pa Be nekaj drugega me je vleklo ¡v domovino, nekaj, kar^ se tiče zgoraj omenjenega mojega prepričanja in naziranja. Da ne bi pretrgal vsake vezi z domovino, sem imel najmreč tudi v tujem mestu naročen domač slovenski časopis ter sem z veseljem prebiral razne novice iz domačih in tujjih krajev, pisane v svoji materinščini. Pri tem so me pa neizmerno razveseljevali dopisi in novice iz Sajvinjske doline. Cital sem izraze, kakor: „napredna Savinjska dolina", „vrlo napredni Gotovljani", „nazadnjaški Sempeterčani" itd. Takoj sem za trdno sklenil, da enkrat gotovo obiš-čem te presrečne in med njimi zopet nesrečne kraje. V naprednih krajih se bom gotov» Še bolj navdušil za napredovanje v dobrem, a nazadnjaški mi bodo služili v svarilo pred brezdelnostjo in najzadnjašt-vom. Hotel sem pa tudi na licu mesta Študirati vzroke, zakaj so v tako mali dolinioi eni kraji tako nazadnjaški, dočim so drugi vrlo napredni. In sedaj po izpitu se mi je nudila krasna prilika, da se mi izpolni ta goreča želja, nič ne de, Če tudi v počitnicah malo ¡Študiram, in opazujem življenje v teh krajih, škodilo mi ne bo. bolje je, da grem v te napredne kraje in izpolnim svojo znanost, kakor pa da bi šel domov v svoje rovte, se dolgočasil in pozabil še to, kar sem se v tujini naučil. Sedel sem torej v tujini na vlak in se odpeljal proti Savinjski dolini, Z velikim spoštovanjem sem izstopil na prvi postaji v Savin'jski dolini; odkril sem se, kakor da sem stopil v svetišče znanosti in umetnosti. Hotel sem peš prepotovati celo dolino, ker sem vedel, da bom ob vsakem koraku naletel na Kaj novega, lepega in vzvišenega. Vzel sem v roke palico in tisti svoj slovenski časopis, ki sem ga bral v tujini ter sem se pomikal počasnih korakov in odprtih oči naprej. Na njivi sredi lepo obdelanega polja je oral kmet. Lepi konji, nov plug, vse po modernem, umnem naj&inu! Počakal sem, da jo obrnil brazdo in prišel do mene. Zazdelo se mi je, da je učenjak naprednjak in kmet, vse ob enem. Pozdravil sem ga spoštljivo, se mu predstavil in mu — Na 'Kranjskem so bila sedaj neprenehoma krasno uspela zborovanja katoliških organizacij. Dne 2. septembra so zborovali, pri Mariji Pomagaj v Brezju katoliško misleči učitelji, ki so zbrani v Slomšekovi zvezi. Liberalni listi so pred '.zborovanjem na: pouličnjaški način psovali na Slomšekovo zvezo, meneč menda, da bodo s tem koga odvrnili od katoliške organizacije ali vsaj od udeležbe na Brezju. Toda zmotili so se, zborovanje Se tem lepše poteklo. Zanimivo pa je, da so tudi liberalni učiteljski 'listi nesramno napadali svoje tovariše. V tem slučaju ne trpi ugled učiteljskega stanu, kakor se nam rado očita, kadar se zmenimo bolj 'krepko z liberalnimi učitelji. — Na Goriškem bodo drugo polovico meseca septembra nove volitve za deželni zbor. Med Slovenci stopijo štiri stranke v volilni boj: Slovenska ljudska, liberalno-agrarna, liberalna in socialdemo, kraška "stranka. Liberalno-agrarni stranki preti raz por v lastnih vrstah, ker so učitelji za to, da se stranka združi z liberalno, kmetje pa o liberalni stranki nočejo nič vedeti, ker ppznajo 'njene voditelje. • . . — Na Ogerskem je izdal naučni minister grol Appony naredbo, da se mora tudi veronauk učiti v madžarskem jeziku. Ker kateheti tega v krajih, kjer otroci nič ne znajo madžarski, niso niogjli izpolnjevati, izdal je minister drugo naredbo, v kateri na-ročuje škofom, naj prisilijo katehetei, da bodo madžarski poučevali,1 Škofje in kateheti se tudi tej grožnji ne bodo uklonili, če ima^jo le količkaj vesti v sebi. , — V Kraljevem gradcu se je vršil dne 28. avgusta velik shod katoliškega prebivalstva češkega. Celo slavnostno zborovanje se mora imenovati naravnost delavski dan, kajti razdeljeno je bilo v delavski shod in v shod obrtnikov ter madine. Takoj po slavnostni maši so se zbrali k seji predsedniki in zaupniki krščansko socijalnih čeŠkoslovanskih delavskih organizacij. Popoldne se je vršil delavski shod, kije bil naravnost impozanten. Istotako se je izvrstno ob-nesel shod obrtnikov, kjer se : je razpravljalo o bodočnosti malih obrtnikov, o samopomoči, podporni akciji obrtnikov, o njih krščanski organizaciji itd. Naš državni in deželni poslanec dr, Kreki je ; pozdravil shod v imenu katoliško narodnih Slovencev, jih spodbujal za organizacijo delavstva in jih v ognjevitem govoru naviduŠeval za : krščansko socijalna akcijo. Zborovalci so bili tako navdušeni, da niso mogli prenehati s ploskanjem, ovacijami in živijo Jclici. — Kitajska in Japonska se pripravljata na vojsko. Listi poročajo, da je Mandžurija prenapolnjena z vojaštvom. V Tielin po došli v zadnjem;času trije polki 5n Šest stotnij gorskega topništva. V Mukdenu, kamor je koncem minulega meseci prispelo 22.000 vojakov, pričakujejo sedaj ID eskaidro-nov konjenikov in 28 baterij gorskega topništva. Ruski listi živahno razpravljajo o temtojačenju Čet od strani Kitajske in Japonske in poživljajo vlado, naj tudi ona skrbi, da je bodoči dogodki na daljnem iztoku ne najdejo nepripravljene. — Kreta. Turški ministrski svet je sklenil izdelati obiširno spomenico o samoupravi Krete in jo predložiti v oktobru turškemu državnemu zboru. Mala politična naznanila. Dne 2. geptembra: Cesar se je včeraj iz Bregenca vrnil n^. Dunaj., — Na ogrskem katoliškem shodu se je pojavil razpor med katoliškimi strujami. — Rusfca vlada je v Plotrikovu pri, Varšavi zaprla poljsko šolo, katero je obiskovalo 800 otrok. — Na Dunaju so bili včeraj trije , češki shodi: dopoldne zborovanje čeških narodnih socialcev, popoldne zborovanje , češke mladine in društva Ko-mensky. D(njei34 septembna: Častniški shod v Larisi je ¡ javil grškemu ivojnemu ministru, da odpo-Are pokorščino za toliko časa, dokler ne odstopi prestolonaslednik £ot višji poveljnik. : — Namesto odpovedanega splošnega avstrijskega katoliškega shoda nameravajo sklicati jeseni na Dunaj ali v Šolnograd avstrijski nemški katoliški shod, ki se bo posebno batvil /z nekaterimi šolskimi vprašanji. — 10. ali 11. septembra se bo vršil v Budimpešti ministrski svet, ki bo odločal o važnih zadevah Položaj na Ogrskem je Silno resen. Dne 4. septembra: Ostavka, skupnega finančnega ministra Buriana je, kakor poročajo listi, gotova stvar. — Srbsko ministrstvo ostane na svojem mestu, : ker ko zahteve nacijonalcev in na-prednjakov izpolnjene. — Na Srbskem je zopet za-čel svoje delovanje odbor za narodno obrambo. Osnovati hoče po vsej Srbiji narodne pomožne skupine. — Turškemu bivšemu sultanu Abdul Hamidu, ki boleha na otožnosti, so dovolili, da sme v svoji vili napraviti delavnico za izdelovanje romar. Dne 5. septembra,: Višji poveljnik Španskih čet -31orino je doživel južno bd Seville strahovit poraz. — Boj med Rusi in Kitajci. V sredo je zadel ruski .parnik „Olonecki"' pri Ka,rbinu \v neko kitajsko ladjo. Kitajci so zaželi streljati s puškami, splezali so na parnik, pobili moštvo j ter zvezali kapitana. Ruski vojaki so pregnali Kitajce in oprostili kapitana. — .Včeraj predpoldne se je vršilo v Pragi posvetovanje zveze čeških posla,niških klubov v deželnem zboru češkega kraljestva in (zastopnikov vseh čeških strank v češkem deželnem zboru. V daljši debati so Zastopniki strank izjavili, da se povabljeni člani njihovih klubov odzovejo povabilu, le zastopniki kluba narodnih socijalistov In držav|no-pravnih naprednih strank so izjavili,' da se ne udeleže konference, predlagane c/d ministrskega predsednika Bienertha. Dne 6. septembra: Angleški parlamentarni krogi zagotavljajo, da ho konservativna večina v angleškem državnem zboru proračun odklonila in prisililavlado, da državni zbor razpusti in razpiše nove volitve. — V Moskvi so prišli na sled zaroti proti ruskemu carju. Več oseb so že zaprli. — Zmernejši avstrijski krščansko-socijalni krogi po zelo nevoljni na ministrskega predsednika Bienertha', ker dela 'eno neumnost za drugo. Pokazal je svojo popoilno nezmožnost zal vladanje in zato je vladni voz tako teavozil, da še ne more ne naprej i in ne nazaj. — Nemška surovost. V soboto i so imeli dunajski -»Nemci zborovanje^ ypo kajterem so demonstrirali: po ulicah proti Cehom. Nastopila je policija in je zaprla veliko oseb. Pri demonstracijah je bilo več oseb ranjenih, med njimi učiteljski ka!ndidat Mundnik tako težko, da je kmalu nato umrl v bolnišnici. Razne novice. Državni poslanec dr. Benkovič, se je podal na Dunaj, da na pristojnih mestih ožigosa razmere na okrajnem glavarstvu v .Brežicah in zahteva primer-1 nih ukrepov. * Spremembe v frančiškanski provinciji sv. Križa. — Ljubljana : P. Jeronim Knoblecher, kurat v kaznilnici in organist. P. Gratus Kostanj šek, subsidijarij in katehet. — Sv. Gora : P. Konštantin Luser, gvardijan, P. Oton Kocjan. — Novo mesto: P. Gothard Podgoršek, gvardijan, P. Krizostom Weater, učitelj. — Kamnik: P Feliks Tavčar, P. Hermagora Gnidovec. — Pazin: P. Fulgencij Trafela, P. Krizogon Tišler. — Nazaret: P. Franc Ambrož, P. Norbert Sušnik. — Brežice: P. Dijonizij Dnšej. — Maribor: P. Ciprijan Napast, snbsidarij. — Brezje: P. Kerubin Tušek, P. Maks Brelih. — Vič: P. Ferdiaand Zajec, organist, P. Teodor Tavčar, kaplan. * Iz carinske službe. Deželno finapčno ravnateljstvo je imenovalo carinskega oficijala Avgusta Flak v Mariboru carinskim revidentom. * Tridesetletnico svojega službovanja obhajajo dne 4. oktobra t. 1. v Mariboru sledeči gg. spodnještajerski slovenski učitelji: Bračič Franc, nadučitelj pri Št. Vidu na Planini; Dedič Matevž, naduč., Bočna; Dernjač Jožef, nadučitelj, Sv. Peter pri Mar.; Jurko Blaž, š. vodja, Razborje; Kopič Jakob, naduč., Sv. Lenart v Slov. gor.; Korže Leopold, nadučitelj v Ribnici; Kotnik Kari, nadučitelj v Selnici ob Dr.; Kovačič Jakob, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor.; Lasbahar Jožef, nadučitelj v Rušah; Mahor Feliks, učitelj v Makolah; Majcen Feliks, nadučitelj v Lehnu pri Ribnici; Marin Jakob, c. kr. vadn. učit., Maribor; Mešiček Jožef, naduč., Sevnica; Spende Matevž, nadučitelj v Ščavniiki dolini; Tomažič Janez, naduč., Tinje; Tramšek Moric, naduč., Sromlje; Repič Martin, š. vodja v Rakovcih; Šetinc Franc, naduč., Prevorje; Špan Anton, učitelj v Slov. Bistrici; Vodušek Gustav, nadučitelj in c. kr. okr. nadzornik v Trbovljah; Vudler Peter, naduč., Ljubno; Trobiš Alojz, nadučitelj v Koprivnici. Zvečer 3. oktobra sestanek tovarišev v hotelu „Meran", 4. oktobra slovesna maša ob 8. uri v Alojzijevi cerkvi s primernim nagovorom. Natančneji program še ni določen. Katoliški shod na Dunaju je sicer odpovedan, toda kakor Čitamo v dunajskih katoliških listih, ta odpoved ne zadeva samostalnih organizacij sodalov in mladine. Sodali imajo svojo zborovanje od 3. do 5. septembra, Zveza krščanske mladine pa dne 5. septembra Naše slovenske organizacije bo gotovo zanimal program za zborovanje Zveze krščanske mladine. Vsebina • govorov bo: Kulturni boj v obrtni šoli; koalicijska svoboda za mladino; izptopolnjenje organizacije; organizacija na deželi; naš tooj proti alkoholizmu. Popoldan bo veliko zborovanje mladine v ljudski dvorani dunajskega rotovža in tam bodo govorili dr. Grentrup o pomenu krščanskih mladinskih organizacij, dr. Hemala o mladinski strokovni organizaciji, Orel o kulturnih nalogah krščanskega mladinskega gibanja. Narodno-ohramhena enketa se bo vršila v Ljubljani v pondeljek dne 20. septembra popoldne. Prosimo vse one somišljenike, ki se nameravajo udeležiti, da takoj pošljejo na dopisnici svoj naslov uredništvu „Slovenca" v Ljubljani, one somišljenike pa, ki ne morejo priti v Ljubljano, prosimo, da do 11. t. m. pismeno javijo svoje nasvete. Kovanje dvekronskih in stokronskih novcev. C. kr. kovnični urad na Dunaju se pripravlja na kovanje novih dvekronskih in stokronskih novcev. Dvekronski novci, ki bi nadomestili stare goldinarje, bodo imeli dvojno težo krone, toraj deset gramov in 835 fine teže, ter naznečeno vrednost „2 Gor.". Sprednja stran bo imela v ti sej eno cesarjevo sliko kakor krone, kar se pa stokronskega novca tiče, bo prišel v tekoči promet kot zlat. Jubilejski sto-kronski novci imajo večjo vrednost, ker se jih je skovalo v celem 15.000, ki se pa ne pust« še v promet, ker nimajo vtiskov, ki še niao določeni. V zadnjem času se je mnogo govorilo o novih petvinarskih novcih, a za te se pa niso mogli odločiti v komičnem uradu, kakor tudi pri finančnem erarju ne, ker bi se potem vse, kar je sedaj po 4 vinarje, podražilo na 5 vinarjev. To bi pa bilo za ubožnejše prebivalce zopet nov udarec. Zanimivo je, da ima finančno ministrstvo mnogo vlog za kovanje novih petvinarskih, petnajstvinarskih in petdesetvinarskih novcev, kakor tudi onih trikronske vrednosti, po vzoru nemških trimarkinih novcev. Proti tem predlogov pa vladajo razni pomisleki, ki so zelo važni glede na ubožnejše prebivalstvo monarhije. Ako bi se uvedle nove cene, potem bi se vse cene živil povzdignile za ono stopinjo, kot so se novčni stavki povišali. Obmejni kolek. Tu pa tam ippažamo, da prav mnoga" društva in posameznici Še» vedno pošiljajo nekolekovana pisma in dopisnice v svet. Naša na- pomolil roko. Odzdravil je, gledal enkrat na naslovno stran mojega «časopisa, enkrat name, a roke mi ni dal. /Tudi Čudak je mož," sem pomislil in spoštovanje do njega je rastlo v meni. „Oprostite, da Vas motim pri delu. Sem tujec v teh krajih in bi so rad z Vami kaj pogovoril." „Vi ste tujec in ustanavljate mlekarne sedaj pred volitvami po Savinjski dolini,, da bi Vam kaj glasov prinesle, kaj ne? In agitirate tudi. A pri nas ne bo nič, 6e manj pa pri meni. Že veste, kedo je se-flaj na vrhu In kedo take možakarje redi, ko ste Vi. Lepo, mirno, pa tiho! Kmetje nismo toliko trgali hlač po šolskih klopeh ko Vi, a znamo tudi nektej. List, ki ga imate v roki, nas sicer imenuje naaadnjake, a¡ se bo še-lt pokazale», kdo bolj nazaduje, vi ali mi. Spoštujemo icerfcev, vero in duhovnike, to, kar je vam trn v peti; pa tudi učitelje, dokler so takti, da jim lahko mirnim sroem «aupamo naše otroke. Z Bogom!" „Ne razumem Vas, gospod! Kako to z menoj |»voriteP Jaz ne ustanavljam mlekarn, ker vem, ba je potreba, da si to že sami napravite. Tudi ne agi-tiram, Ker nimam za kaj. Bral sem y tujini, da ste tukaj kmetje izobraženi in napredni, in zato sem prišel k vam, da pri v¡as kaj |vidim in se kaj naučim. Ta Časopis sem dobival v tujino in je dober list. Pišejo v njega pošteni, pametni, izobraženi in napredni gospodje, kakor je iz pisave razvideti, in ki tudi pravijo, Ba so bolj§i katoličani iq bolj pobožni, kakor vsi drugi, gotovo tudi jaz, ki si prizadevam, izpolnjeva-^poje vfcrslfe dolžnosti. EakaJ bi jim potem ne mr- Kmet se je začel smejati, da so mu solze stopile v oči, a jaz sem bil v zadregi. Ko si malo opomore, pravi: *No, vidi se, da ste res tujec in neizkušen pri nas. Poprej sem mislil» da ste eden izmed tistih škricev, dijakov in učiteljev, katerih ob tem času vidite vse polno v teh krajih, kakor golazni, ki nadlegujejo ljudi. Le prepotujte nažo dolino, in ko pridete do drugaga konca, boste zmedeni, da ne boste niti ! vedeli, kje se Vas (lrži glava in noge. Ko si malo o- j pomorete od zmede, pa nesite v mestu list nazaj u-redniku in se nui zahvalite, Da Fas je tako dolgo ea nos vodil." Mož mi je podal roko, se smejal in me pozdrav vil* Zamahnil Je e bičem in zarezal novo brazdo. Stal sem začuden in si nisem snal pomagati. Hočeš, nočeš sem moral naprej in sem reševal uganko, zakaj se j» kmet smejal mojim besedam, ker sem jih ravno prod njim kolikor mogoče «biral in lepo govoril. Čemu me je od (začetka tako nezoupno gledal, češ, da sem agitator in ustanavljam mlekarne pred volitvami. Spomnil sem se pozneje, da je nekoč tudi moj list pisal o nekih mlekarnah ▼ Savinjski dolini. Sklepal sem, da je bil moj Časopis kriv) njegove nezaupnosti napram meni. Hoitl sem iti moža nazaj vprašat, kako je s to stvarjo, a bilo }e Ž« predaleč. Navzlic temu nisem svojega ljubega lista vtaknil v Žep, tefnveč sem ga nesel y roki naprej. Morda mi 8e koristi. In v lepem, mladem jutru sredi krasnega polja me sreča Človek zabuhlega pivskega obraza in po-nošene, tu in tam ie luknjičaste obleke, človek, ka-korinih vidiS vse polno po mestih in trgih pohajati in lenariti in M so lahko tudi nevarni. Poznam te vrste ljudi in sem se ga prav prestrašil na samoti sredi prirodne krasote, Še bolj pa, ker se nisem nadejal, da se nahajajo tudi v teh presrečnih krajih takS-ni ljudje. Videlp sedVnu je, da je bil Že malo natrkan, a Še grozovito žejen, kakor sploh takšni ljudje* Rad bi se mu bil izognil, da ne onečastim s-tfjjih vzvišenih občutkov s to ostudno prikaznijo, a nisem mogel, ker je bila ppt sama in na prostemu Nesel sem svoj narodni in ljubi list takjp, da bi laihko vagabund, ki mi j« prihajal nasproti, čital naslovno stran, ako bi zaal čitati. Mislil sem, da ee me potem morebiti n« ho upal nadlegovati, ko bo videl, da sem izobražen in napreden, a on raacapan, pijan, brezbožen nazad-»jak. A zmotil sem se. 2» od daleč j» bulil n list, ia ko je menda prebral naslov, začel se je smejati. Odkril se mi je že od daleč, se klanjal in pozdravljal: „Dobro jutro, herr doktor! Košamadina! Kako gr« kšeft? Tudi jaa agitiram. fT»da Vi «nate prekleto dobro, kar list mu nastavite, kot vra&ou zanjko, pa ga imate. Toda žejen sem žejen, Morebifc lahko Ga-ste za vrček piva ali frakeljo žganja. Jih bom potem ved nalovil črnih vraiicev, far&oh naaadnjakov ia omahljivcev. Vam jo lahko agitirati, ko zamakfctto, da lahkto podrepniki kar plavajo za Vami, toda meni Je težje, ker Se sam rabim, da bi mi kdo zalival. Pokažite mi malo Va3 list, ker vem, da Je najnovejši, ki «a Še nisem bral, da si bom potem ložje brusil jezik in ložje farbal." Vzel mi je list z »naaanimi rokami in začel listati po njem. (Konec prihodnjič.) rodna dolžnost zahteva, da povsod prilepimo obmejni kolek. Ne odpošljimo notjene poŠiljatve brez obmejnega koleka! Društvom! S. K. S. Z. je pred časom poslala svojim članicam tiskovine* \glede statistike društev. Prosimo, da slavna društva, ki še niso izpolnila, blagovolijo to v kratkem storiti ter z imeni odbornikov društva za 1. 1909 vred poslati S. K. S. Z. v Maribor. *S. K. S. Z. Za Zvezo so darovali veliko lepih knjig slov. kat. izobr. društvo v Brežicah,1 in, veleč, g. profesor dr. Anton Medved. Zveza jzreka obema za, podane darove najsrčnejšo zahvtalo. Narodno-o-brambne enkete, ki se vrši dne 20. septembra v Ljubljani, se udeleži po svpjih poslancih. Društva se o-pozarjajo na telovadni tečaj, ki se bo vršil še to jesen v Ljubljani. Naj pošljejo na istega mladeni&e, ki imajo veselje in zmožnost za telovadbo. Vrši še se več mladinskih, shodov, kar se bo poročalo v časopisju. Dovoli se knjižna podpora enemu društvu. Slovenski krščanski učitelji na Štajerskem, organizirajte se! Predsednik ^Slomškove zveze" je na njenem občnem zboru na Brezjah, Štajerskim somišljenikom, tovarišem in tovarišicajn, zaklical te-le besede: Organizirajte se! V vaši deželi je tekla zibelka nepozabnemu Slomšku.. Zadnje volitve so ondi pokazale, da je Še med vašim ljudstvom mnogo Slomškovega duha, da je ogromna večina naroda katoliška. A kako je ondi med učiteljstvom ? Zdi se,, kakor da bi v tem stanu ne bilo prav nič \Slomšfcovega duha, kakor da bi se bilo vse učiteljstvo odtujilo naj-globočjemu prepričanju slovenskega ljudstva. A to vendar ni mogoče! Pred leti že smo imeli ondi somišljenikov, in ker ti še niso pomrli, jih poživljam, (da stopijo na plan, da ustanove svoje društvo, da "ohranijo med učiteljstvom vsaj to, 'kar je Še 'katoliško, da nam mladega naraščaja ne pogoltne vsega svobodomiselna organizacija. Skrajni čas je, da to storite. (Odobravanje.) — Mi iskreno želimo, da bi te besede v naši lepi deželi našle odmev. Se je veliko učiteljev in učiteljic na Štajerskem, la so odločno krščanskega svetovnega naziranja ter obsojajo, da se je toliko učiteljev udinjalo liberalni Narodni stranki. Tem učiteljem in učiteljicam kličemo: Združite se v krščanskem društvu! Pokažite v javnosti, kar ,vam narekuje razum in veleva vest! Proč z vsemi obziri, proč z bojaznijo! Gre se za vaš blagor in za ugled vašega stanu. Gre se pa tudi za blagor naroda, ko-jega otroke odgajate. * Za Učitelje na Ciril Metodovih šolah se v zadnjem časa imenujejo sami pristni liberalci. Da je Pesek prišel v Št. Rupert pri Velikovcu, je znano. Na tržaško Ciril-Metodovo šolo je pa imenovan za učitelja nek Franc Kos, dosedaj učitelj na Grosupljem, pristaš svobodne šole ter hud razširjevalec svobodne misli. Ciril-Metodova družba jo je odločno zavila v protikatoliški tabor. * Taki SO! „Učiteljski Tovariš" se v svoji številki 3. septembra v neki notici, kjer zagovarja učiteljišče v Ljubljani, nesramno norčuje iz verske resnice o učlovečenju Jezusa Kristusa, češ, „beseda je meso postala", to „nasprotuje vsakemu zdravemu razumu". Slovensko ljudstvo — glej liberalne učitelje, ki se tako posmehujejo tvojemu najglobljemu verskemu prepričanju, glej tiste, ki vzgajajo tvojo mladino, pa tako pobalinsko klevečejo najvišje verske resnice! Omenjeno notico je spisal nek izprijeni učiteljiščnik, čedni „Tovariš" pa s slastjo ponatiskuje take izbruhe nezrele pameti. Čudili se boste „Zavezarji", kakšen odpor boste pri ljudstvu izzvali. Godi se vam še vedno predobro, a da se vam čimdalje slabeje, za to sami izvrstno skrbite. * Liberalcem so na shodu svobodomislecev v Ljubljani socialdemokrati brezobzirno stopali na kurja očesa. Očitali so voditelju mladih liberalčkov dr. Žerjavu, da hodi po deželi z roženkrancom v žepu in se priduša kmetom, da je boljši katoličan nego ljubljanski škof Anton Bona-ventura Jeglič. Liberalci so priznali, da se to zgodi samo za to, da bi vjeli kmete. * Čudne reči se gode v liberalni stranki v Celju, Njen pristaš je pisal Roditelju šoštanjskih posi-linemcev, Hans .Woschnaggu pismo, v katerem pravi, da bi liberalni slovenski listi ustavili napade nanj, ako bi jim dal kaj podpore. |To se pravi, listi bi se po njegovem mnenju dali od Hansa podHupiti. Liberalna stranka pozna moža, ki je to pisal, a (ga noče izdati! Zakaij ne? Ker bi se bilo bati, da pridejo potem še druga pogajanja, ki/ jih je( imela liberalna stranka s Hans Woschnaggom, na svetlo. Nam je n. pr, dobro znano, da je dr. Kukovec ravno zaradi istih napadov stal po nekem znancu vi zvezi z Woschnag-gom. Tudi pri teh pogajanjih se je šlo za gospodarske odškodnine (kompenzacije). Kaiko se je stvar uredila med dr. Kukovcem in Hans Woschnaggom, to naj pove slovenski ja^osti dr., JKuk'ovec. Mi si pridržujemo samo pravico, da bomo popravili izvajanja dr. Kukovca, ako bodo neresnična. Ampak liberalna družba se nam kaže ¡v vedno lepši luči. Tako mlada, in politično že tako pokvarjena! * Pomenljiva petdesetletnica. ' Dne 5. t., m. je minulo ravno SO let od preselitve Škofijskega sedeža iz St. Andraža na Koroškem v Maribor ob Dravi, Za ves Spodnji Staje'1 je bil ta dogodek velevažnega pomena. Posebno so se ga razveselile vse dekanije, ki so spadale k sekcvski škofiji, a so imele slovensko prebivalstvo; kajti odslej jim je bila dana samoobse-bi razumljiva, dolrodošl.4 priložnost, slišati svojega višjega pastirja v, premilem materinem jeziku, kar, se prej "sto in stoletja ni bilo (zsjodilo. Z ogromnim trudom in naporom posrečilo se je velikemu Škofu Slom-šeku, izposlovati od avstrijske vlade in od sv. £)četa Pija IX. dovoljenje za premestitev knezoSkofijske re- zidence v Maribor. 4. septembra 1859 je nesmrtni Slomšek prvič kot lavantinski knezoškof v svoji novi prestolnici v Mariboru oznanjeval božjo besedp iz prižnice ter je opravil pri oltajrju sv. J.aneza Krstni-ka pontifikalno sv. opravilo. Spomin na le-ta, 7.a celo lavantinsko škofijo pomenljiv dpgodek, se je danes po vsej vladikovini prav slovesno obhajal. Po h,Cerkvenem zaukazniku za lavantinsko škofijo" št. 3. iz leta 1909. naj bi se po vseh župnijskih cerkvah petdesetletnica praznovala s posebnim cerkvenim govorom, s slovesno službo božjo in z zahvalno pesmijo. Z veliko svečanostjo vršila se je jubilejna slovesnost v Mariboru, v prestolnici sami. /Obče znani govornik dr. Anton Medved, profesor v Mariboru, je imel slavnostni govor, v katerem je z navdušenimi besedami proslavljal dan zlatega, julbileja kot dan izvanrednega veselja za lavantinsko škofijo, za m^riborskt» mesto in posebej Še za mariborsko stolno cerkev, in kot dan globoke hvaležnosti do ;vfceh, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je težavna preselitev po skoraj stoletnem prizadevanju slednjič le dosegla. Pontifikalno službo božjo je opravil stolni dekan dr. Ivan Mlakar. Po drugih župnijskih cerkvah se je istotako slovesno pbhajal zlati jubilej, katerega se je ljudstvo z vnemo in pobožncstjo obilno udeležilo. * Kontrolnih shodov za domobranske rezervnike letos ne bo. S t*-m odlokom domobranskega uoin'strstva so se nastavile škarje starodavnemu „cofu", ki diči že stoletja našo vojoo upravo ter jo ovira v modernem razvoju. Želeti bi pač bilo, da se odpravijo vse take ropotije, ki le ovirajo prost razvoj v vojni upravi, ne hasnijo pa nikjer. * Za S. K. Z. eo darovali: Jakob Ozmec, Vinski vrb, 1 K, Matevž Janežie, Vinski vrh, 1 K, Jožef Špendija, Vinski vrh, 1 K, Ivan Lnkmaii, Vinski ?rh, 1 K, Ivan Iranuša, Vinski vrb, 50 vin. Anten Zidraves, Vinski vrh, 50 vin. — Hvala jim! Mariborski okraj. m Od Sv. Lenarta. Nemška šola. Ni še gotova nemška šola 'in že se je začelo \ pisovanje ouok. Zakaj pa tako zarano? Boje se naši zviti lisjaki, da se je temu uli onemu zapeljanemu očetu ali materi vendar že zjasnilo v glavici da so sc mir odprl» oči, ki Vidijo wp rt d sebS ; o\ e in pio.cj velika a nepotrebna plačila. Dragi prijatelji u» sot'-pini! Se ni prepozno! Dobro premislite, predno sioritp. /o.drji korak! Kakor hitro ste svojega otroka poslali v nemško Šolo, ste že v -mreži,' iz katere ne uidete. Sami ste si naložili nov davek. Ali ste res i ako zaslepljeni ter mislite, da bo v nemški šoii kaj zastonj, zastonj v sedanjih dragih časih? Senk je že davno umrl, nič pa ga je pokopal. Ali < res verjamete, da bodo naši otroci, ko dovršijo nemško šolo, znali nemški i govoriti ? Kaj Še! Vaši otroci ne ¡frodo znali ne nemšiki ne slovenski, znali pa ne bodo tudi drugih za življenje zelo potrebnih reči. Nekaj dobička bodo imeli od nemške Šole samo tisti otroci, katerih stariši doma z 'otroci nemški govorijo. Sicer Ste imajo na strehi nemške šole dva lijaka ali ^trahterja", s katerima bodo vašim otrokom nemščino vlivali v glavo. Ali mislite, da vam bo nemška šola počitnice podaljšala, da vam bo dovolila, da smejo ivaši otroci doma ostajati? No, tudi ,t.& nemško šolo 'velja ista postava. Le pošiljajmo Še nadalje svojo deco svojo lepo domačo slovensko in nemško Šolo, katere še itak nismo plačali ? Tukaj se bodo otroci dovolj nemščine naučili — že v drugem razredu se učijo otroci nemški čitati, pisati in govoriti — in naši učitelji so slovenski kmečki sinovi, ki dobro poznajo naše razmere vin potrebe, ki čutijo 'z nami in ki najboljše želijo naši deci. Ali se ti ne usmili btrok, kateri bo v nemški 'šoli izročen luteranskemu učitelju, učitelju, ki ne zahaja v cerkev? Ne Hovolimo pa tudi, da bi naši najemniki, viničarji itd. pošiljali svoje otroke v nemško šolo. Ako vas pia le ne sreča pamet o pravem času, potem pa ?e trpite. Bičani bodete z bičem, katerega ste si sami spletli. Ali so naši tržani dosedaj še kaj pametnega storili? Ne. Ali so znajbiti vzglednji gosppda;rji? Izvzemši par belih vran vsi vzdihujejo pod dolgovi in kmalu bo začelo na vseh koncih in krajih pokati. Kako je to mogoče, da se" Jim tako ^slabo godi, da tako slabo gospodarijo s svojim in ob&ifnslkim imetjem, ko pa vendar znajo nemški govoriti? nemščina nič ne pomaga? Dvakrat jih je vrag že skoraj vzel in ž njimi mnogo, mnogo zapeljanih, pa se še nb'o spametovali. T'retjekrat gredo na led, pa ne sami, toliko prevpidni so, ampak 'vi ste tajko neumni, pa je spremljate. Ko se jim bo tretjič vdrl led, bo le yas konec, vaši zviti zapeljivci pa *Dodo že po vaših okornih, nevajenih truplih dospeli na suho iin se rešili potopa, 'pogina. ' Prvo pomoč' jim bo prinesel dr. Baldek, drugo Sudmarka in rešeni bodo. Dokaz, da se nekaterim merodajnim tržanom meša, je tik nemške Šole stoječe poslopje. Čemu pa je? .Te-li potrebno? Nikakor ne! Ali nimajo zadosti krčem, prostorov za ples in druge veselice? Ni to potrata denarja? Jtfi ta podjetje podpirajo celo tržki krčmarjii Ali so njihovi prostori že pretesni in blagajna prepolna? Dragi sokmetje! Ko bi nas tržani radi imeli, M ne stavili dveh nepotrebnih in zelo dragih poslopij, ampak stavili oi zavode, Ski bi njim in nam korisfli, popVajčali bi občinske dolgove, nakupili bi različnih kmetijskih strojev ter bi je nam posojevali itd. Poglejmo si njihov starinski rotovž, za gasilno orodje «imajo Svojega primernega prostora. Kako nujno bi mi in oni potrebovali bolnišnico, kmetijsko šolo itd. In take slabe gospodarje \posluŠlate, jim verjamete in jih' za svoje dobrotnike i h prijatelje imate! Tie'daj, Sragi prijatelji, ubogajte me, dokler ni prepozno. Ne delajte nam drugim sramoite. Ko vas bodo že imeli v svojih zanjkah, potem se vam bodo za hrbtom smejali in rekli: Kaiko neumen 'je slovenski kmet! Ali se ne glasi smešno: SV Slovenskih goricah nemška šola! Taiko vas opominja kmet, ki je £el tržanom samo enkrat na limanice. Gorica pri Račah. Slovensko izobraževalno društvo 1 priredi v nedeljo, 12. t. m. veselica v prostorih g. Št. Čelo-figa. Na dnevnem redu bode: tamburanje, petje, „V Ljubljano jo dajmo", drama v treh dejanjih, šaljiva poš a, konfeti, srečolov in slavnostni govor. Vse rodoljube v mestu in v okolici vabi — Odbor. m Dravinjska dolina. Dne 2. septembra t. 1. je bila volitev v občinski odbor občine Modraže. Malomarnost naših volilcev, da niso prišli volit, in pa skrajna predrznost štajercijancev je bila skoraj za nas usodepolna. Zmagali smo z 8 odborniki proti štirim. Sramota za vsakega, ki je { prodal svoj glas za pijačo. Mnogo jih je odšlo iz volišča z bledim obrazom in z nemirno vestjo. ptujski okraj. Ptuj. 19. septembra t. 1. prirede slovenski es-perantisti pod okriljem Narodne čitalnice v Ptuju prvi esperantski zabavni večer z bogatim vzporedlom. Že danes vabimo Plujčane in okoličane na to prireditev, ki je prva te vrste na Slovenskem. /Ta dan boste imeli prvič priliko, občudevati milodcineče espe-raiisko petje. Velezanimiva bode tudi veseloigra, ki se je lani igrala na svetovnem esp. kongresu in (ki bo prirejena nalašč za ta večer, gotovo vsestransko ugajala. Iz bogatega programa navedemo še za danes prizor „,V pol uri esperantist", ki napravi, kakor pravi naslov, iz vsakega poslušalca iv kratki pol uri navdušenega samišljenika. Na programu pa ni ni-kakili učenih dolgtreznih razprav, ki bi vas mogoče strašile. Natančni program objavimo v prihodnji Številki. Slavna ptujska in okoliška društva pa prosimo, da se ozirajo blagchotno na našo prireditev. Na svidenje torej 19. septembra na prvem esp. zajbavnem večeru. p S». Iiollenk pri Središču. Dne 27. avgusta l., 1. je cenilna komisija spoznala, da je toča uničila polovico po vinogradih Vitan BajČoves. {Vprašamo, kako se to strinja z resnico ali kako se to strinja z dopisom ,, Narodnega lista" z dne 26. avgusta t. 1. št. 38? Vemo, da komisija mora trditi resnico. Pa tudi mi Bolfenčani trdimo, da nam je loča res napravila občutno škodo Trtničarska zadruga pri Sv. Bolfeniku p. S., njeni udje Iv. /Tomažič predsed., Fr. Zabavnik ml. podpredsed., Fr. Zabavnik st., Robert Košar, učitelj, posiovadja, Jož. Zadravec in Jož. Žga-nec, pa upajo trditi, da toča ni naredila šlkode. Skoda, da. je to podpibal M. Haložan, ki zelo tarnja radi škode po toči. Fr. Zabavnik pa nima vzroka, da bi tarnjal, ker spada med tiste, ki nimajo vinograda, pač na "je posestnik nekega gaja. Žganeo tudi nima vinograda. Več posestnikov vinogradov. p Iz Vičanec pri Veliki nedelji. Pozor pred goljufi! Podpisani sem slišal od različnih strani, da mnogo ljudi zahaja v tuje kraje, zlasti na Mursko polje kot „Vičanski ponesrečenci" beračit.. Izjavljam tem potom, da za nikogar ne vem, da bi iz Vičaneo kot tak prosjačil po imenovanem polju, ter tudi bode vsak, ki bi slučajno bil primoran se obrniti na u-. smiljena srca, imel izkaz kot posestniki ali kmečki vini&ar iz občine Vičanec. Ker se mnogo ljudi, ki niso mogoče po toči poškodovani, poslužuje, tega čina, naj bodo posestniki na Murskem polju previdni. — Franc Škerlec. Novi oltar Marijinega vnebovzetja v Cirkov-cah. Delo Ivana Sojča. Opisal dr. Avg. StegenŠek. Z 11 slikami. V Mariboru 1909. Založil pisatelj.. 16 strani in 1 tablica. — Oltar je znamenito delo in je v celoti kakor v posameznih delih dobro reproducirán. Iz objavljenih podobic si lahko vsakdo ustvari yodbo o njem. Popis pa razloži enotno vodilno misel. Pisatelj je knjižico izdal najprej kot domaČ spomin darežljivim Cirkovčanom, potem pa posebno zato, da se po vsem Slovenskem Štajerskem spozna, kako izborilo umetniško moč imamo v gospodu Sojču. Slovenci imamo svoje lastno cerkveno slovstvo in godbo, sodobne obrazovalne cerkvene umetnosti pa ima^ mo Še bore malo. Po večinoma smo Še eksportna dežela za tirolske in dunajske tvrdke, torej za nemško napol-industrijsko umetnost. tAko hočemo veljati kot kulturen narod, se moramo osvojiti tudi na tem polju! Po en izvod se pošlje vsem kn. šk. župnijskim uradom na ogled, da se seznanijo z delom g. Sojča. Stane po poŠti 45 v. Ljutomerski okraj. 1 Kapela pri Radgoni. V nedeljo 29. t. m. je priredilo ob lepem vremenu po večernicah pril Šoli tukajšnje bralno društvo gledališko igro ,„Najdena hči", ki je jato dobro usela. Igraljke so se odlikovale po lepem izrekanju, njjh nastop in kretanje je mnogim izvabile solze v uči. Pred igro je imel g. dr. prof. Fran Ilešife izborno krasen govor o zgodovini Slovencev, oziraje se posebno na naše kraje, za-vršujoč ga z apelom, da ostane slovelnska mladina vedno neomahljivo slovenska. Med odmori so pevkinje in pevpi od (Sv. Jurija pod spretnim vodstvom g. Kocbeka naša prca razvedrili s svojim prav dovršenim petjem, katerim je vsatkokrat sledilo bur- ¡no ploskanje. Po igri je bila kaj prijetna prosta zabava na gostilniškem vrtu g. Rvjd. Horvatka. Do pozne noči je,-ostala vsa drružb^ živahna, saj je bil/o za raznovrstno zabavo dovjolj skrbljeno. Neumorno petje jurjevškega zbora, napitnice, godba domačega kvarteta na lok, koriandoli in še mnogo drugo: vse to so bili činitelji, ki so povzročili, da smo tako dolgo vkup ostali jn obča želja je bila, naj priredi bralno društvo skoro kedaj zopet( \enako prireditev za svoje člane. H koncu tega poročila pa mi še ostane častna dolžnost,> omeniti vse one,, ki so pripomogli k tako lepi izvršitvi prireditve, Izreči moram pred vsem najprisrčnejšo zahvalo g. dr. Ilešiču za njegov krasni govor, slavnemu jmrjevškemu pevskemu zboru za njega požrtvovalnost, gospodičnil učiteljici Ter. Petovar za njen trud pri Studi ran ju igre in Še vsem drugim, ki so na kak način sodelovali. Končno pa tudi še ne smem pozabiti g. kaplana Cepudarja, ki je med prosto zabavo vstrajno pobiral med gpsti prispevke za obmejni sklad in St. Iljski dom. Blagaj-nici je ostala vkljub velikim izdatkom vendar-le. fee lepa svotica za društvene namene. Slovenjgraški okraj. s St. Janž na Vinski gori. V nedeljo, dne 12. t. m. bode tukaj čebelarski shod ob 3. uri popoldne pri g. M. Hošan, po domajče pri Cibru. Predavala bosta gg. čebelarski potevalni učitelj L. Cernej iz Griž in Čebelarski mojster A. Piki iz; Spodnje Lozni-ce. Vsi Čebelarji od blizu in daleč ste ¡uljudno vabljeni. i L s Dobrava, ¿ri dni smo imeli pri tas vojake. Njihov kolesar je v nedeljo, dne 29;. avgusta povozil nekega siromaka iz tukajšne bolnišnice. Zadel mu je smrtno nevarno rano. — Istega dne večer je nastal ogenj v hlevu gospoda Meza, Vojaki so prihiteli takoj na pomoč. Rešili so živino iz Sileva ter so pridno odnašali tudi druge reči. Nato so pomagali domačim požarnikom gasiti ogenj. Mirno vreme, vojaška spretnost in stroga disciplina so zabranile še večjo nesrečo. Konjiški okraj. k Žiče. Zakaj se ne razpišejo občinske volitve? Ali res zato, ker ima g. nadučitelj počitnice, ter ne more agitirati za „Stajercijance";? Ali bi res rad postal štajercijanec Ribič župan, in g. nadučitelj in narodni odpadnik c-bč. tajnik? Ali je res, da krajni šolski svet naklada davkoplačevalcem nove sroške za novo ®olo ? Ali je g. Possek šolo pred šestimi leti zidal, in jo je treba že popravljati? Ali bodo Žičani in Dražjava^čani srečni, ko bodo pod nemškutarsko-štajercijansko komando ?, — Odgovori bodo menda prišli kmalu od različnih strani. k Spitalič. Zopet imamo svojega župnika! Dne 1. septembra je bil č. g. Ivan GoriČan vmeščen na špitalsko župnijo, zadnjo nedeljo dne 5. septembra pa v župnijski cerkvi svojim Supljanom predstavljen. Predstavil ga je dekan konjiški, Č. g. Hrastelj. Mnogo ljudstva in duhovnih sobratov je prihitelo od daleč in blizu, da se udeleži te vesele župnijske slove-snosti. k Sv. Kunigunda n. P. Nad deset let prosimo za okrajno cesto. Naš okrajni zastop vsprejema pač vsako leto doklade, ki jih plačujejo občine za ceste v konjiškem okraju, ne stori pa ničesar v korist našim gorskim občinam. Poglejmo sosednji Bistriški okraj. Kako lepe okrajii3 ceste so izpeljane visoko v planine. Kakor slišimo, namerava Bistriški okraj naprar-viti cestno zvezo do Oplotnice, Naše lesotržtvo bi dobilo drugo pot. Mesto v Konjijce, vpzili bodo les v Slov. Bistrico. Vprašanje je, Če (bo to v korist našemu okraju. — Cesla iz Zreč k Sv. Kunigundi je nujna potreba. (Tu se nahaja trgovina, železnica, poŠta. Cesta je zelo važna za promet; in lesotržtvo naših planin., Prav hvaležni bomo poslancem „Kmečke Zveze", ako store potrebne korake, da se uresničijo dolgoletne želja našega ljudstva. Pristavek uredništva. Dotične občine naj vložijo primerno vlogo pri okraJjnem odboru. Vsak poslanec bo pa od svoje strani rade volje pripomogel, kolikor se bo dalo. Cuje-mo, da pripravljajo često v ravni Ičrti iz Oplotnice mirno Sv. Barbare ¡y Konjice. Pravijo, naj bi od Sv. Barbare ob vznožju Brinjevegore skoz Sladkovo na^ peljali cesto do Sv, Kunlgunde, in v tem obziru se je že poizkusilo narediti približni proračun, prispevale bi tozadevne občine, interesenti, okraj, dežela. Drugi mislijo na zvezo z Oplptnico. Najkrajša in v pogledu na razmero najpriklajdnejša bi pač bila cesta od Sv, Kunigunde v ¿reče. Celjski okraj. c Iz sodne dvorane. Valovi razburjenosti pri zadnjih deželnozborskih volitvah se še niso, pomirili in postajajo zlasti za celjsko našo liberalno stranko vedno bolj občutljivi. Dne 2. t. m. stal je pred okrožnim sodiščem ¡v Celju g. Martin BriŠnik, penzijonira-ni šolski vodja od sv. Roka na Sotli, obtožen zaradi nepostavne agitacije pred volitvijo dne 17. maja t. 1. Obsojen je bil na tri mesece zapora in }50 K stroškov. (Kakor razvidno iz naših zapiskov, dobil je takrat g Berlizg pri Sv. Rpku celih 9 glasov. Op. ured.) c Celje. Na osemrazredni zasebni dekliški šoli šolskih sester v Celju s pravico javnosti bode zapisovanje za učenke dne 12., 13, in 14. t. m. Vzamejo se tudi učenke na hrano in stanovanje. c Pozor, slovenski stariši iz Celjske okolice! Že veliko let dajejo slov. stariši iz Celjske okolice svoje otroke v nemške šole. Marsikateri jih že dajo v 1. razred nemške šole. /To se pravi otroke po-neumniti. Otrok trpi veliko škodo, ne bo nič) iz, njega.. Nemški učitelj mu ne bo spregovoril ne ene slovenske besede. Učitelj ga prezira in tudi učenci ga zmerjajo, da je vvindischer trotel. Ali si hote, slov. stariši, dali svoje otroke tako ozmerjati? Zdaj vam kak nemški gospod ali gospa, pri katerih kaj kupujete ali prodajate, prigovarja, naj b|i dali, otroka v nemško šolo, češ: nemški bo _znal in po zimi bo toplo juho dobil. Mislite slpv. stariši, da jim je res kaj za' vašega otroka? Ne briga se, da bi se kaj naučil, le vesel je, da je vjel enega Slovenca, ki bo Še enkrat nemškutar pe ne kaj hujšega. Ako hočete svojim otrokom dobro, ako jih hočete res osrečiti, dajte jih v slovenske šole,,. Pamet že pravi, da se mora Pr trok v tistem jeziku učiti, katerega razume. Slovenski otrok je za slovensko šolo! c Laški trg. Zopet se bliža čas, ko bode mladina morala v šolo. Pri nas imamo dve šoli, namreč slovensko letos že petrazredno, na kateri se poučuje v slovenskem in nemškem jeziku, in nemško tržko šolo, katera je prava mučilnica za slovenske otroke. Nič bi ne rekli, ako bi hodili v to nemško šolo le nemških starišev otroci, katerih bi pa lahko našteli na prste, ampak žajostno je to, da je tudi veliko slovenskih kmečkih starišev tako kratkovidnih, da silijo svoje otroke v ponemčevalno šolo.. Taki stariši pač nimajo nobenega srca za svoje otroke. JLe pomislite, ako bi vas poslal v kako francosko šolo, ko bi učitelja ne razumeli popolnoma nič, kako bi vam bilo dolg čas! tfn, ali bi se naučili kaj? — Nič!! Ravno-tako godi se tudi otrokom, ko se jih muči takoj od začetka z nemščino, katere ne razumejo,. Res je, več jezikov znaš, več veljaš in nismo zoper ¡to, ako kdo zna nemški. Pa najpoprej uči se v tistem jeziku, v katerem te je mamica učila izgovarjati prve besede in na. podlagi tega se Šele uči drugih jezikov. In to se zgodi pri nas v petrazredni slovenski (utrakvi-stični) šoli. Otrok, ki bo hodil redno v to Šolo, znal bo nazadnje dobro oboje, nemško in slovensko, in povsod mu bode odprta pot v svet,. Zato pa stariši pozor, kam boste peljali svoje otroke prvi dan v šolo. c Novacerkev. Dne 29. avgusta je umrla tukaj gospa Ivana Jamnik± Rajnka je bila zelo spoštovana : in vzor krščanske žene, N. v m. p.! C St. Vid pri Grobelnem. Cenjeni ,G. F. kmet : in slaven dopisnik „Narodnega Lista" v štev. 38., ki : sediš na zaželjenem županskem stolcu, kakor sam o sebi praviš. Res je, da nikogar ne briga, če si tudi ; samega sebe volil pri županovi volitvi, vendar, kako moreš potem drugemu, ki ni samega sebe volil, očitati, da se mu sline cede po županski Časti? Briga pa vse občane in tembolj odbornike, da se županova volitev vrši pravilno in postavno. To pa se zadnjič pa krivdi tvojih pristašev ni zgodilo, zato je moralo glavarstvo volitev razveljaviti. Verjamem ti tudi, da j so se ti včasih misli zavrtele že tako daleč, da si ho- | tel odložiti županstvo. No, če večja nesreča ne bo St. Vidčanov nikdar zadela, potem so lahko veseli. O tem pa, koliko sva midva dobrega storila za občino, imajo pravico soditi drugi, ki ob koncu vsakega leta j vidijo ¡v knjigah, koliko je vsak izmed naju prejel plačila iz občinske blagajne za svoje poslovanje v občinsko korist. Kar se nadalje tiče nepodpisanih pi- : sem, ali kakor ti praviš bolj učeno, „,anonimnih" pisem za župnijski urad, dobiS od mene 1000 K (beri tisoč kron), ¿ko mi dokažeš, da sg je to zgodilo po moji roki ali po mojem vedenju. Kaj ne, dober zaslužek v kratkem Času? Potrudi se! Groziš mi slednjič tudi s sodnijo^ Dobro!, Nimam so jo kaj bati! Jaz ni-1 sem napadal, ampak le na napad odgovarjal, kar bom tudi vselej storil, kadar se mi bode zdelo vredno in potrebno. Val. Metličer. c Gomilsko. Tukaj se vrši v nedeljo, dne 12. septembra obl 4. uri popoldne pod Vovkovim kozolcem veliko javjno zborovanje glede Železnice Polzela —Motnild—Kamnik. PoročaliVibodo: načelnik okrajnega zastopa Vranskega ter železniškega odbora Franc ZdolŠek, tLrŽ« in dež. poslanec dr. Ivan Benkovič in deželni poslanec Terglav„ c Blrmovanje v Gornjegrajskem dekanatu se je vršilo od 28. avgusta do 5. septembra t. 3. Mil. kne-zoškol so se dne 28* avgusta popoldne pripeljali Črez Celje na Rečičko postajo ter se od tam podali naprej vi Mozirje. Tam je bilo dne 29. avgusta birmancev 362, drugi dan v Nazarju 154, dne 31. avgusta pa v Rečici 411, Na Ljubnem so nadpastir dne 1. septembra posvetili nov glavni oltar ondotne župnijske cerk> ve, katerega je Izdelal kamnoseški1 mojster Ivan Vur-nik v Radovljici, in kateri povsem odgovarja, kakor so prevzv. p>osvetitelj v nalgovoru ppvdarjali, tozadevnim cerkvenim predpisom. Oltar s podobama Srca Jezusovega ln Marijinega in e krasnimi taberna-keljskimi vraticami, stane 8914 K, h kalteri svoti so nad 800 K prispevali ljuben^ki rojaki, Živieči v Ameriki. Obenem je bila pri stranskem oltarju blagoslovljena nova slika Rožnivenske kraljice, katero je Izdelal ljubljanski slikar Anton Jebačin. Dne 2. septembra je prejelo istotam 364 otrok zakrament sv„ birme. Dne 3. septembra je bilo v Lučah, kjer je več otrok z gorečimi svečami v rokaih pristopilo k prve- mu sv, obhajilu, birmancev 357, dne 4. septembra pri Sv. Frančišku 154 in dne 5. septembra v .Gornjem-gradu 466. Cela gornjegrajska dekanija je štela 2268 birmancev. — Kakor v Mozirju, kjer je poleg duhovščine, šolske mladine in nepregledne množice ljudstva prevzvišenega kneza pozdravil vodja ondotne polit, ekspoziture dr. Pavel Hohl, župan Jos. Goričar in drugi odlični tržani, je bil sprejem na)dpastirja v vseli župnijah, katere so obiskali, veličasten in prisrčen. Slavolok se je vrstil za slavolokom, ne le v bližini cerkev, marveč tudi med potom, zlasti n. pr. ob cesti iz Rečice skozi St, Janž in Okonino do Ljub-nega. Postavljene so bile cele vrste zelenih drevesc in visokih mlajev, prepletenih z venci ijn s cvetjem. Večerne serenade pevlskih in tamburaških zborov, bakljade veteranskin in gasilnih društev, streljanje iz topile v, izast,ave na, hiaatfi, sp naznanjali.« radost vernega ljudstva nad prihodom nadpastirja in vdanost do svete cerkve. Pazljivost in splošna ginjenost, s katero so Merniki poslušali besed,o božjo iz ust naslednika apostolov, je razodevala njih živo vero in srčno pobožnost; o njih rahločutni ljubezni do nadpastirja pa so pričale solze pri slovesu in gnječa. okrog odhajajočega kneza, kakor n. pr. v Lučah in pri Sv. Frančišku, — Zahvalna pesem Te Deum lau-damus, katero so mil. knez v veličastni Gornjegraj-ski cerkvi po končanem birmovanju in po odmoljenih litaNnijah presv. Srca Jezusovega zapeli v spomin 50-letnice premeščenja lavantinskega škofijskega sedeža od St. Andraža .v Maribor, je obenem dostojno zaključila birmanske sv ečanosti v lepem gornjegrajskem dekanatu. c iz Dramelj. Napredni mladenič pripoveduje v „Narodnem Listu" 2, septembra, da sem ga v svojem stanovanju psoval ter dvomi, Če imam sploh kaj olike. Štirinajst dni pred tem dopisom dolži „„Slovenski Nar •od", „(Narodni Dnevnik" in Narodni List" misijonarje in mene, da se v sviojih pridigah imenujemo „Bog na zemlji". — K prvemu dopisu opomnim: Vse svoje farane jmam iz srca rad. Namenjen sem vedno vsakega v svojem sta)n|ovalnju in kjersibodi sprejeti uljudno, brez psovanja. Ne spomnim se, da( bi proti temu svojemu namenu bil še kedaj katerega mladeniča razžalil. Ako se je pa to vendar zgodilo, se naj dotični mladenič podpiše ter pojasni čas: in besede mojega psovanja, ali pa na'j pride s pričami k meni, da popravim svojo pregreho. — Oliko oni odrekuje. Kje naj dobim učenika za njo? Ali je morebiti ravno napredni mladenič zmožen, me jo učiti? Olikan mladenič, podložen faran ne da svojih staršev in duhovnega očeta vi Časnik brž, ko se ¡mu kaj zgodi. Skuša temveč dokazati, da je nedolžen ter da se mu godi krivica. O tem govori najprvo med štirimi očmi z župnikom, potem pred pričami ž njim tako, da se vse poravna doma, mirno, prijateljsko. Tega pa ne pozna napredni mladenič. Mladenič je Še, ne oče, ne gospodar, ne kak visok gospod, ne Šolan Človek, jn vendar bi mu župnik ne smel nič zapovedovati!) Jn ako mu Kaj zap.ove proti njegovi volji, ne pozna po njegovih mislih nobene olike, in hajdi ž njim v časnik. Napredni mladenič je slab učenik za oliko. So ji drugi dosedanji dopisniki liberalnih Ča(Snikovt in uredniki boljši učeniki za njo? Sodimo jih po njihovem ravnanju. JEden izmed njih me je v b,Narodnem Listu" po zimi primerjal oslu in psu. Drtigi je 7. maja v pričo ljudi pred mene pljunil in me zmerjal. Tretji mi podtika 15, julija v „Narodnem Listu" vedne tožbe in obrekovanje. Urednik jih ni zavrnil. Ali se naj pri teh ljudeh učim olike? Napredni mladeniči izprevidi menda, da bi bilo boljše, Če bi se ne bil oglasil. — Dru-_gi liberalni dopis je kvanta. Duhovniki spominjamo zasramovalce našega stanu lastnih Kristusovih besed, da, kdor zaničuje duhovnike, zajničuje njega, Kristusa Boga. Nikdar pa ne učimo nespametnih besed, da smo „Bog na zemlji". Samo namestniki Njegovi smo. Fr. Ogrizek, župnik. B7«tiškiokraj. b Brežice. „Kaj vam je ljubše: dragonec, sokol ali žandar?" tako nas poprajšuje naše pkrajno glavarstvo ter nam da priliko, si tudi vse ogledati. Lani oktobra je poklicalo nenadoma pehoto in drar gonce, ki so morali obkoliti „nemški dom" tako, da so ga njihovi Jdonji s svojimi zadnioami podpirali, Če bi ga hoteli Slovenci morda pprušiti. Slovencem pa tako modra misel ni padla na glavo, ampak so samo z začudenjem gledali ta p. kr. teater. Zadnjo nedeljo ob BoUolovi slavnosti pa je zopet sto orožnikov moralo prevzeti nalogo vojaških konjev ter braniti nemško trdnjavo pred sokoli in Slovenci, ki so — t Narodnem domu gledali telovadbo ter se zabavala Naše ljudstvo v okolici se je za prireditev razmeroma malo zmenilo, a ravno Četa orožnikov jih. je nanje opozorila ter vzbudila v marsikaterem srcu oprar-vičen gnjev; kajti jasno je vendar kakorf solnčni svit, da take priprave morajo naše mirno ljudstvo razburiti, da ga izzivajo ter ga Šele prav opozarjajo na vso nemškutarsko predrznost, za .katero se je sicer doslej, "žal, premalo zmenilo. In) raMno okrajno glavarstvo, ki bi naj skrbelo za mir in složno življenje vseh prebivalcev, mora povzročati ta drzna izzivanja! ?. Sicer se bomo pa morali ž njim enkrat resno oomeniti, kdo bo plačeval stroške za te Športe, da kličejo nad naše Še premirofljubno ljudstvo vojake in žandarje! (Menimo namreč da se to ne sme pla^ Sevati z denarjem itak dovolj izžemanega ljudstva, ampak naj si to zabavo plačajo dotični uradniki gla- varstva sami, ki si ob svojem „ogromnem" delu nalagajo Se to — zabavo! b Zdole pri Brežipah. Dne 31. avgusta je bila volitev župana. Enoglasno je bil izvoljen že osmo-krat, Martin Pajdaš. Občinski svetovalci so ostali vsi stari. V tukajšnem občinskem zastopu so vsi pristaši Kmečke zveze. Naši zdolski nemškutarji pretakajo grenke solze ¡vsled letošnjih občinskih volitev. Izneveril se nam je Jože Habinc, posestniki in krčmar v Kostrajneku pod gorico, ki je bil prej pristaš Slovenske kmečke zveze, pri letošnjih občinskih volitvah pa je agitiral za zdolske nemškutarje. Moža si bomo dobro zapomnili. b Podsreda. 2e pet mesecev bruha liberalna stranka v Podsredi ogenj in žveplo na č. g. župnika, kaplana, kat. izobraževalno društvo in na ¡vsakega, ki se drži svojega katoliškega prepričanja in noče slepih miši loviti ali pa celo za nje v ogenj po kostanj segati. Menite li liberalci, da ne slutimo vaših srčnih želj? Francoska in zadnji barcelonski dogodki nam dovolj glasno kličejo: čujte in delaljte, dokler Še ni prepozno! Kar pa predzadnji „Narodni List" štev. 38, oziroma njegov dopisnik iz Podsrede piše, je pa naravnost nesramno. Grozno slab list, ki tako ostudne članke sprejema. 1 Najprvjo objokuje rajnega nadučitelja Sketa. Jaz te pa vprašam, kje je pri tebi opaziti njegovih naukov in zgledov? Dopis od osata pa naše jiberalce popolnoma razkrinka, sedaj se Šele prav spoznamo. Obrezovati, lagati, zasramovati duhovnika, to vam je že vsakdanje. V tem dopisu že mora trpeti križ, očenaš, sv. Duh evangelij zasmehovanje. Od križa do presvetega Rešnjega Telesa pa ni daleč. Razumi, kdor hočeš! V tretjem dopisu ostudni dopisnik najpodlejše obrekuje našega obče spoštovanega in priljubljenega gospoda kaplana z besedami, katerih bi se vsak pošten človek sramoval. Dopisnik, tisti top, ki ga na č. g. • Bartelna namerjaŠ, bo tebe samega zadel. Pomisli malo nazaj! V četrtem dopisu se norčuješ z rožnega vencali in mašnih knjig. Sedaj razumem, zakaj neki liberalni pervak pri šolski maši namesto rožnega venca, žuli gumb na suknji. Kar pa zadeva Terezijo Vuk, za| katero se liberalci posebno origajo, bodi javno pribito, da nik-do ne ve, da bi bila kedaj tretjerednica in Marijina družbenica, katere v Podsredi celo ni,-nikdo Še je ni videl v izobraževalnem društvu;, torej ni „klerikalka". Tisti pa, ki je kriv, da je postala nesrečna, ni noben klerikalec, pač pa zelo vnet liberalec z vso svojo hišo. Ako telo hoče, postrežem z imenom. Zato dopisnik „Narodnega Lista", le primi se za svoj nos! Vse druge oslarije „Narodnega Lista" in Narodnega Dnevnika prezrem s pomilovanjem. Iz drugih slovanskih detel. f Iz Gladbeck« v Nemčiji se nam poroča: V nedeljo, dne 15. avgusta, in v pondeljek smo Slovenci tukaj v Rheinland-u in Westfalen-n imeli slovesnost, kakoršne Slovenci v Nemčiji še niso doživeli. Kakor vsako leto, tako so se tudi letos na Hambornu pod vodstvom g. rektorja Küster, ki sicer ni slovenski rojak, a vendar zna prav dobro slovenski, zbrali Slovenci, da gredo na najslovesnejšo pot božjo v Nemčiji — Kevelaer — počastiti kevelarsko Mater božjo in sicer letos v spremstvu premilega g. knezoškofa ljubljanskega. K hambornskim Slovencem so se pridružili tudi Slovenci iz drugih krajev Nemčije, med katerimi smo bili tudi mi iz Gladbecka (Westfalen) Ker nam Slovencem iz Gladbecka ni bilo mogoče priti o pravem času do hambornskega slovenskega romarskega vlaka, smo se peljali po bližnji železnici kar naravnost na Kevelaer, tako, da smo bili poprej tam kakor romarski slovenski vlak. Na kolodvoru smo čakali, okolu 10. ure pa pridrdra vlak s Slovenci in prem. g. knezo-škofom, kakor tudi z g. rektorjem in dvema drugima slovenskima duhovnikoma. V lepi procesiji, s krasnimi zastavami smo šli sedaj združeni nsyprvo v župnijsko cerkev, v kateri smo slišali prvikrat na tujem lako daleč od slovenske zemlje prem. g. knezoškofa v milem slovenskem jeziku pridigovati. Že navzočnost prem. g. knezoškofa naa je ginila, teta bolj pa njih prelepa pridiga in marsikatero oko je bilo solzno veselja. Iz župnijske cerkve smo šli potem mimo in okoli milostne kapelice v romarsko cerkev prečastite Device Marije, kjer smo dobili blagoslov in se potem razšli vsak na svoje stanovanje, da smo se nekoliko okrepčali. Na potu do kolodvora do romarske cerkve so n» ljudje začudeno gledali, ker morda še nikoli niso videli procesije s škofom, kakor je bila naša. Bilo nas je blizu 1000. Korakali sme 2 in 2 skupaj, v sredi med nami pri-prostimi slovenski »i delavci pa prem. g. knezoškof z veselja sijajočim obrazom blagoslavljajoč cele mnoiio» ljudi, ki so klečali ob cesti. Nemcem se je nastop našega prem. knezoškofa aelo dopadel. Vedn« so nas spraševali, kdo smo in od kod «o ta tako prijazni škof. Mi imo jim s ponosom odgovarjali, da smo Slovenci in da so škof nafi slovenski knezoškof, kateri se niso ustrašili nobenega truda, da nam pomagajo olepšati slavnost na čast Devici Mariji. Popoldne smo se ob 7,3. uri pri milostni kapelici zopet zbrali, da se ndeležimo krilevega pota na prostem, katerega je glasno bral č. g. rektor. Prem. g. knezoškof so nas zopet spremljali in pri 12. postaji pod takozvanim velikim drevesom tako lopo pridigovali o Jezusu na križu in njegovi žalostni Materi, da je moralo srce vsakega presuniti. Ginjcni smo fili potem naprej do milostne kapelice. Po križevem potu so prem. g. knezoškof in drugi duhovniki spovedovali, dokler je bilo kaj ljudi. fNaj bode omenjeno, da je bilo ta dan na tem milosti bogatem kraju 12 procesij s skupno približno 10000 ljudi. Zvečer od 8. do 11. ure smo mi, kakor tudi druge procesye, po svoje prepevali lepe slo- venske pesmi na fiast Devici Mariji z balončki v rokah. Pogled na prostor pri milostni kapelici je pokazal prizor tako lep, da se ne da popisati. Blizu 10000 ljudi rajnih narodov in stanov je hodilo v procesijsh moleč in prepevajoč z balončki raznih barv, razne veli Kosti in razne oblike. Kamor je pogledalo veselo oko, povsod še lepši prizor. Srce se je nehote radovalo, ko se je zavedelo, da vse to veselo petje, vsa ta goreča molitev in vse te prekrasne lnčice so le zato, da se s tem časti Devica Marija. V pondeljek zjutraj ob 1/s 6 uri smo pri sv. maši, katero so darovali preč. g. knezoškof in pri kateri so zopet pridigovali, iz njih rok prejeli skupno sv. obhajilo. Ob 1/i 9. uri smo se zopet združili pri milostni kapelici »a odhod. Lepe pesmi prepevajoč smo se v procesiji podali na kolodvor. Zopet so ljudje trumoma klečali .ob cesti, da prejmejo škofovski blagoslov. Na kolodvoru je že čakal posebni vlak, kateri romarje takoj odpelje nazaj na Hamborn. — To torej je bila slovesnost, kakoršne Slovenci v Nemčiji še niso doživeli. Pokazali smo pa, da so Slovenci tudi na tujem še verni kristjani, ki vedo ceniti češčenje Marije. Ta slovesnost nam je nepozabljiva in naše srce nam veleva, da se najtopleje zahvalimo vsem tistim, ki so se posebno trudili za prekrasen izid te slovesnosti. Na prvem mestu se zahvaljujemo prem. g. knezoškofu ljubljanskemu, ki se niso ustrašili ne daljave ne nobenega druzega truda, da so povišali s prelepimi pridigami češčenje Device Marije. Prisrčna zahvala pa tudi č. g. rektorju Kiister in slovenskima duhovnikoma za njih bistroumno delovanje in njih trud. Vsem drugim Slovencem pa kličemo : Le tako naprej ! Slovenski romarji iz Gladbecka. Vesfnik mladinske organizacije. Mladeniški shod — Orli — v Kostrivnici. Zadnjo nedeljo se je zbralo pod plaščem čenstohovske M B. veliko število mladeničev, navdušenih za vse lepo in dobro. V cer kvenem govoru je preč. gosp. župnik Gomilšek položil mladeničem mnogo plemenitih naukov v mlada srca, in upati je, da bo vsak navzočih mladeničev tudi živel po teh naukih. Popoldansko zborovanje se je pričelo z javno telovadbo mariborskega Orla, kateri je tudi priletel iz Maribora na ta krasen shod. Ljudje so se divili lepemu nastopu čilih Orlov ter dajali duška svojemu navdušenju z burnim ploskanjem in „Živio" klici. Po telovadbi pa nas je vzprejel bližnji okrašen kozolec pod svoje okrilje, a je bil veliko premajhen. Velika množica mladeničev, pa tudi mož, žen in deklet se je zbralo okolu kozolca, ki so pazno poslušali razne govore in deklamacije. Vodil je shod č. g. župnik Gomilšek, ki je najprej pojasnil pomen teh shodov ter oddal besedo visokošolcu Arnšeku. Za svobodo in napredek se morajo boriti naše mlade čete in zato v boj! Abiturijent Rezman prinaša pozdrave S. D. Z. ter v lepem govoru vsem mladeničem dve lastnosti posebno priporoča, to so jasnost in odločnost. Jasnosti še treba vsemu našemu delu in z odločnim nastopom bomo premagali vse, tudi najhujše ovire. V imenu „Orla" je pozdravil načelnik Šiška, ter vabil mladeniče, da si tudi oni po svojih župnijah osnujejo podobna društva. Nato so se vrstili govori in deklamacije mladeničev iz raznih župnij. Ne moremo vseh govorov dobesedno objaviti. Zavzeli bi nam preveč prostora. Naj navedemo samo imena. V imenu kostrivniške Mar. družbe Franc Ogrizek, kostrivniškega bralnega društva Jak. Ogrizek, Gobec iz Sladke gore, Po-lauec iz Poljčan, Turin iz Studenic, Zidar iz Šmarja, Ve-hovar v imenu graškega „Kresa", Hajnšek iz Rogatca, Turk iz Šmarja, Fajs iz Šmarja, Doboik iz Sladke gore, Strašek od Sv. Heme, Brglez iz Makol, Smole iz Zibike, Drofenik Jernej o alkoholu, Gobec Anton o kmetskem domu, Andrlič Jožef: Naš čolnič otmimo. V imenu Z. S. M. je govoril nje tajnik, ki je posebno povdaijal, da mora mladeniški ponos vladati v naših vrstah, iz katerih naj izhajajo možje, pravi možje, kateri ne prodajo svojega prepričanja za skledo leče. Po zborovanju je sladkogorski g. kaplan Himonc imel v cerkvi sklepno besedo, nato pa je bil razhod mladeničev na svoje domove. Lep je bil ta shod in Bog daj Se »nogo takih. Gomilsko. Mladinska organizacija, ki se širi po vsej Slovenski, je dobila tudi pri nas zopet svojo moč. Ustanovili smo si namreč s pomočjo načelnika trboveljskih „Orlov" g. Oerneta tukaj svoj lastni telovadni odsek .Orel", h kateremu je takoj pristopilo 17 vrlih gomilskih fantov. Bog daj, da bi jim sledilo vedno več. Odbor „Orla" se je takole sestavil: Predsednik č. g. Grobelšek, podpredsednik mladenič Anton Rančigaj, načelnik mladenič Maks Cukala, tajnik mladenič Anton Verant, tajnikov namestnik mladenič Ivan Orožen, blagajnik mladenič Viktor Cukala, in odbornika Franc Čulk in Ivan BaJ. Že mladeniči v odboru so . nam priča, da bo telovadni odsek dobro vršil svojo dolžnost, j Samo da bi mu bili tudi merodajni krogi naklonjeni. Res, | da je vsak začetek težek. Tudi nasprotnikov nam ne manjka. Vendar se naj tega nihče ne ustraši. Bratje Orli! Oklepajmo se z veseljem našega novega tolovadnega odseka, pokažimo s pridnostjo in vstrajnostjo, kaj zmoremo. Ne smemo pa biti zadovoljni samo s tem, da zahajamo pridno k vajam, ampak prizadevati si moramo, da se naše število še poveča. Pogovarjajmo svojim tovarišem in. prijateljem, da s topijo v naše vrste. Ne brigajmo se za različno zasmehovanje in obrekovanje. Kajti to ni pogum, ampak zagrizenost in strahopetnost. Mi pa, dragi bratje, vstrajajmo na naši poti in bodimo res pravi planinski sokoli, tako zdravi, tako bistri in tako bojeviti. Ni dvoma, da bo naš novi telovadni odsek krepko prospeval in zbiral pod svojim okriljem pošteno, zavedno in navdušeno slovensko mladino. Zatorej bratje „Orli" kvišku srca! Na zdar! Sv. Peter pod Sv. gprami. V nedeljo dne 12. septembra se vrši na Sv. gorah pri Sv, Petru mla^ deniški shod. Cerkveni govor bo imel g. državni in deželni poslanec dr. Korošec. Na zborovanju govorita državni poslanec dr. Korošec in predsednik Z. S. M. Zebot. Udeleži se zborovanja tudi g. deželni poslanec dr. Jankovič. Mladeniči vsega kozjanskega in sosednjega brežiškega okraja, pridite v največjem številu na shod. Mladeniški shod v Slov. Bistrici bode v nedeljo dne 12. septembra Dopoldne sv. mSša v podružnici sv. Jožefa, popoldne ob 2. uri zborovanje. Marijanske družbe. III, splošni shod se je vršil na Dunaju v nedeljo dne 5. septembra ob velikanski (udeležbi. Procesije same se je ¡udeležilo 1975 moških in 2708 deklet z društvenimi znamenji, skupno 90 družb. Kaj takega Dunaj malokdaj vidi, posebno navzočih toliko svetnih in cerkvenih dostojanstvenikov. Zborovanja se je udeležilo (večl Škofov, predsedoval je grof Franc Walterskirchen. Prihodnjo zborovanje marijanskib družb bo v Solnogradu. Najnovejše novice. Istrski deželni zbor se bo sešel 15. t. m. ter bo deloval šest tednov. Ogrski ministrski predsednik Wekerle bo podal ostavko 21. t. m, še predno se sestane ogrski državni zbor. Iz poŠte. Poštni nadoficijal Ferdinand Stolla v Mariboru je stopil v stalni pokoj. Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Pri nas smo u-stanovili Kmečko hranilnico in posojilnico za župnije Sv. Bolfenk, Sv. ¡Urban, Sv. (Rupert in Sv. Andraž. Posojilnica začne poslovati v nedeljo dne 19. t. m. Po večernicah se vrši zborovanje, na katerem bo govoril zastopnik Zadružne Zveze o pomenu in koristi Kmečkih posojilnic, takoj na to se začtne ju-radovanje. Kot člani morejo pristopiti k .posojilnici ter dobiti posojila posestniki, ki prebivajo ali imajo posestvo v župnijah Sv. Bolfenk, Sv. Urban, Sv. Andraž in Sv. Rupert. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, bodisi da je Član posojilnico ali ne. Kmetje, poslužujte se v vsakem oziru domače Kmečke posojilnice! V pomožni sklad za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem okrajih so darovali sledeči p. n. gg Zadnji izkaz . . . Anton Lekše, mizar v Mozirju, zbirko Mozirčanov Schweiger, dekan v Leskovcu...... Omizje žup. I. Frangež v Sv. Marjeti ob Pesnici, o priliki petdesetletnega godovanja . . . Mat. Zemljič, žup. v Sv. Jurju ob Pesnici, svoj in župljanov dar........ R. Marzidovšek, vojni kurat v Gorici . . . Jurij Pleunik v Virštajnu pri Podčetrtku . . Mestna župnija Ptuj......... Župni urad Svečina, po žup. Vidu Janžekovič Nadžupni urad Sv. Križ tik Slatine .... Evald Vračko, župnik, dar šentiljskih župljanov O. Blaž Seme, benediktinec v Marijinem Celju Iv. Jurančič, čebel, podučitelj v Andrencih . in sosednih K 4547-31 „ 45-70 , 10- 33 — 50 — 10 — 2 — 55 — 5156 135 — 70 — 10 — 2 — skupaj ... K 5021*57 Vsem darovalcem se v imenu ponesrečencev zahvaljuje in novim prav toplo priporoča Jožef Oimec, šapnik in deielni posla.ee Letnik 1910 naše „Družinske pratikc" je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. ti«k. društva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vaso Petričič in Iv. Ko-renčan, v Trsta: prodajalna „Kat tisk. društva", v Mariboru: Tiskarna sv. Cirila. Cena komadu 24 vin, po pošti 10 vin. več. j Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik! listnica uredništva. Pedireda: Smo že prej dobili od druge strani jednak dopis. Ptuj, Konjice: Za to Storilko prepo.no. Pride prihodnjič. — K a s H K » K K K » K Hiša št. 31 in 34 z velikim vrtom v Slov. Bistrici: Y Varožu pri Makolah velika vodna moč. Se pod ugodnimi pogoji, plačilo na več letnih obrokov, proda. Več se izve pri Anton Beleču v ŠT. VIDU nad Ljubljano. 720! K K » S H K » S H K H 7U Pojasnila o inser&tik daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko h 10 vinarjev. Eoterijske Številke. Dne 4. septembra 190P. Gradec . 79 88 64 45 37 Dnnaj . 74 20 11 28 25 Ignaci] Jagodič, ključavničar pri Sv. Petru na Medvedovem selu napravlja strelovode. 545 - i Lep vinograd pri Sv. Petru niže Maribora, v Trčovi, proda z le- j tošnjo trgatvijo vred dr. Lav. Gre- ; goreč, kanonik v Novi cerkvi, p.: Vojnik pri Celju. 622 V najlepšem kraju trga Šoštanj se proda lepa, vili podobna, pred 3 leti zidana hiša z dvema sobama in 2 kuhinjama v pritličju in tremi sobami v podstrešju. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje s kozolcem iz 89 a 41 m' rodovitnih njiv. Cena 10.300 K. Več peve upravništvo lista. 646 Novozidana 2 nadstropna najemna hiša, 8 let prosta davka, vse novo opremljeno, v kod v stanovanja separaten, lepo dvorišče z m»iim . vrtom se proda v Mariboru pod i jako lahkimi plačiln mi pogoji. j Vpraša se v upravništvu tega lista, i 656 ; Lepo posestvo pri Mariboru, 4'/2 orala, lepi travniki, hiš«, veliki hlevi, lepi prostori za počitek, se takoj pi ceni proda v Melinaki cesti štv. 56, p. Mar.bor. 686 Idor čeli kupiti posestvo na 8p H»jdini št. 109, en četrt ure cd Ptuja, novo zidano poslopje, dve lepi hiši, spodnja in gornja klet, hlev za kravo in svinje, in lepa njiva. Zadnja cena je 30C0 kron. Kdor želi kupiti, naj se v kratkem oglasi pri Mariji Benko, Spodnja Hajdina pri Ptuju št. 109. 683 T Gotoiljah se proda nova hiša z enim nadstropjem in z malim posestvom blitu cerkve. Cena se izve v župnišču. 710 Sedlarski pomočnik se sprejme hitro pri And. Hribemiku, sedlarski mojster v črni pri Bliberku, Koroško. 694 Ma|»r, kateri »na trsje cepiti in vse poljsko delo opravljati, z najmanj 4 ostliami naj se oglasi. Na-bIov v upravništvu. 707 Lepo posestvo, novo zidana hiša s tremi sobami, kuhinjo, kamro, klet, kravji in svinjski hlev, ške-denj, lep VTt, brajde, sadonosnik, velika njiva in nekaj travnika zraven, se proda iz proste roke za 6400 kron. Zelo pripravno za penzioniste, 10 minut od kolodvora Poličane. Vpraša naj se pri lastniku Franc in Gertrud Potisk, ali pri goupodu Vonk, trgovec na Polčanski postaji. 698 Spretni viničarji in majarji s 3 delavskimi močmi se iščejo za 1. novembra. Vprašati je treba pri Ivanu Lininger, Volksgartenstrafie štev. 20. 691 Ženitna ponudba. Mlad, trezen in pošten mladenič veselega značaja in prijetne zunanjosti, kateri v kratkem, a ne določenem času podeduje 3000 do 4000 kron, Be potom takojšnje, eventualno tudi ' potnejše ženitve želi seznanit s j pošteno, izobraženo gospico, kater» j bi bila pridna gospodinj» ter imela kakšno posestvo ali dobroidočo j gostilno na deželi ali toliko denarja, da bi se kaj podobnega lupilo. Blagohotne ponudbe b sliko se naj blagovolijo pošiljati pod šifro »Slovenec 27" na poštno-ležeče: »entiljski predor, Štajersko. Tajnost strogo zajamčena. 704 Proda se prav lepo posestvo na prijaznem solnčnem krajn, s veliko novozidano kmečko hišo, lep sadonosnik z najboljšimi vrBtami sadja; potem 2 orala b hrastovim drevjem mešanega gozda, drugo pa dobre njive in travnik. Posestvo leži pol nre od okrajne ceste, in Be ceni oral povprečno na 600 K, Ceaa po dogovoru. Posestvo meri od 12 do 15 oralov in se tudi m&nje ne prjda. Plačati je treba pri kupni pogodbi 5000 K. Proda se radi preobširnega posestva Več pove Matija Peklar, gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. gor., ali pa lastnik Fr. Plateis, posestaik na Ročici, pošta Sv. Jakob v Slov. gor. 696 Dobro idoča gostilna In trgovina z mešanim blagom v zelo lepem in bogatem kraju ob železnici v bližini Celja se zaradi rodbinskih razmer proda. Cena 20.000 K. Pla čilni pogoji zelo ugodni Vpraša se pri g. Ivanu Koš>r, gostilničar, Sv. Primož, pošta Sv. Jurij ob južni železnici. 7 i 7 2 vajenca iz poštene hiše se sprejmeta takoj za pekovsko obrt pri Antonu Videtšek, Moste pri Ljubljani, Kranjsko. Trgovski pomočnik, zvesta in dobra moč, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme 20. septembra v trgovini mešane stroke, Franc Petan, Sromlje pri Brežicah. 723 Pridna, poštena kuharica želi \ stopiti v službo v kako župnišče. Naslov v opravaištvu Slov. Gosp. 722 Slnžba organista in cerkovnika v Šmartinu pri Šaleku se odda; nastop takoj megoč. 72.5 Ženitna ponudba. Spreten in do ber rokodelec, ki si je že precej dunarja pripravil, si želi nevesto, ki bi imela kako žago ali mlin ali pa sprftno posestvo. Vdrva tudi ni izključena. Tajnost zajam-iena. Naslov: J. K. 1000, Upravništvo Slov. Gospodar v Mariboru. 724 Lep, neporabljen harmonij se po ceni proda zar..di moževe sne rti. Črna g 63' )• ¡5 « « tu X X VELIKA P JELJSL^F X A za navadno leto 1910, ki ima 365 dnij. «3 T Ljubljani. Natisnili in založili J. Blasnik-ovi nasledniki. _Vse tiskovne pravice prihranjene._ Cena 24 vinarjev. Naša Pratika prinaša tudi letos mnogo zanimivih podob. Držite se Vaše stare prijateljice Velike PratiUc, ktere ste najbolj navajeni. Pozor, kmetje m fantjs! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in laB, proti is-padanju las in za odstranitev prhljc (luskin) na glavi, to je K&pUor št 1 Cena jo (franke na vsako pošto), 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončke 6 K. Prosim, da se naroči same od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonij» Denar se pošlje naprej ali l po štnim povietjem Štefan Kaufmann trgovec s ieleson % Hatigoni, priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. Steckenpferd- milo z lilijinim mlekom Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se povsodi. 128 Razglas» Šolska stavba. Občina Pleterje in krajni šolski svet na Zdolah želita oddati pri stavbi tretjega šolskega razreda ljudske šole na Zdolah vsa zidarska, tesarska in mizarska dela potom dražbe, ki se vrši na Zdolah dne 20. septembra 1909 od 2 do 3 ure popoldne pri občinskemu uradu Pleterje, načrt in proračun je pri občini. Pri dražbi je položili 10% var" ččine. Razpis štipendij. Posojilnici V Ffuju odda za I. šolsko leto na novi Slovenski kmetijski šoli pri Sv. Jurju ob juž. žel. 4 štipendije pO 280 K za štiri kmetske sinove iz ptujskega okraja. Prošnje za štipendije je poslati do 10. septembra t. 1. po pošti, ali uradni dan v pisarnici posojilnice vložiti. Prošnji je dodati šolsko spričevalo. V PTUJU, dne 26. avgusta 1909. 713 Ceno posteljno perje 1 kg sivega, paljenegu K 8—, pol Deleg» K 8'8S, belega K 4 —, p rim« pevje mehkega kakor pnh K 6—, veleprima ogiajenega najboljše vrat« K 8 —, mehkega perja (pnha) Blvega K 6-—, belega K 10'—, prsnega nnha K IS'—, od 6 kg naprej poštnine pro«»" Narejene postelje U gostonitega, rdefiega, modrega, rumenega al» belega Inieta (nanklnga), pernica, vellko»t 170X116 cm z dvema zglavnlcama, te dve 80 X M om, zadosti napolnjeno, z novim, sivim oilMonlm, koiattm in stanovitni® perjem K 16 —, napol maha K 80 —, maha K 24 - pernlna sama B !»■-14 —, 18'—, »glavnica K S'—. 8"50. 4'- pernico HO cm X 1*0 om velike K 15- Jg.-, 20---, zglavnice 90X?° a11 80X80 cm' K 4 50, , 5-60, blazine iz gradla 180-f 116 cm K 13--, K 16 — razpošilja po povzetju, za-847 vi.jDli » zastonj, od K 10.— naprej poštnine proato Maks Berger V Dešenicn štev. 1015, Sumava. Sarne ogaja,«e ia?non1 ali pošlje denar nazaj Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in drngem posteljnem blag" zaslon} in poštnine prosto 196 Žnpanstvo Pleterje, dne 2. septembra 1909. Martin Pajdaš, župan. Sadne mline s kamnimi valjarji, grozdne mline z obiralno pripravo, najboljše vinske stiskalnice, ■■ SLANIOREZNlCE s: in reporeznice, žganjarske kotle, peči, štedilnike, umetna gnojila in vsakovrstne potrebščine :: priporoča po najnižjih cenah :: trgovina z železnino „Merkur", Peter Majdič : Celje. Cenike poljedelskih strojev pošiljam franko in zastonj. 715 Slovensko trgovsko društvo v Mariboru fitSSk« M. E. SEPEC Grajski trg- 53 MARIBOR Bnrgplatz 8. priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisafce, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni. I v veliki zalogi, kakor tafli matraee, tirani, otročja postelja ter ogledala po najnižji cenL hm Pleteršek, Maribir lorolka eeita it. 10. Haa^siisa gostiln« m Pri posti = fftarifeor, Tegale»* tmia. U priporoča vedsMt sve£s pln, Uvrstna domače vina tes urile ?n tople |edl. Mar. Meite ■Eli* Nova trgovina ms^ z mednim in manufakturnim blagem J. H. ŠOŠTARIČ :: MARIBOR, Glavni trg štev. 19. Tovarna za gliasks izdeifc v Ražjii zdeluje s parnimi stroji is najbolji«, večkrat pnmleto gline priznane najbolji« izdelke, kakor: patsntcTaso zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko, opeko sa zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, ploiče as tlak, lončene cevi Ud. po najnižji oeni. Zaloga tndl v ■artfsor®, Cesarska cesta, kameastf h k, SSssaNs 1000 Kron! ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini JOŽEFA GLASA! IAE1B0RU, Tegetthoff-ova cesta štev. 21. Največja zaloga I 364 Največja zaloga! Veselice na- se prirede in aato nudi :: rodna trgovina :: Vilko WEIXL, a^_BHaB>aaMMII MARIBOR, Gosposka ulica 33, lampijone konfeti, kače, srečke za srečolov, šaljive dopisnice, slovenske razglednice, barvan papir in različne :: dobitke v najlepši izbiri po jako nizki ceni. :: Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča . Berdajs MARIBOR Sofijin trg V slov. bistriškem okraju se vsaki vabi k nakupovanju vsakovrstnih reči v trgovino :: :: Alojz Pinter-ja pri farni cerkvi v Slov. Bistrici. On Vam ponudi mnogovrstno dobro blago po zanesljivo niiki ceni. V zalogi ima tudi novo že prepričano najmočnejše redilno sredstvo a a svinje „Lucullui". — Bartelnovo klajno apno, Tomaževa žlindra, vsake vrste železo, orodje, posodo, barvo, steklo, olje itd. — Kupuje pšenico, rž, oves, suhe gobe, vinski kamen, maslo, jajce itd. Edina narodna steklarska trgovina FRAN STRUPI, CeUe, priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. Velika, jesenska prodaja letos po čudovito nizkih cenah se že začela v vele-trgovski hiši R. Stermecki, Celje. Je Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez K 20'— franko. Posebno po ceni je: garnitura za 2 postelji in mizo skupaj samo K 9*40. Slavnemu slovenskemu p. n. občinstvu oljudno naznanjam, da sem otvoril v Maribora. Šolska ulica stav. 2 nasproti kavarne ,Central' moderno urejeno brivnico. Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem IVAN BERGLES, brivec. W O j i le ojlml Samo pri Druškoviču, Slovenjgradec. Ostanki in letno blago, vse 10% ceneje kakor poprej. i Í Nova frjovlna Fr. Bureš, nrar, očalar in zlatar v Mariboru ?igBttboffoBB cesta 23, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledo v, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno ln : i hitro Izvršijo. :: Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na kijiiice ii na te- M ||9 Q|n koči račnn ter je obres taje po čistih |SE |U __Delniška glavnloa Kupuje ln predaja srečke ln vse vrst« vrednostnih jiaplr-Jev po dnevnem kurzu. ■<• • M. 3,OOO.OOQ. — Rezervni fond K 300.000__ Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: SLAVIM je največja slovanska zavarovalnica, proti požaru in življenju. Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po i Strt edststke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentnl davek plačnje hranilnica sama ter ga ne odtegnje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Sornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj ln Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote ▼ občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in ▼ kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 X, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se ¡SI9nne$ainr@ira hranilnim *ri nalaganja svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali juzuusidjrfrdKB Iirdfiliniuu varovance in zahtevajte pri in*nn$tainrQlrn hranilnim sodiščih, da se naloži denar sa mladoletne ln varovance lzkljnčno le v jllZIlU9(«JUr5KU llrdlllUlIUU. ^^^^^^^brezplačn^dj^ dobijo zelo po nizki ceni vse Šolske in pisarniške potrebščine y Trgovini tiskarne sy. Cirila y Mariboru. Dijaki Štampilje is kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kilne pase, z ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje, rasne varstvene stroje za telesne poškodbe, pe zdravniškem predpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRANC pod¿OfSek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7 Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadaječih zdravilnih ia drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri. trgovina s špee. blagom, barvami la dei. pridelki. IVAN RAVNIKAR, Celje, Grafika cesta. Kupujem po najvišji dnevni oeni sube gohe, p&tnkso, oves, ječmen ter vse deželne pridelke. — Oposaijam živinorejce na „Lucullus", ker s tem najprej izr*d« svoj« prašiče, katerega imam v zalogi na drobno in debelo po najnižji oeni. Z odličnim spoštovanje» Ivan Ravnikar. „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od obtoe svokod-nepa ln kr. glav, moata Zagreba ,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požai u in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvorniee, mline itd. ter premičnine, kak«: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blage, žito, blago v trgovinah itd. po jak« ngednlh pegejlh ln alaklh s snah. Vsa pojasnila daje: Podraknlca .CBOATIA' v Trata, Bomo it 1. Keml&ta prahtfc& eWek H. Volk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kež*-hovin, rokavic itd. Lišpa od •klek mi treba odstraniti Edini slovenski zavod te vrste. Nabirala!ca v Maribora pri J. Vez jak, krojač, Šolska ulita i. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z naj bolj Sira strelnim učinkom priporoča Prva torevska tovarna orožja peter Wernl£ družba s «mejeoo zavezo v Borovljah (Kore ke). Olje za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju, priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja detelne pridelke. Gostilni šarjotn priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na dekelo ; na drobno. — Nizke cen» : točna postrežba. Mnogovrstne razglednice priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila t Mariboru. iTC noče, moeiro 1,¿ obraos seprfetTfšass. vtog* saáá M tokrtt r«6u in eferestoje ed dae de do* ra>. Y nvke rwèevaaj» v mtú&>. m*nàJk 4 K. ■a «km ssulooj, če vWfcje pveknt pmméwje f *«ï. «w tm - jfâçfejit's fs 6®® ru>l<&&il» sh» po««t «f® dsnsfl «s mm » gffišBje s nà m, ûmâ. w&te n 1-E iirdajatdl ta «»HAaKt ; S*SoI!iie iigkvma druftv». ÜCK«vnir*t »nwe.'k . frn* Tiak tiakam sv. Obrt!» v Kr»