45. štev, V Kranju, dne 12, novembra 1910. XL leto, GORENJEC Političen in gospodarskj list. SUne za Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti n celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, a druge drtave ttane 66C K. Posamezna številka po 10 vin. - Na naročbe brei istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v t Zvezdi.. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanda, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Beseda k občnemu zboru kmetijske družbe. V pundi Ijtk je sklican zopet občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Končno vendarle po preteku poitretjega leta, odkar se je vriil zadaji občni zbor, kajti oni v letu 1909 je bil prvič nepravilno sklican in drugič je bil vsled klerikalne trmoglavosti od vladnega zastopnika razpuS£en ter se razen poročila o delovanju glavnega odbora za predidočo leto ni več odobrila nikaka točka dnevnega reda. Na dnevni red letošnjega občnega zbora se je zopet pozabila postaviti točka: predložitev in odobritev računov za 1. 1908. Kako bodo člani kmetijske družbe » pondeljek o tem sodili in kako stališče zavzeli, danes ne razpravljamo. Vse pa kaže la to, da hočejo v pondeljek odločujoči gospodje na občni zbor doSle kmete kmalu spraviti iz Ljubljane domov, da se jim prečita endi od leta do leta enako, Sablonsko sestavljeno poročilo. V tem oziru bi želeli v bodoče nekaj prememb. Posebno naj bi se natisnile v poročilu, katero se izdaja v tisku, vse podružnice glavne družbe, njih sedež, število Članov, njih premoženje, ter inventar delovanje, speče in zanikrne podružnica, naj bi se bodrilo k delovaoju i. t d. Dobro bi bilo poročilo o razmerju družbe do nemških kočevskih podružnic, odnosno same kočevske podružn ce, katera si prisvaja popolno neodvisnost od glavne družbe v Ljubljani, in Šteje podružnice v kočevskem sodnem okraju kot svoje podružnice. To svojo neodvisnost in samostojnost od Ljubljane je pokazala v tem, da je izdala letno poročilo za 1. 1909 ter navaja v njem 12 podružnic v jezikovnem nemškem okolišu kot svoje podružnice. Seveda so na ta način Slovenci, živeči med nemškim prebivalstvom, izročeni v gospodarskem oziru nemškim, oziroma kočevskim vladajočim krogom. Ti Slovenci tudi prejemajo mesto »Kmetovalca* nemški list «Dar Landwirt», čeravno jih je mnogo, kateri nemščine, oziroma kočevSčine niti ne razumejo ter imajo vsled nedoposiljanja slovenskega kmetijskega lista dvojno Skedo: gospodarsko in narodno. Vendar smo Slovenci glede celotne organizacije precej na slabšem, kakor peščica Kočevarjev. Oni imajo samo za svoj sodni okraj nastavljenega kmetijskega potovalnega učitelja, dočim imajo ostali kraji Kranjske samo enega, v resnici marljivega, vnetega, kmetijsko izobraženega in požrtvovalnega g. ravnatelja G. Pirca, kot potovalnega učitelja kmetijske družbe. Da je temu resnica, nam bode priznal gotovo vsakdo. Saj so vsi dosedanji vspehi na kmetijskem polju pripisovati le njemu. Da je veSčak v kmečkih zadevah, kateri dosedaj Se nima para na Kranjskem smo Se vedno culi. A resnica je, da ena oseba ne zmaga vsega dala, posebno ker je treba urejevati tudi drnžbin list. Kmetijska družba kranjska pa prejme tudi premalo sredstev od javaih faktorjev za intenzivno delovanje cele dežele. Poglejmo v tem oziru poročilo kočevske podružnice, v katerem se navaja, da je prejela za pospeševanje kmetijstva političnega okraja Kočevje sledeče zneske za 1. 1909: Od poljedelskega ministrstva .... K 4000 — c deželnega odbora Kranjskega . . « 800 — « društva «Süiraark»!!.....« 4600 — « hranilnice mesta Kočevje . . . • » 1000*— € c. kr. kmet. družbe v Ljubljani . « 197 30 Skupaj K 10.597 30 i Koliko pa je prejela c. kr. glavna družba Kranjska od teh faktorjev, se bode sliSalo v pondeljek. Ker pa spadajo v področje kočevskega okr. glavarstva trije sodni okraji, in sicer ribniški, velikolaski in kočevski ter stanujejo v prvo dveh imenovanih okrajih izključno Slovenci, katerim nemSki Kočevarji ne privoščijo nikake mrvice ter obdrže vse subvencije sa svoje nemško področje, smemo reči: sodni okraj kočevski razpolaga v kmetijske namene z zneskom nad 10.000 K. Kaj, ako bi bilo odmerjeno tudi za vsak sodni okraj po ostali Kranjski po tem meriluP Gotovo bi se delovalo bolj uipeSno v korist in napredek kmetijstva. Ampak bila bi izvzeta germanizaci j a, katera se pod krinko kmetijstva drugod vrSi. In ako bi imel vsak sodni okraj strokovno izobraženega kmetijskega potovalnega učitelja P Jeli misliti na to P V spominu nam je, ko se je hotelo v kranjskem okraju pred nedolgim časom ustanoviti neko ožjo organizacijo kmetijske podružnice, v svrho varovanje splošnih koristi. Toda kaj se je zgodilo P Nastopili so državni in deželni poslanci, višja okrajna duhovščina, da, celo odbornik c. kr. kmetijske družbe, proti taki ustanovitvi. Mora biti že res, da hočejo gotovi ljudje, da naj bode kmet neveden, da lažje t njim delajo po svoje. Ne privoščijo mu izobrazbe in gmotnega blagostanja. Kmet je upravičen zahtevati, ako plačuje pošteno davke, da se mu tudi kaj vrne, ako pošilja svoje sinove v armado, da prejme in je deležen kmetijskega pouka. O priliki občnega zbora kmetijske družbe naj bode zahteva: Za vsak sodni okraj nastavitev strokovno-iz obr aženega kmetijskega potovalnega učiteljal PODLISTEK. Častni večer Davorina Jenka v LJubljani. Spomin na 6. dan novembra letošnjega leta nas napolnjuje Gorenjce s posebnim ponosom. Zvečer tega dne se je vršil v Ljubljani v «Unionu> slavnostni koncert na čast naiemu rojaku Davorinu Jenku, ki je pred petdesetimi leti zložil naio narodno himno »Naprej, zastava Slave 1» Velika dvorana je bila nabito polna. Mnogoštevilna množica je prihitela, da se ta večer pokloni osivelemu našemu skladatelju. Nastopi profesor dr. France IleSič in v svojem pesniško navdahnjenem, s pravim govorniškim zanosom prednaSanem slavnostnem govoru razvije tile misli: Simon Jenko je sin »Sarškega polja*, Davorin Jenko pa rojak prelepe okolice cerkljanske. Pa sta prišla kot mlada moža na Dunaj in igrala važno ulogo med tedanjimi slovenskimi vi-sokoSolci. Bili so to navdušeni rodoljubi, snovali so lepe načrte za bodočnost, hoteli so svoj narod probuditi. t tujini se jim je razvijalo rodoljubje. srca jim je polnilo iskreno hrepenenje po domačem svetu doli na jugu. Tem mladim možem je zapel Simon Jenko navdušeno »Pobratimijo* in Davorin je zložil pesmi napev, in mladi pobratimi so jo zapeli in prisegali zvestobo domu do groba. Zložil je Simon svoj nesmrtni in krepko srbsko «Na moru>. • Orkester filharmonije* svira »Slavnostno uverturo*, zloženo po narodnih motivih. — Gospod Ilija Uičič dovršeno zapoje prelepo se odlikuje po bogati strukturi, krepki polifoniji in zanimivi invenciji. — Romanco »Jelka*, dovršeno zapoje gospa Zaaeta pl. Foedrampergova. — Cetverospev iz operete cVračara* eksaktno prednasajo gospa Z. pl Foedranspergova, gdč. Malicava in gospoda Kovač in Rampelj. Krasno nspeje molki zbor »Vabilo*, ena naj-umetnejsih izmed vseh prednaianih pesem; fino izpeljan je ta moSki zbor in diha čar mesečne noči. — S koračnico »Naprej, zastava Slavo 1», katero posluša občinstvo stoje in katero mora zbor na obče zahtevanje ponavljati, se zaključi pevski večer. — Pevski zbor je spretno vodil g. Matej Hubad, orkester pa g. Gsajanek. NaS rojak Davorin Jenko se je prepričal ta večer, kako ga rojaki ljubijo in čislajo. Res prelep je bil ta večer. Zdelo se nam je, kakor bi se po* vrnili oni stari časi, ko so se naši rodoljubi zbirali in navdušeno prepevali skladba mož, kakor so bili Potočnik, FieiSman, oba MaSka, R-har, Vilhem, Ipavca in naš Jenko. Sedanje doba nima več smisla za tako domoljubno popevanje. Ksučavamo s iskreno željo, da na! Davorin Se dolgo živi v naši sredini in uživa naSe neomejeno spoštovanje, nato odkrito hvaležnost. O vzrokih konkurza Agro-Merkurja. Zadnjič smo prinesli članek, ki se je pečal s konkaraom Agro-Merkurja. Stvar je s stališča javnosti zelo zanimiva, zato dodamo svojim izvajanjem te naslednji članek: Javnost stvari nikakor ne bo Škodovala, saj si je Irena napake in vrline zapomniti za drugi pot, za prizadete oseb? bode luč javnosti koristna, ker se bode izkazala njih ne-krivda, konečno bode javnost koristna tudi za one, ki so gmotno interesirani, ker bode javnost za-branila vsak zlobni in sebični namen na konkursno maso, ki se mora čim najboljše realizirati, ne pa lahkomiSljeno razprodati. Menimo, da se ne motimo, da se je ideja Agro-Merkurja rodila v septembrskih dneh 1. 1908 Tedaj se je uprav z bengalično svetlobo videla vsa slovenska trgovska revščina: Ljudstvo in vsi vrli narodni trgovci ter obrtniki na deželi — vse je hotelo kupovati edino pri slovenskih trgovcih. Tuji agenti so frčali izpred vrat, ponudbe nemških tvrdk in tržaških Zidov so se neodprte vračale. Cela dežela je kakor en mož klicala po slovenski trgovini. A kje ta bila P Kje so bili slovenski potniki P Kakor milost je izgledala, če se je kaj hotelo dobiti od slovenskih veletržcev. Ce se je od njih želelo kakovost in pogoje nemških in laskih tvrdk, so postali o som i in neuljudoi. Le spomnimo se Se, kako zasmehljivo danes židovski potniki govore po železniških kupejih: »Eden, dva meseca so bili budi na nas, pa kaj so hoteli ostati brez blaga, brez naše kulanceP» In res, dva meseca in bili smo sramotno poraženi. Skozi zadnja vrata najprej, potem pa spet javno smo pustili tujca v naSo hiSo. To je moralo provzročiti misel, da je za novo slovensko veletrgovino Se prostor. Po vzorcu drugih narodov organizirati trgovce v mogočno nakupno organizacijo, to je en del misli, ki se je iz nje rodil Agro-Merkur. Zadruga je bila potrjena in ustanovljena po zimi 1908/9, poslovati je začela Sele poleti. V tem hipu se je začel boj, v katerem so pogoreli novinci in so zmagali privilegirani bogataši. Bil je to boj na življenje in smrt, kakor ga ni videla Se kaka bojkotna akcija. Kako malo energije imajo Slovenci proti Nemcu in Lahu, kakšno strast razvijejo proti rojakn! Izvedeli smo o. pr. več slučajev, da je slo vensko-nemška zveza ljubi jam kih veletržcev, ki jo vodi Vsenemec Biirger, začela bojkot onim tvrdkam, kjer je kupoval n. pr. Agro-Merkur. Tvrdke so bile seveda vsled nastopa kartela tako preplašene, da je bilo težko Agro-Merkurju dobiti blago enake cene. Gotovo bodo v konkurznem postopanju prišle na dan interesantne podrobnosti tega ljutega boja, ki je moral slabotnega začetnika pobiti. To pa seveda ni bil edini vzrok Agro - Merkurje™ slabosti. Ze zadnjič smo omenili uslužbenca tržaške podružnice, ki se je sicer delal Hrvata, a ni bil nič drugega, nego zloben in zahrbten Zid. Ta je začel za hrbtom odbora Špekulirati; kjer se mn je posrečilo, je vtaknil diferenco sam v žep, kjer pa ne, tam je pustil zadrugo v vodi. Zadruga ni mogla ugovarjati, ker je v tem oziru trgovski zakon jako strog. Dokaze o kompliciranem tržaškem senzalskem, t. j. razbojniškem oddelku dobiti, je bilo nemožno, saj vrana ne izkoplje vrani oči. Drage poti ni bilo, kakor odpoved po poluletoem službovanju, kaj pomaga danes Agro-Merkurju, če dotični uslužbenec sedi v sapornP Vzeti se mu ne da nič, dasi je zaSpekuliral 100.000 K, t. j. ravno toliko, kakor zdaj manjka pri Agro-Merkurju. Seveda vse krivde ne gre zvračati na goljufija nesrečnega uslužbenca. Lani so izgubili t Trstu vsi, tudi najstarejši trgovci. Vsi so trpeli, ker je cena pšenici, koruzi, ovsu i. L d. tako nenadoma padla. Pri moki je bilo kar 1200 K diference pri vagonu I Kdor ve, kakloa tragedija se je vršila na tržaškem trgu lani, ta bo drugače sodil konkurz Agro-Merkurja, kakor tisti politični osebneži, ki se hočejo zdaj znesti nad «mladim*. Vtč kot */t pekov ni bilo v stanu prevzeti, kar so kupili, ker je cena tako silno padla. Prodajne cene peki niso dolgo mogli previsoko držati. Ako pa so prevzeli, kar so kupili, so pri enem vagonu ie celo svoje skromno premoženje izgubili. Mlini pa so silili tiste, ki so bili v sredi, n. pr. Agro-Merkurja, da prevzamejo moko. Cndno je le, da Agro-Merkur ni te tedaj propadal. Zgodba se je pa te nadaljna nesreča, ki je te itak hudo prizadetega Agro-Merkurja stala aadaJjnih 200.000 K. Več vagonov koruze se je za posusenje in mletje peljalo v neki furlanski mlin s pravilno domnevo, da bo izguba manjša, če se bo blago razprodalo zmleto. Po nemarnosti mlinarja se je nekaj koruze, ki je spomladi Se vlažna, skvarilo. Italijani, ki so se bali, da Slovence kupijo mlin */« nre od jezikovne meje, so naščuvali oblast, vse Italijanstvo je hitelo: Vsa koruza je zaplenjena. Šele po preteku Va 'el* Je biJa oproščena. Ta čas pa so stali prostori i. t. d. Kakor vidimo so to res nezgode, ki jih ni mcgel nihče vedeti naprej in je gotovo manjša krivda, kakor onih gg. na strašni izgubi pri žalski delniški družbi Agro- Merkurja so tlačili konkurzi in slabi plač niki, saj je znano, da se prva leta pridružijo novim trgovinam navadno taki, ki ne plačujejo vzorno Toliko za danes, da se sliši oba zvona. O priliki Se več o tem, k to je pri Agro-Merkurju delal. Pripomnimo že danes, da je dotičaik, ki je pri Agro-Merkurju res delal po vseh močeh, dokler ni obolel na bolezni prenapetrga dela (na jetik), delal vseskoz zastonj. Kranjski deželni zbor. Popoldanska seja. Sprejme se nujai predlog dr. Lampeta o me rebitni kompenzaciji deželam zaradi oputtitve zgradb vodnih cest. — Dr. Krek poroča o nujnem pred logu poslanca barona Borna zaradi prispevanja dežele k troSkom izpolnitve telefonskega omr. žja na Gorenjskem. Predlog se sprejme brez debate. — Posl. grof Margheri poroča v imenu f nančnega odseka o resoluciji »Slomškove podružnice za Gorenjsko* za regulacijo Učiteljskih plač in predlaga: Deželni zbor naj odkaže to resolucijo deželnemu odboru z ozirom na sklep deželnega zbora z dne 26. januarja ti. — Posl. Piber poroča v imenu upravnega odseka o svojem samostaloem predlogu glede dolžnosti za napravo in vzdrževanje ograj ob meji skupnih pašnikov, ter stavi predlog, naj se ta predlog odkaže deželnemu odboru. Predlog se sprejme. O uvrstitvi v cestno skladovnem okraju kam niskem ležeče občinske ceste Radomlje-H jmce< Dob-Rova med okrajne ceste, poroča poslanec PovSe ter predlaga, da se ta cesta uvrsti med okrajne ceste takoj, ko jo spravijo tisti, ki so jo bili doslej dolžni izdrževati, v primeren stan. Predlog se sprejme. — Glede uvrstitve v kamniškem okraju ležeče ceste »Korenova pot* med okrajne ceste predlaga poslanec Povte, da se uvrsti v kategorijo okrajnih cest. Sprejeto. Glede uvrstitve občinske ceste, ki so odcepi od vasi Dovje od podkorenske državne ceste in pelje preko mostu skozi vas Msjstrano do cementarne, med okrajne ceste, je predlagal poročevalec Piber: Okroglo 1270 metrov dolga občinska cesta, ki se odcepi od vasi Dovje od podkorenske državne ceste in pelje preko tam obstoječega mostu čez Savo do ondotne cementarne, se nvrsti med okrajne ceste. Predlog je .bil sprejet O občinskih posredovalnih uradih je poročal poslanec Hladnik. Točka prva tega zakona se glasi: »Posredovalni Urad v svrho poravnavnega poizkusa, katerega vršijo iz občine voljeni zaupniki, se ustanovi v vsaki občini. Ta posredovalni urad je pristojen poizkusiti poravnave o prepirih v civilnopravnih zadevah kakor tudi sprave. Zbornica je sprejela zakon v vseh treh čitanjih s tole resolucijo: V izvrSevalnih predpisih k temu zakonu naj se določi, da se kako morebitno napačno koieko-vanje apisov in vpisov pri posredovalnih nradih ne smatra kotkaznjiv pristojbin tki prestopek. K predmetu sta govorila poslanca Bartol in ViSnikar. O prošnji posestnikov podobčine Srednja vas pri Goricah za uvrstitev občinske ceste Goriče-Srednja vas-Zalog med okrajne ceste je bil sprejet tale predlog: Prošnja podobčine Srednja vas se odstopi deželnemu odboru, kateremu se naroči, da izvrSi vse poizvedbe in stopi v dogovor zaradi uvrstitve s cestno okrajnim odborom v Kranju in nam o tej stvari stavi v prihodnjem zasedanju primerne predloge. Glede prošnje občinskega odbora v Št. Jurju pri Kranju, da se podobčiaa Velesovo odcepi od občine Sent Jur in ustanovi samostojna občina Velesovo, jo bil sprejet tale predlog: Deželnemu odboru se naroča, da vrli poizvedbe o potrebi in umestnosti zaprolene delitve in o tem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. O načrtu zakona glede davka od izvrševanja lovske pravice je poročal posl. Kobi. Glavne določbe tega zakonskega načrta so: Davek je dolžan odrajtovati; 1. Od zakupljenih lovov zakupnik, od v podzakup prepuščen h lovov podzakupnik; 2. od samosvojih lovov v lastni opravi posestnik samosvoje lovske pravice i 3. od tistih občinskih lovov, katere izvršuje občina sama po zvedencih, dotičoa občina na račun zemljiških posestnikov dotičnega občinskega lovskega ozemlja. Letni davek znaša: 1. 04 zakupljenih lovov deset oditkov letne zakupnine; 2. od samosvojih lovov v lastni upravi pet kron za vsakih celih petdeset hektarov površine; 8. od občinskih lovov, katere izvršuje občina po zvedencih, deset odstotkov zadnje dose- žene zakupnine. Čj se ta ne more ugotoviti, je plačati pet kron za vsakih calih petdeset hektarov površine. Ako letna zakupnina občinskega lova ne presega znesek petdeset kron, ni predpisati navedenega davka. Za napovedi je vporabljati obrazce, kateri se dobijo pri političn h obiastvih prve stopnje, in imejiHji lovov imajo tiste predložiti deželnemu odboru najkasneje do 31. januarja vsakega leta, po stanju 1. januarja dotičnega leta. Po govoru grofa Margherija je bil zakonski načrt sprejet v vseh tri h čitanjih. O deželnem zakladu za podpore v sili je bil sprejet tale predlog: Poročilo deželnega odbora v prilogi 73 z dne 1. prila 1909 se vrne deželnemu odboru z naročilom, da razmišlja o vprašanju, ali naj se ustanovi poseben dež. zaklad za podpore v sili vsled elementarnih nezgod. Ako se deželni odbor odloči za tak zaklad, naj v dogovoru s c. kr. deželno vlado sestavi dotičen »regulativ* in o tem v prhidnjera zasedanju deželnemu zboru predloži svoje nasvete. Občinski odbor v Kranju. Seja dne 5. novembra 1910. Gospod župan otvori sejo, spominjajoč se v toplih besedah svojega prednika cis. svetn. Karla Šavnika, povdarjajoč njegove zasluge za občino iu dolžnost hvale. Mestno starešinstvo je sklenilo, da se mu osebno pokloni ter zahvali za njegovo delo, proseč ga obenem, da ohrani stike ž njimi in da jim priskoči po potrebi z dobrim svetom. Dalje je sklenilo starešnstvo, da se napravi njegova slika, katero se izobesi v dvorani, da bodo tudi nasi potomci imeli trajen spomin na moža, ki je neumorno in nesebično skozi 36 let delal za procvit kranjskega mesta. Zupan se spominja nato odsto-pivSih članov ter predlaga, da se jim pismeno izreče zahvala za njihovo delo. Sprejeto. Nadalje se spominja umrlega gospoda Frana Oaersa, ki je bil dolgo časa občinski svetovalec in podžupan ter velik dobrotnik mestnim revežem, na kar se dvignejo navzoči s sedežev. Gasp 3d župan preide na dnevni red ter omenja: Mestne njive so se oddale razun ene v najem Ostala se mora Se oddati, kar prevzame finančni odsek. — V deželnem zboru se je sprejel zakon glede pobiranja zneskov za vodovod, vendar Se ni sankcioniran, in občina zaenkrat ne more ničesar ukreniti, ker ne ve kedaj se začne pobirati. — Vzprejeti občinski tajnik iz Bovca je na'.nan I, da tukaj služba na more nastopiti, zato je sprejelo me.tno starešinstvo tajnika iz Novega mesto, ki nastopi čez 3 mesece. — Prostovoljno gasilno druitvo naznanja, da je prodalo eno nrizgalno. — Poveljstvo 28 int tr. divizije v Lubljani, zahteva na GaSteju 9000 m* prostora za vaje divizijskih pionirjev. Za materijalno shrambo rabijo prostor nasproti mestne klavnice. Prišlo bo v mesecih maj, juoi in juli 11 častnikov in 200 mož. Poveljstvo se vpraša, koliko najemnine zahteva občina. Zadeva se odda fiaančnemu odseku. — Livro Rebolj prosi, da bi smel točiti žganje, kar se odda policijskemu odseku. — Marija Sporn izjavlja, da je pripravljena obnoviti pokopališče za mrhovino. — Gasp. Zupan pojasni zadevo glede podpore občni pripadajočim otrokom rajnega Miklavčča. — Mestna občina je stopila v posest Skarpe, kjer je stal stari savski most. — Dež. odbor kranjski je poslal več zneskov odškodnine za vodne pravice Gamšeaiskega studenca, kateri so se razdelili. — Ravnateljstvo mestne hranilnice hoče napeljati v najete občinske prostore električno luč, kar pa mora občina dovoliti. Se odda stavbenemu odseku. — Meitna hranilnica je napravila na županstvo vlogo glede povišanja obrestne mere od 1. januarja 1911 naprej, kar se odda fuančnemu odseku. Nato se je vrSila vzklikom volitev v posamezne odseke, in sicer so se izvolili v finančni odsek gospodje : Fran Krenner, Josip Majdič, Mavrilij Mayr, G ril Pire, dr. Valentin Štemp.har, Jasip Tajnik in Anton Zupan. Pri predlogu gosp. C rila Pirca za policijski odiek, predlaga virilist g. Sitar v imenu svojega kluba, da bi svoje može za posamezne odseke sami določili, na kar se na predlog gosp. Pirca seja prekine, da se dogovorijo glede volitve. Po kratkem pogovoru se volitve nadaljujejo. Izvoljeni so bili sledeči gg.: V policijski odseki Fran Grobath, Ivan Jagodic, Josip Krenaer, Ivan Kumer, Makso Pirnat, Vilko Rus in Karel Win-diseher; v tržni odsek: Fran Krenner, Anton Majdič, Ivan Potočnik, Lovro Rebolj, Josip Gjlob, dr. Ljudevit Treo, Karel Windiicaer; v stavbeni odsek: Fran Krenner, Karel Kfivanec, Anton Majdič, Vinko Majdič, Tomo PavSlar, Ciril Pire, Janko Sajovic; v ubolni odsek: Ivan Jagode, Josip Krenner, Josip Majdič, Janko Sajovic, Anton Šinkovec, Rudolf, Florjane č, Josip Golob. Po volitvi v ta odsek opomni g. viriUst Aotoa Koblar, da ima po zakonu pravico biti v tem odseku, vendar dosedaj le ni dobil nobenega vabila k sejam, ter prosi, da se ga v bodoče vabi. V vodovodni odsek: Fran Krenner, Karel Kf.vanec, Ivan Kumer, Anton Majdič, Ciril Pire, Josip Tajnik, dr. Ljudevit Treo; v dr a g in j s ki odsek: Frao Grobath, Fran Kuralt, Makso Pirnat, Vilko Ras, Jjsip Tajnik, dr. Ljudevit Treo, Anton Zupan; v odsek za električno razsvetljavo: Ferdinand Hlebi, Ivan Jagodic, Kaiel Kfivanec, Makso Pirnat, Vilko Rus, dr. Valentin Stempihar, dr. Ljudevit Treo. Po končanih volitvah zaključi gospod župan sejo. -* I., prllo*» ..Gortnlcu" iitv. 45 z 1.1910. kfk«°o ?Hl!lP^!lVnSff Mi? PS"mernl11 tlakov, . Majdič in g. T. Pavllar svoja predlogi in se sprej ÏL!?-:'e ied^.k^.l,,l,iVl,»l,.l V finančnem odseku j me odsekov predlog. Poročilo tržnega odteka. Obč. svetnik Franc Krenner ničelni k dr. Valentin Šterapihar, namestnik Fran Krenner; v policijskem odseku načelnik Makse Pirnat, namestnik Josip Krenner; v tržnem odseku: načelnik Fran Krenner, namestnik Karel Windi-rctaer ; v stavbenem odseku: načelnik Vinko Majdic, namestnik Ciril Pire; v ubožnem odseku: načelnik Janko Sajovic, na aestnik Anton Šinkovec: v vodovodnem odreku; načelnik C ril Pire, namestnik Anton Majdič; v draginjskem odseku: načelnik dr. Ljudevit Trer, namestnik Makso Pirnat; v odseku :a električno razsvetljavo: načelnik Karel Kfi-van c, namestnik dr. Ljudevit Treo. Seja dne 11. novembra 1910 Zupan Ferdinand Polak otvori točno ob 6. uri zvečer sejo. Zapisnik zadnje seje se prebere in odobri. Potem naznanja župan, da sta doili dve prošnji in sicer prosi g. Kuralt za fijakarstvo in mestna učitelja gg. Fr. Ivane in Alojzij Novak za drag>nsko doklado. Obe prošnji je oddal doti eni m odsekom. Pred začetkom dnevnega reda povzame obč. svetnik prof. Makso Pirnat besedo in orise v kratkih potezah ž vljenje in delovanji sladatelja Davorina Jenka ter predlaga, da ga mesto Kranj v znak pripoznanja njegovih zaslug za slovensko glasbo imenuje častnim občanom ter da se obesi njegova slika v mestni hisi. Predlog se z navdušenjem enoglasno sprejme. Poročila fnanenega odseka. Obč. svetnik Ciril Pire poroča o dopisu trg in obrtne zbornce glede zgradbe telefonskega omrežja po Gorenjskem. V tem dopisu naznanja omenjena zbornica, da zahteva trgovsko ministrstvo brezpogojno 30°/« prispevka, in vprsSa, ako bi mesto Kranj k tem strcSkom prispevalo. Finančni odsek predlaga : Občinski odtor skleni, da pozdravlja z veseljem načrt rgradbe telefonskega omrežja po Gorenjskem ter bo svoječasno luii prispeval k gradbenim stroškom. Sprejeto. Obč. svetnik prt f. Anton Zupan poroča o depisu gasilnega d-uštva v Kranju, ki naznanja, da je piodalo staro brizgalno novoustanovljenemu gasilnemu društvu v Naklem za 400 K. Predlaga, da se to odobri. Sprejeto. Podžupan dr. Valentin Šterapihar poroča, da je mestna hranilnica v Kranju sklenila, da poviša obrestno mero od 4% na 414 % • Vte okoliške posoji n;ce imajo obrestno m ra po 47»% Uu0" | poroča o j prošn.i kmečke zveze, da naj se sedanji letni sejmi prelože zopet na stare dneve, ker si ljudjo slabo zapomnijo, če se dnevi menjajo. Predlaga se, da se semnje pusti ob teh dneh kakor so sedaj. Vi-rilist J o s. Golob predlaga, naj bo vsak prvi pon-deljek v mesecu sejm. Sedaj trpi trgovina. 2-ipan pojasni, da se o tem danes ne more sklepati. Obč. svetnik Ciril Pire pravi, da naj bomo veseli, da smo sejme končno vendar enkrat nredili ter ustregli tako večletnim željam in prošnjam tukajšnjih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Domačini nismo izgubili pri tem ničesar. Da so sejmi kake dve leti sem slabši, je res, a krivda je to, da se ne prižene živine; da se pa to ne zgodi, niso krivi preloženi sejmi, ampak to, da živine sploh ni. Ko se bo živinoreja povzdignila, bodo tudi sejmi gotovo boljši. Odsekov predlog se na to sprejme. Obč. svetnik Franc Krenner poroča o dopisu živinozdravnika g. A. KoroSeca glede nadzorovanja živinskega trga. Ako se preloži ngon živine zopet na 8. uro zjutraj prevzame nadzorovanje za sedanjo remuneracije, dasiravno bo imel eno uro več službe in dvakrat toliko opravila. Ako pa ostane ugon določen na pol 7. uro, zahteva 300 K več remuneracije. Predlaga, da ostane do spomladi pri starem. Virilist T. P a v S1 a r pravi, naj se že danes določi čai za ngon in sicer od 1. oktobra do 1. aprila na 8. uro, od 1. aprila do 1. oktobra pa na 6. uro. Obč. svetnik Fr. Krenner pojasni, da imamo nov tržni red, ki ga je vlada ravnokar potrdla. Dalje kritizira virilist T. PavSlar, da pobira ti v in sidra v ni k potne liste na sredi ceste ter moti tako ves javni promet. Gosp. župan pojasni, da je avstr. vlada upeljala nove potne liste, a naši kmetje imajo Se stare. Teh pa fivinozdravnik ne sprejme in tako nastane nered na cesti. Odsekov predlrg se sprejme. Virilist g. Vinko Majdič poroča o prošnji Mestne branilnee, da naj mestna občina kot hišni gospodar dovoli vpeljati elektrčio razsvetljavo. Se sprejme. Poročilo ubožnega odseka. Obč. svetnik g. Janko Sajovic poroča o dopisu c. kr. okr. glavarstva, glede ubožnice. Pri i starem poslopju so slaba okna in zato bi bilo ljanska, rodovljiška in kranjska hranilnica in poso- j bolje, ako se uredi za ubožnico sosedno poslopje, jilnica pa po 41/4 Vlagatelji sami že hodijo izpra- | Predlaga, da pregleda stavbni odsek poslopje na Sevat, kdaj se bo obrestna mera zvišala. V očigled i licu mesta in poroča prihodnjič. Sprejeto, temu dejstvu je bila hranilnica primoranr, da to j Obč. svetnik Janko Sajo vic poroča nadalje sklene. Predlaga, da se ta sklep mestne hranil- j o dopisu mestnega magistrata v Ljubljani glede niče odobri. Sprejeto. { preskrbe nedoletnih otrok pok. E. M ktavčiča. Dva Obč. svetnik Josip Majdič poroča vimenu 1 deklici sta v zavodu angela varha v Spodnji Šiški, fin. odseka, da se je oddalo mestne njive za skupni j dečka pa pri neki privatni osebni in se plačuje znesek 230 K 30 vin, v zakup, za 18 K 30 vin. višje j sa njih 20 kron mesečno. Predlaga, da se temu kakor ne odobri. Obč. svetnik J* Tajnik poroča o kor lani. Virilist Koblar želi pojasnila glede j dopisu ugodi. Ker je pa tik pred ke njive. Zupan pojasr t stvar, nakar se oddaja ] je vdova M.klavčič iznova pore sejo izvedel, da . poročena, bo treba v t tem ozirn nataačaejSe poizvedovati, dopisu | Župan Ferdinand Polak poroča, da je le namestitve oddelka pijomrjev na GaSteju v Kranju. Pijon:rji bado ra- , v..« « Uh,..,u. «••»! iUC.*« u.«u..u w»«n« 11 častnikov in ! svetnik Janko Sajovic predlaga izvolitev 28 8. divizijskega poveljs'va glede namestitve oddelka l ijonirjev na Gašteju v Kranju. Pijon'rji bado ra- j bili 9000 m*. Posadka bo Štela 200 mož. Predlaga naj se oda zahtevanih 9000 ma za letno svoto 100 K, za V3e naprave pa jamči poeijstvo samo. Obč. svetnik ing. Karel Kfi-vanec predlaga, da se, ako bi se napravljalo kake napisne tablice, napravi tudi slovenski napis. Oba predloga se sprejmeta. Poročilo policijskega odseka. Obč. svetnik prof. Makso Pirnat poroča o dopisu glavarstva glede sankanja. Dopis opozarja na nevarnost za druge ljudi, ako se sanjka na javnh pot h. Policijski odsek je sklenil, poizvedovati po primernem kraju ter stopiti eventuelno s posestniki v dotiko. Virilist PavSlar predlaga, naj se ozira tudi na varnost prometa. Ko so se lani in predlanskim sanjkali v Lajhu, so človeka ksr podrli. Misli, da bi bila pot proti (vrtnarju Su-badolniku edino pripravna. Obč. svetnik g. prof. treba voliti mesto umrlega Franca Omersa nov član v upravni odbor mestne hranilnice. Občinski vzklikom. S s sprejme. Potem predlaga prof. Antona Zupana. Nato predlaga virilist A. Koblar naj se voli en član is manjšine. (Smeh in klici: Saj imate svojo Sparkaso!) Virilist T. PavSlar trdi, da so tudi člani ravnateljstva Kreditnega društva člani Mestne hranilnice. (Klici: Ni resi) Kreditno društvo je bilo prvo ki jo začelo s konkurenoo proti Mestni hranilnici. In ker smo mi uvideli, da kranjski meščani nič ne store proti temu, ustanovili smo klerikalno hranilnico, čel, če se Mestna hranilnica že nničuje, naj se pa le aaproj unčuje. (Klici: Čujte, čujtel Nemir) Zakaj se ne eč.ta tndi Kreditnemu društvu konkurenco 1 Oa je samo za pravico in resneo. Gi bi ne bli ustanovili Kreditnega društva, tndi mi ne bi bili ustanovili nale posojilnice. (Klfc: V Radovljici ste jo pa le I) Obč. svetnik Ciril Pire zavrne očitanja T. Pavllarja. Zavod, ki je pospeševal osebni kredit, seje moral M. Pirnat pojasni le enkrat celo zadevo, nakar . se odsekov predlog sprejme. I ustanoviti, ker Mestna hranilnica tega ni mogla. Obč. svetnik pref. Makso Pirnat poroča o Loči se je pa vedno strogo delokrog. Ako ne bi prošnji gostilničarja Lovro Rebolja za dovolitev žganjeteča na drobno. Predlaga, da se te prolnji ne ugovarja. Sprejeto. I ti obč. svetnik poroča o dopisu okrajnega sodišča v Kranju, s katerim se pripozna lastninska pravica za pare St. 1231/3 da v. obč. Straž-šče. Da se ta prostor zavaruje, naj se telesna ograja ceste potegne Se čez ceilo. Virilist T. PavSlar predlaga, da se trikot med prejšnjim mostom, sedanjim mostom in novo cesto uporabi za odkla-danje gramoza in cestnega blata. Virilist Vinko Majdič predlaga, da se tu ne nasipa. Prostor leži ob vhodu v mesto in nikakor ne kaže, da se tsm odklada blato. Kjer sedaj na strani proti GaSteju cesta neba, naj se nasiplje toliko časa, da se naredi nova cesta in to naj bi bil prostor za odkla-daoje gramoza. Obč. svetnik Janko Sajovic predlaga konec debate, ker se več ne govori k točki. Virilist PavSlar pravi, da je konec debate lahko predlagati onim, ki se ne brgajo za nič. Treba se je pogovoriti. Obč. svetnik Ciril Pire se pridruži J. Sajovicu. G. Tomo Povšlar naj to formulira v predlog in naj ga namani županstvu, da se v prihodnji seji reši. Nato umakneta g. Vinko bili Kranjci ustanovili Kreditno drnltvo, bi je bili Ljubljančaoje ali Radovljičani, ki so to že tuii hoteli storiti. Dokler ni bilo klerikalna poiojilace, ni mestna hranilnica nič trpela, a lele ko se je od one strani začelo z naravnost umazano konkurenco, se to čuti. Saj je samo enkrat cerkovnik realiziral 40 kojižic iz mestne hranilnice (Klici: Čujtel Cujtel) Virilist T. Pavllar konltatira na častno besedo, da klerikalna posojilnica m dela konkurence. (G. Pire i Saj se vidijo posledice) Kriva je Mestna hranilnica sama. (J. Sajovic: Mežaarja so učlil C. Pire: 40 jih je nesel 1) Virilist A. Koblar: Kreditno društvo ne daje samo na osebni kredit, ampak tudi na hipoteke. (C. Pire: Ni resi) Mastna hranilnica je strankarska in zato smo si pomagali drugače. Zupan F. Polak zavrne očitanja temeljito. Miatno hranilnico bomo držali do zadnjega in delali pametno in pravilno. Virilist A. Koblar: Mij prednik je bil celo ustanovitelj mestne hranlnicet (Obče veselje. Zupan Polak: Ta je bil pa drug mož. Smeh.) Obč. sodnik Karel K f i v a n e c konltatira nepravilnost Volitev s vzklikom se je sprejela, potem pa se je lele stavil drug predlog. Virilist A. Koblar i Nič ne bi ško- dovalo Mestni hranilnici ako bi prišel kak od nale stranke v upravni svet Saj nekaj nas je pa le v Kranju (C. Pire: Izvoljenih nič 1) Končno se sprejme predlog g. Janka Sajovica. Pri določitvi enega člana pol. odseka, ki bi prisostvoval pri ogledovanju dimnikov predlaga obč. svet. L. Rebolj g. F. Grobath a st Ta predlaga g. K VVinditcherja. (K. Windischer: Saj sem že v tržnem odseku, zdaj naj prevzamem le to, potem se bom pa moral s vsemi ljudmi kregati!) Končno sprejme g. F. Grobath st. izvolitev. Pri raznoterostih stavi g. virilist T. Pavller štiri nujne predloge: I. Vpeljava mestne elektrike v Kranju. Ze 15 let se plete vprašanja o elektriki v Kranju in le danes ne ustreza zahtevam. Naše mesto ima vodu i moč, a žal, moram to jas biti, ki naj o tem govorim, ker se nihče drugi ne briga. Imamo na Savi 54 konjskih sil ako je povodenj, če je pa voda normalna, jih je celo 72 V obče pa se govori, da jih imamo samo 18. A da jih je res 72, so dognali najboljši izvedenci. Zupan F. Polak opozori govornika naj govori k nujnosti svojega predloga. Virilist T. PavSlar: Nujnost je ta, da se mesto takoj pobriga za to in vzame vao stvar kar najhitreje v pretres. Vsi lahko glasujejo sa nujnost, ker ni nikake pretveze. Pri glasovanju se nujnost sprejme. Obč. svet. Ciril Pire obžaluje, da g. Paavsler ni bil pri zadnji seji navzoč. Tam se je ravno volil odsek za električno razsvetljavo v Kranju. Predlog g. PavSla.ja naj se torej odstopi odseku. Virilist J. Golob je tudi tega mnenja. Obč. svet. dr. Lj. Treo pojasnjuje. Virilist T. PavSlar: Ceno imel Kranj svojo elektriko, ne bo treba plačevati za 16 svečno luč po 20 K na leto, ampak 12 K bo tndi dosti. Ta mestna elektrarna bi nesla 12.000 K na leto čistega. Seveda se more rationelno in previdno delati. Vsa stvar pa naj se kar najhitreje mogoče izvrSi. Predlog se odkaže odseku. H. Nujnost rešitve regulačoih načrtov. Govornik je čul, da se je napravil regalačai načrt, ki vodi čez razne svetove privatnikov. VpraSalo se ni nikogar. (C ril Pire: Saj mora ta načrt javno razpoložen biti i) Naj se skliče vse snestjane akupaj, da se jih vpraSa. (G ril Pire: Saj imamo vendar zakone tul) Stvar naj se tudi kar najanjneje izvrši, da se ne bo zidalo kar tjavendan. Vsaj se vprašajo tudi oni, ki so z malo žlico naenkrat pamet zajemal'. Obč. svetnik dr. Lj. Treo je proti nujnosti. Obč. svetnik Ciril Pire pojasnjuje, da je dobilo mesto svoječasno nalog, naj napravi regulacijski načrt To delo se je oddalo inlenerjn Stembovu. Načrt mora biti razpoložen in ima vsakdo, katerega se tiče, pravico ugovora. Saj ga drugače ne potrdi ne del. vlada, ne dež. odbor. Virilist A. Koblar. Jas sem tndi za nujnost, da ne bo prepozno. Ciril Pire: G. dekan, sa) morate vendar sami vedeti, kako je s stvarjo 1 Virilist Koblar: I, saj vem, pa---Za nujnost glasuje samo A. Koblar in T. Pavllar. III. Kanalizacija: Misli se, da smo mi to vprašanje pokopali radi Cirč, pa to ni res. To vprašanje se bi bilo moralo le pred vodovodom rešiti. A ker se ni, naj se to stvar vsaj sedaj nnjoo obravnava. Radi tega je treba, da se prej izgotovi regulacijski načrt Voia is vodovoda doteks, a odtekati ne more nikamor. Obč. svetnik dr. Lj. Treo pojasni, kaj je pravzaprav nujnost. Zs nujnost glasuje samo en glas. IV. Csste in tlaki. Za ceste in tlake se vse premalo skrbi. Tudi to vprašanja se naj kar naj-nujneje resi. Na vsak način pa pred zimo. V tlakih so cele jame in je hoja vratolomna. Za nujnost ne glasuje sploh nihče. Nato zaključi župan Ferd. Polak sejo ob 7 37 uri zvečer. Gospodarski del. Tedenski ■•)«■ v Kranja dna 7. novembra 1910. lata, — Prignalo se je: 262 glav domače goveje živine, 201 glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 10 domaČih telet, — hrvaških telet, 138 domačih prašičev, —- hr-\ vaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — bui in — bosanski bivol. — Od prignane živine je bilo za mesarja 140 glav domače govedi in 115 glav bosanske govedi. — Cena od kilograma žive teže: 88—90 vinarjev za pitane vole domače, 80—84 vinarjev za domače srednje pitane vole, 72—76 vinarjev za ne-pitane domače vole, 80—85 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 15 vin. za teleta in 1 K do 1 K 20 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 16 vin. za prašiče pitane. — Pšenica K 10 50, proso K 7 25, rž K 8 —, oves K 8-50, ajda K 8—, repno seme K —, detelno seme K 65—, fižol ribničan K 12*50, mandalonK 12'—, koks 14 —K, krompir K 3-50 za50 kg. Dopisi. Radovljiške soviet. Osebne vesti. Sodnim avskultaatom na tnk. sodišču je imenovan Jakob Lu z nar. — C. kr. deželni Sol. svet je imenoval izprašano učit kan-didatinjo Apolonijo Zupane kakor radovoljko na tnk. petrazredni ljudski sogo. — Nasvetuje s?, da se obdari letos it Hi-čevarjeve ustanove 12 revnih učencev. V sirotnin-ski svet mesto odstopivšega sj). ravnatelja A. Grčarja se voli odbornik Iv. S*ga. — Skiene se popraviti takozvano učiteljsko h So, v ta namen se preskrbi natančen proračun in na podlagi tega se bo ukrepalo dalje. — Prošnji A. C ngleta, izdelo-vatelja beton kih predmetov v Podmestu da mu odstopi mestni zastop primeren prostor poleg šole, kjer misli napraviti nekako skladišče, se ugodi pod pogojem, da nap-avi tako skladišč % da bo lično. V ta namen se voli trojica obč. odbornikov Homan, Kunstelj, Praprotnik, da se pogodi s prosilcem. Dopis c. kr. glavarstva radi popravo zidu škarpe ob Dolu in onih dveh stebrov za «Zinom» se reši tako, da se naprosi grajščino, da ona po možnosti oskrbi to popravo. Občinski sluga dobi novo adjustirungo. — Končna rešitev radi razširjenja ceste Podmesiom se odloži toliko časa, da se dobi na vpogled načrte in proračun. — Prošnja radi podaljška vodovoda v Begunjah se zavrne, ker ni nikakega sklada za take naprave. — Prošnji dveh posestnikov, da se napelje vodovod tudi na Gradišče se ugodi v toliko, da se ne more sedaj stalno skleniti, če napravi vodovod ali ne, ker se mora prej predložiti stroškovnik in načrt. — Prošnji škofjeloške občine radi preložitve sejma se ugodi. — Prošnja Rdečega križa se zavrne v toliko, da se sedaj ne more nič prispevati, ker je proračun za I. 1910 že skoro izčrpan, pač se bo pa po možnosti skušalo ugadti prošnji pri proračunu za 1. 1911. — S tem je bil dnevni red izčrpan in župan zaključi sejo. Sej m dne 28 oktobra je bil vobče dober. 2co>». liti dan ob pol 8. uri zvečer se bo pa poučevalo one, ki Se doslej niso obiskovali plesn b vaj; to pa radi i eg j, ker letos ni roogcč* prirejati običajnih plesnih vaj in se bo na ta način dala vsem neplesalcem dobra pr iika, da se v vseh pl sih popolnoma izurijo. Ples se prična ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina za gospoda 1 K, dame proste. Pripomnimo naj Sa, da je lahko mogoče, da se je pri vablj nju tega ali onega przrlo, to pa naj nihčo ne šteje čitalnici v zlo, kajti vsakdo je dobrodošel. Vsak, ki ljubi neprisiljeno zabavo in ples, naj pohiti na č tal-niste več.tlli Vran-ski, stud. mont.; knjižničar: Frider k Jauežič, stud. nont. Revizorji: Dragutin Tibold, stud. mont.; Veljko Jovanovč, atud. mont. Loterijska srečka dne 6. oktobra 1.1. Trat 57 35 37 20 41 Naznanilo. Podpisani uljudno prosim vse one, ki prinašajo zvečer k meni razna naročila, da jih izvršim v Ljubljani, da odslej vedno taisto store vsaj do 8. ure zvečer, ker po 8. uri ne smem več odpirati vrat 256 2-1 Franc Wahrheit Kranj it. 26 (mestna uboiaioa). Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujeva v imenu »Radovljiškega okrajnega učiteljskega društva" vsem onim, ki so pripomogli tako dostojno in lepo dovršiti zadnji čin pijetete in kolegijalnosti pokojni tovarišici Mariji Hacinovi, namreč odkritje nagrobnega spomenika. V prvi vrsti iskrena hvala kraj nem u šolskemu svetu na Dobravi pri Kropi za zdaten dar 25 K, dalje velesovškemu Župniku gosp. J. Brešarju za brezplačno daritev sv. maše • zadušnice in za ganljiv zahvalni govor, gosp. Antonu Pogačniku, županu na Dobravi, za trud, ker se ni ustrašil dolge poti, pokazal je s svojo navzočnostjo, da ve ceniti delo slovenskega učiteljstva. Slednjič tovariška hvala tovarišu J. Kalanu in njegovi soprogi za vso prireditev. Radovljica, dne 6. novembra 1910. FrttfstojiKWi otr. rado*. «{ItcljsKtii draWa. Fran Jakllfi t. č. tajnik. Iv. Šega t. Č. predsednik. Opozarjamo na novo vrsto valjanih „Pekatet", epiko doma de-lanlm za Juho In prlkuho. Dobivajo se le v rumenih orojlh po pol kilograma v najflnejšh kakovostih z napisom in s sliko: nštlrje rumenjaki" „0sem rumenjakov", 72 —1 Slovene! v Ameriki. Mesto Joliet ima okrajni odbor, v katerem je 56 odbornikov. Med temi odborniki sta dva Slovenca. Državo goljufala je neka družba v Ameriki, ki je čistila sladkor. Podpredsednik te družbe, ki je vedel za vse te goljufi e, je bil obsojen na dve leti ječe in na 20.000 kron denarne kazni. V Kranja samo 3 dnT. Klndsfyga aaJVcčja in najlepša menažerija je dospela ta ostane tu iaaio;3 »dal. Mraaiarlja Ima ao vosov In okoli lOO živali Ii mrzlih In eorkih pasov, nad njimi: 8 levov, 3 bengalske kraljevske tigre, v«i leopardov, jaguarov, amtrikanskih pum, belih, ruskih in šobastih medvedov, volkov, hijen, servalov, lam, ceber (.tigrastita konj), velikanskih kengurujev, antilop, svilnatodhkih bikov (divjih Jakov), jelenov Axis, noje7, emujev, kazuarjev, papig, pasancev, opic, pol-opic in kač. Jako redko: 1 pravi evropski ris. Edini v srednji Evropi: , Qonrogati konj Največji dresirani orjaški slon sveta z imenom Janami", 100 let star, 3500 kg težak. Pred»tava v menažerijski cirkuški maneži z največjim slonom na svetu, orjakom po imenu «Mana-mut», na suhem največjo živaljo sedanjosti. Predstavljanje njegove čudovite dresure v Evropi nima para. P.edvaja lastnik. Slon cMammut* akrobat, voditelj vlaka, pobiralec novcev, delajoč na sodu, gost v hotelu, plača potro-šek, igra orgle, v spanju, ko si vrže moža na hrbet, plesalec čardaša. Največje predstave z levi, tigri, leopardi in sloni, dalje pojasnitev videnega in krmljenje roparskih živali vsak dan ob 5. uri popoldne in 7. uri zvečer. Oil nedeljah ii praznikih po {liri predstave ob U. dep., eb 3. In 5. pop. ter ob 7. zvečer. Oone prostorom: I. prostor 1 K, galerija 50 vin., otroci pod 1Q leti in vojaki: 1. prost. 50 v., galerija 30 v. Prijaznega obiska prosi Kladiky, lastnik menažerije. Ker se za krmljenje rabi vsak dan en konj, se kupujejo konji za pobijanje, dalje seno, slama in oves. Naiboli varno naložen denar v celem političnem kranlskem okrajn!! JKestua hranilnica < Kranju Splošni rezervni zaklad [ (lastno premoženje) nad 246.000 kron. Koncem leta 1900: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. Ta najstarejši denarni saved ? Kranju nradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjlh in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne. iyMltltl>lllllMfllltlllllllllll>HMIIIIIIl»llllHm»MHHHI»m"limill obrestuje hranilne vloge po 4 "i iniiiinmn»iinmimimi brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglalati radi tega pri hranilnici. t Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnik otrok in varovancev teržnpnlšča cerkveni denar. f Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo ae tndl vloine knjliloe drugih hranllnlo In posojilnlo kot gotov denar, na da bi se prekinilo obraatovanje. 5611 je pretekle sobota hčerka uglednega občana in grajskega oskrbnika Toaa. Saiteršiča Ela z Ot. VVagnerjem, knjigovodjem zastopstva Pun^gamsko pivovarne v Ljubljani. Bilo srečno! Iz zadnje mestne obč. seje poročamo: Prebere te zapisnik zadnje seje. Zapan iraenju overovateljem zapisnika obč. odbornika Sajovca in S>go. — Nasvetuje s<\ da se obdari letos it Hi-čevarjeve ustanove 12 revnih učencev. V sirolnin-ski svet mesto odstopivšega sil. ravnatelja A. Grčarja se voli odbornik Iv. Š*ga. — Skleue se popraviti takozvano učiteljsko hšo, v ta namen se preskrbi natančen proračun in na podlagi tega se bo ukrepalo dalje. — Prošnji A. G -ngleta, irdelo-vatelja beton kih predmetov v Podmestu da mu odstopi mcatui sestop primeren prostor poleg šole, kjrr misli napraviti nekako skladišče, se ugodi pod pogojem, da nap-avi tako skladišč-', da bo lično. V ta namen se voli trojica obč. odbornikov Homan, Kunstelj, Praprotnik, da se pogodi s prosilcem. Dopis c. kr. glavarstva radi popravo zidu škarpe ob Dolu in onih dveh stebrov za -Zrnom* se rt si tako, da se naprosi grajščino, da ona po možnosti oskrbi to popravo. Občinski sluga dobi novo adjustirungo. — Končna rešitev radi razširjenja ceste Podmestom se odloži toliko časa, da se dobi na vpogled načrte in proračun. — Prošnja radi podaljška vodovoda v Begunjah se zavrne, ker ni nikakega sklada za take naprave. — Prošnji dveh posestnikov, da se napelje vodovod tudi na Gradišče se ugodi v toliko, da se ne more sedaj stalno skleniti, če napravi vodovod ali ne, ker se mora prej predložiti stroškovnik in načrt. — Prošnji škofjeloške občine radi preložitve sejma se ugodi. — Prošnja Rdečega križa se zavrne v toliko, da se sedaj ne more nič prispevali, ker je proračun za I. 1910 že skoro izčrpan, pač se bo pa po možnosti skušalo ugad-ti prošnji pri proračunu za 1. 1911. — S tem je bil dnevni red izčrpan in župan zaključi sejo. Sej m dne 28 oktobra je bil vobče dober. Živine se je prignalo do 150 glav, oziroma repov, in tu je b>lo prav mnogo hrvatsk h buš. Csna živini je bila naravnost pretirana. Kupci so prišli iz Koroškega in nekaj celo iz TiroKkega. A kupčija je bila ravno vsled cen prav slaba. Boljše so imeli kramarji in razni bazarji. Tudi v Radovljici smo opazovali dne 3. t m. oni krasen meteor, o katerem so pisali nekateri časopisi, in sicjr tako okrog pol sedme ure zvečer. Smer mu je bila od cerkve proti šoli. BI je zelenkasto-rraeue barve in je padal polagoma, kakih 25 sekund, puščajoč za seboj kak* ga pol metra širok sled. A tudi po zatonu meteorja se je še lahko opazovala njegova sled na nebu še dokaj časa. Pokopališče je bilo na vseh Svetnikov dan prav dostojno okrašeno. Mnogo grobov je bilo prav okusno okrašenih in kar moramo posebno povdar-jati, je pač to, da smo opa/ili letos isredno mnogo svežega cvetja na raznih grobovih. Ne motimo se menda, ako štejemo to v zaslugo novemu grajskemu vrtnarju. Zelo, zelo pa smo pogrešali letos — petja. Upamo, da bo drugo leto boljše. Zabavni večer priredi na Martinovo nedeljo, dne 13. t. m. bralno društvo «Triglav» v prostorih R Kuustlja. In sicer je na dnevnem redu vse, kar poželi srce. Igra »Trije tički», kjer nastopijo naši znani igralci; petje — pride iz Ljubljane «troperesna deteljica*, ples in prosta zabara. Vabil pocebnih ni, le lepaki so. Pričetek je ob 8. uri zvečer, a konec, kadar kdo hoče. Kdor h j če preživeti nekaj veselih uric — le ta dan h Kun-stlju. Menda ne izdamo preveč, ako povemo prav tiho javnosti, da naši marljivi igralci pripravljajo igro >Rokovnjače», ki se vprizori sredi decembra Vžitek bo izvanreden. Samomor. V petek okrog 5. ure popoldne si je prerezal vrat v hipu duševne zmedenosti tukajšnji posestnik in zidar Jože Teran. Mož je že delj časa hodil okrog otožen in zamišljen in se je menda že pred več časom izrazil, da pojde v Savo. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otročiča. Raz* telesenje, ki se je danes izvršilo, je pokazalo, da se je možu zmešalo in v tem duševnem stanu je položil roko sam nase. Bog mu bodi milostljivl Ii Jamnlka nam pišejo: Neki mož klerikalne stranke oporeka v zadnji številki Domoljuba", da zaradi liberalne gostilne na Jamniku niso njegovi otroci izobraženi. »Domoljub" piše da je gostilna vzrok slabe vzgoje. Gostilna pa temu ni vzrok, ker nam že vzgledi kažejo, kdo je tega kriv. Kriv je sam njegov oče in njegov zet, ko se ga je, ker se je plesalo in kvartalo in zaradi pijače kaznovalo Oče teh otrok je že imel priložnost ogledati si ječe, ter sedaj tudi čitamo, da bo njegov sin tri mesece sedel v ječi. Star pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Saj poznajo tega moža daleč naokrog, kako rad on in njegova žena storita ljudem slabo, ker je mož pod nje komando in ker se je že toževal skoro z vsemi vaščani. Pa ravno tega moža je naš župnik izvolil za ključarja. Ko bi selški župnik to vedel, bi si bil drugače premislil. V Kranja, dne 12. novembra 1910. Državni ibor. Po dosedanjih dispozicijah bo sklican državni zbor k seji 22. t, m., termin pa Se ni definitivno določen. Ministrski predsednik bo v imenu vlade predložil nekaj novih zakonskih predlog, zlasti 4 mesečni računski provizorij, obenem pa tudi definitivni proračun za leto 1911, v katerem bode jako mnogo gospodarskih in kulturelnih postavk črtanih. Justični minister predloži reformo kazenskega procesa, novelo k splošnemu občnemu državljanskemu zakoniku, reformo odvetniškega in notarskega reda. Davčni načrti se v jesenski seziji ne bodo predložili. Tudi vojni zakon pride šele spomladi na vrsto. Vlada bo tudi s posebno zakonsko predlogo uveljavila amulacijo takozvanih vodocestnih zakonov iz leta 1901. V Csloven je šel sedanji škof dr Kahn v penzijo in je imenovan na njegovo mesto dr. Boltežar Kaltner, mož, ki ne zna ne besedice slovenski. Nemiri na Španskem. Porfugabki drgodki so dali španskim revolucijonarccm tsko korajžr, da se kar ne morejo pomiriti Zopet namreč pribojajo vesti o novih nemirih po Španskem. Posebno so mečni revolucijonarci v primorskem mestu Barceloni. V tem mestu je (kakor pri ur s ponekod) veliko delavstva. Ustave na Kitajskem. Narodna skupščina je sklenila, pozvati vlado, da uvede konštitucioaalni sistem, in sicer kar najh;treje. Zahtevo motivirajo s sedanjim položajem v državi, ki je težak posebno v finančnem oziru. Umetnost in književnost Dcšlo nam je in priporočamo: . Samosvoj \ Drama v petih dejanjih. Spisal Etbin Kristan. Pisatelj je to svoje najnovejše delo predložil intendanci slovenskega gledališča ter se bo še tekom tega leta predstavljala. Zabavna knjižica za slovensko mladino. Urejuje in izdaja Anton Kosi, nadučitelj v Središču. XIV. zvezek. Tudi ta zvezek vsebuje množico lepih pesmic, povesti, črtic, glasbo, zastavic i. t. d. Prav posebno jo priporočamo naši mladini. Trije zemljevidi in dopolnitev tri as-zemljevida. II. Slovenija. Poročilo predstojništva delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu za XX. poslovno dobo. Revolucija na Portugalskem. V kratkem izide v založbi g. A. Turka v Ljubljani pod tem imenom zanimiva brošura, ki bo okrašena z 10 slikami in bo veljala 50 vinarjev. Dobivala se bode po vseh knjigarnah. Godovi prihodnjega tedna: 13. Stanislav Kostka, Oorislav, Nevenka; 14. Jozafat Kunč, Serapijon, Borislav, Smislan; 15. Leopold, Jedert, Radislav; 16. Edmund, Ve-čerin, Otmar, Kroni ja; 17. Gregorij, Viktorija, Ljubava, Satovit, Jaromir; 18. Odon, Evgen, Hilda, Oliva, Kazimir; 19. Elizabeta, Poncijan, Jelisava, Gradislav. Novičar. Radi občnega ibora kmetijske podružnice se klerikalci pridno pripravljajo. Kakor cujemo, so že sestavili svojo kandidatno listo, da spravijo y odbor samo svoje pristaše. Potrebno je, da se kmetje tega občnega zbora udeleže p-lnoštevilno. To jim je tem lažje, ker sedaj v tem čisu ni posebnih poljskih del. Ako ostanejo sedaj kmetje doma, se zna zgoditi, da dobe vajeti kmetijske družbe v roke taki, da bi bilo celo kmetijske družbe konec. Kdo spada v odbor dražbo? Menda gotovo crnet. Kdo se danes ne spominja, ko je na občnem zboru 1. 1908. žalil kmete z neotesanimi vskliki dosedanji odbornik in obenem kletarski nadzornik, ker takrat niso hoteli voliti po njegovem okusu. Ven iz odbora s takimi ljudmi, ki sramote kmete, čeprav so v ozki zvezi vsled svoje službe ravno s kmetom. Vsak stan mora imeti svojo stanovsko zavednost ter gotovo sramotilcev ne bode nihče trpel med seboj. Kj » )e pa dr. Breje? Kakor znano, je ime-novan naslednikom zapodenega celovškega škofa dr. Kahna mož, ki niti pojma nima o slovenskem jeziku. In to v deželi, kjer je ena tretjina Slovencev. Če gre kak misijonar med najhujše divjake tja v srednjo Afriko, da zna njih jezik. A v civilizirani Avstriji v prosvetljenem veku — dobi dežela škofa, ki ga ne umeje ena tretjina ovac. No in v tej deželi kraljuje neomejeno oproda kranjskega vojvode dr. Šušteršica — dr. Ivan Brejc — ki se dela vnetega in neustrašenega zagovornika slovenskega naroda. A zaman j stikamo in čakamo, kdaj da zagrmi v „Katol. društvu za koroške Slovence'•* dr. Brejc ih se postavi po robu tej škandalozni prikazni. A čakali bomo zastonj, dr. Brejc ima pogum edino le rentačiti nad slovenskimi naprednjaki. Smo pač majhni v velikem, a veliki v malem, Janko, Janko — zgan i se! Učiteljsko drnitvo za kranjski iolski okraj zboruje dne 19. t. m. v prostorih dekliške šole v Kranju popoldne ob dveh. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Predavanje, a) „Pomanj- Išano merilo kot podlaga umevanja zemljevidov", b) ..Prosto spisje'. O obeh točkah predava gosp. Josip Lapajne, učitelj v Cerkljah. 3. Slučajnostih K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Orkester ,.Sloga" priredi v nedeljo, dne 20. novembra t. I. svoj koncert v gostilniških prostorih g. Marije Mayr. Vzpored vsebuje vse najnovejše skladbe in je jako zanimiv. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Preplačila se z ozirom na velikanske stroške orkestra najhvaležneje sprejemajo. Začetek ob 7. uri zvečer. — nSloga" je prirejala dosedaj le med počitnicami koncerte, da se pa dvigne družabno življenje, je sklenila, prirejati tudi med letom koncerte, ki se bodo vršili vsak mesec po enkrat. Spodbudimo vrle »Sloga še" s tem, da prihajamo vsi na te zares prijetne koncerte, na katerih se bo gotovo vsa do dobro zabaval. V -Ljudski knjižnici*. Narodne č talnice v Kranju irposrdMo se je pretekli mesec v 205 slu-č- ih 623 knjig lansko leto v istem času pa v 145 slučajih 449 knj g. — Kuj ge se izposojujejo v sredah in sobotah od 1 28 do */j9. zvečer v nedeljah pa od 11. do 12 dopoldne ia s:cr Canora «Nar. Čit.» brezplačno, nečlanom pa proti pristojbini 40 v letno. Čitalnlike prireditve. Pretekle soboto se je vrši I lete Siji plesni večer, ki je bil najbrže radi slabega vremena bolj slabo obiskan. Scer je pa vladalo prav neprisljeno dobro razpoloženje, do čssar je tudi pripomel sekstet tukajšnje godbe prost, požarne hrambe. P^es je vodil nam že znani arang r g. Franc Crobath ml. V soboto, 26. t. m. se bo vrš 1 II. letošnji plesni večer, na katerem se bo pričelo vaditi tudi cBesedo*. Isti dan ob pol 8. uri zvečer se bo pa poučjvalo one, ki še doslej niso obiskovali plesnih vaj; to pa radi tegs, ker letaš ni raogcč* prirejati običajnih plesnih vaj in se bo na ta način dala vsem neplesalcem dobra pr lika, da se v vseh phsih popolnoma izurijo. Ples se prične ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina za gospodi 1 K, dame proste. Pripomnimo naj še, da je lahko mogoče, da se je pri vablj nju tega ali onega przrlo, to pa naj nihčo m šteje čitalnici v zlo, kajti vsakdo je dobrodošel. Vsak, ki ljubi neprisiljeno zabavo in ples, naj pohiti na č.tal-niške vtč>ra, da s tem nekoliko dvignemi naše, sedaj precej zaspano družabno življenje. Torej na svidenje! Predavanje V soboto 19. t. m. bo predaval g. dr. Simon Dolar „0 izobrazbi". Pričetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost. Snov predavanja je gotovo zanimiva in vsakomur koristna, zato se je nadejati velike udeležbe. Pevski In bralno drnitvo «Triglav> v Radov-*j'ci priredi na Martinovo nedeljo, dne 13. novem« bra 1910 v dvorani g. Rudolfa Kunstlja zabavni večer a sled«, črn vsporedom: 1) Trije Tički, burka v dveh dejanjih (J.ka Stoka) 2) Troperesca Detelje«, spevoigra. 3) Prosta zabava in ples. Vstop-n>a: sedeži 1 K, spjišča 60 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. Obrtna zadruga na Bledu je otvorila zadružno posredovalnico za delo. Vpisnina znaša 50 vinarjev za delodajalca in velja za 4 tedne. Djlojemtlec sa priglasi breplačno. Vzorec delovanja sc je vzel po gostilničarski radrugi v Ljubljani, katera že več let vodi te posle. Poživljajo se mostri in obrtniki ter pomočniki, da se priglasi*. Naslov je enostaven: Načdstvo za posredovalna dela na Beda. Triglavska železnica. List «Eiektrotechnik» poroča, da bodo od Bohinjske B strice do Velega Polja vozili avtomobili z 80 konjskimi močmi, od Velega polja pa bo rgrajena električna vzpenjača do vrha Triglava. Sozadevna akcijska družba se snuje. Utonila Je 2. t. m. 48 letna posestnica Frančiška Skok iz Pristave, okraj Kamnik. Padla je z neke brvi v vodo, kjer je utonila. Skokova je bila epileptična. Vol laial je v sredo k posestniku Ivanu Oblaku na Zgor. Brnku, okraj Kranj, kjer ga lastnik dobi. Kspslanom v Kranja je imenovan g. Eogelbert Rakovec, namesto v Ljubljano odišlega gosp. Za-plotnika. Na Jesenicah je umrla gospa klici Janežič, roj. Hrovatova, stara šalo 26 let. dojeni rodbini nase sožalje! Martinov večer se priredi jutri v nedeljo, dne 13. noumbra v gostilni na Bledu. Rsdecivjev veteran Oman Antel po domače Zvereov je v Ratečah umrl 83 let star. Udeležil se je pod Radcckvjem bojev na Laškem leta 1848. Ob 60 letnici je dobil jubilejni križce. V Ratečah živita še dva IUdecivjeva veterana. Dijaške ustanove Drugo in tretje mesto dijaške ustanove Andreja Chrona letnih 188K60v, ki se od 6. gimnazijskega razreda začenši more uživati do zvršetka bogoslovnih naukov. Pravico do nje uživanja imajo: a) dijaki iz ustanovni-kovega sorodstva; b) učeči se ubogi meščanski sinovi iz Ljubljane, Kranja in Gornjega grada. Pravica predlaganja pristoji knezoškofu v Ljubljani. — Drugo mesto dijaške ustanove Franca Demscharja letnih 86 K 04 v, ki od 1. gimnazijskega razreda dalje ni omejena na noben na-učni oddelek. Pravico do nje uživanja imajo ubogi, blagonravni mladeniči, rojeni v mestu Kranj. Pravico podeljevanja ima mestni župnik v Kranju s cerkvenimi ključarji. — Prvo mesto dijaške ustanove Jurja Gollmaverja letnih 195 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje užitka imajo ubogi bkgonravni dijaki iz Gorenjskega. Pravica predlaganja pristoji knezo-škofijskemu ordinarijatu v Ljubljani. —- Deseto mesto dijaške ustanove Jožefa Gorupa viteza Sla-vinjskega letnih 500 K, ki se more uživati na srednjih in visokih šolah, ter se poviša na letnih 528 K, kadar uživanec obiskuje visoke šole. Pravico do nje uživanja imajo: a) dijaki slovenske narodnosti iz ustanovnikovega sorodstva; b) dijaki slovenske in hrvaške narodnosti s Kranjske, Štajerske, Koroške in s Primorja (t. j. iz Trsta, Goriško • Gradiščanske in iz Istre), potem iz Reke in s hrvaškega Primorja in c) kadar ni teh, dijaki drugih slovanskih narodnosti sploh. Pravica podeljevanja pristoji ustanovniku. — Četrto mesto Jožefa Gorupa viteza Slavinjskega cesarja Franca Jožefa I. jubilejske ustanove za trgovinske akademike slovenske narodnosti letnih 596 K. Pravico do nje uživanja imajo trgovinski akademiki slovenske narodnosti na trgovinskih akademijah na Dunaju, v Gradcu, v Trstu in v Pragi, in sicer l.) sorodniki ustanovnika in potomci njegovih uslužbencev; 2.) slovenski trgovinski akademiki s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in z avstrijskega Primorja. Pravica podeljevanja pristoji UStanOVnikU. Konec prih. Neumorno deinje Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski B strici da spravi svoj izdelek na višek. Kakor se nam poroča upeljuje sedaj novo vrsto «Pekatet>, ki so veljane In rezane prav tako kot domače. Te vrste izdeluje pa le v najboljših kakovostih in sicer s Štirimi in osm mi rumenjakih. Dobivajo se le v vrečeah in škatljicah po Vs m 7« kg. Ne dvomimo, da bodo naše gospodinje tudi po teh vrsta h pridno segale. Odlikovanje. Na obrtnem oddelku deželne rokodelske in industrijske razstave, sta se podelili tvrdki Singer & f!o., akcijska družba šivalnih strojev, za neprekosljive šivalne in vezeninske stroje dve zlati kolajni. * Jugoslovansko akademično društvo »Sloga* v Ljubnu, si je izbra'o 29. oktobra t. I. na občnem zboru sledeči odbor: predsednik: asb. jur. Miroslav Radinovič, stud. mont. 1. tajaik: Stjepan Consotari, stud. mont; 2. tajnik: M.lan Dlustuš, stud. mont.; blagajnik: Maafred Grof Bortlli Vran-ski, stud. tnont.; knjižničar : Frider k J.iuetio, stud. nont. Revizorji: Dragutin Tibold, stud. mont.; Veljko Jovanov č, stud. mont. Loterijska srečka dne 6. oktobra 1.1. Trst 57 35 37 20 41 Naznanilo. Podpisani uljudno prosim vse one, ki prinašajo zvečer k meni razna naročila, da jih izvršim v Ljubljani, da odslej vedno taisto store vsaj do 8. ure zvečer, ker po 8. uri ne smem več odpirati vrat. 266 2-1 Franc Wahrheit Kranj it. 26 (mestna ubožniea). Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujeva v imenu nRadovljiškega okrajnega učiteljskega društva" vsem onim, ki so pripomogli tako dostojno in lepo dovršiti zadnji čin pijetete in kolegijalnosti pokojni tovarišici Mariji dacinovi, namreč odkritje nagrobnega spomenika. V prvi vrsti iskrena hvala krajnemu šolskemu svetu na Dobravi pri Kropi za zdaten dar 25 K. dalje velesovškemu Župniku gosp. J. Brešarju za brezplačno daritev sv. maše • zadušnice in za ganljiv zahvalni govor, gosp. Antonu Pogačniku, županu na Dobravi, za trud, ker se ni ustrašil dolge poti, pokazal je s svojo navzočnostjo, da ve ceniti delo slovenskega učiteljstva. Slednjič tovariška hvala tovarišu J. Kalanu in njegovi soprogi za vso prireditev. Radovljica, dne 6. novembra 1910. ?rt*st9j«i$Wa olr. ridoi «r»Wa. Slovenci v Ameriki. Mesto Joliet ima okrajni odbor, v katerem je 56 odbornikov. Med temi odborniki sta dva Slovenca. Državo goljufala je neka družba v Ameriki, ki je čistila sladkor. Podpredsednik te družbe, ki je vedel za vse te goljufi e, je bil obsojen na dve leti ječe in na 20.000 kron denarne kazni. V Kranja samo 3 dni,_ Kludsfrga največja in najlepša menažertja 1658(9 nVstro-Ogrs<« Fran Jaklič t. č. tajnik. Iv. Sega t č. predsednik. Opozarjamo na novo vrsto valjanih „Pekatet", epiko doma de-lanim za Juho In prlkuho. Dobivajo se le v rumenih o\oJlh po pol kilograma v najflnejih kakovostih z napisom in a sliko: Štirje rumenjaki" „0sem rumenjakov". 72 —1 Jo dospela ln ostane ta ismo;3 ,dni. Meaažerlja Ima »O vosov In okoli lOO živali Is mrzlih In gorkih pasov, med njimi: 8 levov, 3 bengalske kraljevske tigre, v«! leopardov, jaguarov, amtrikanskih pum, belih, ruskih in šobastih medvedov, volkov, hijen, servalov, lam, ceber (tigrastiti konj), velikanskih kengurujev, antilop, svilnatodUkih bikov (divjih Jakov), jelenov Axis, nojev, emujev, kaiuarjev, papig, pasancev, opic, pol-opic in kač. Jako redko: 1 pravi evropski ris. Edini v srednji Evropi: , Qon', rogatl konj Največji dresirani orjaški slon sveta s Imenom ..fflammut', 100 let star, 3500 kg težak. Predstava v menažerijski cirkuški maneži z največjim slonom na svetu, orjakom po imenu «Mara-mut>, na suhem največjo živaljo sedanjosti. Predstavljanje njegove čudovite dresure v Evropi nima para. P.edvaja lastnik. Slon «Biammut* akrobat, voditelj vlaka, pobiralec novcev, delajoč na sodu, gost v hotelu, plača potro-sek, igra orgle, v »panju, ko si vrže moža na hrbet, plesalec čardaša. Največje predatave z levi, tigri, leopardi in sloni, dalje pojasnitev videnega in krmljenje roparskih živali vsak dan ob 5. uri popoldne in 7. uri zvečer. Oli nedeljah in praznikih po iliri predstave ob 11. dop., ob 3. in 5. pop. ter ob 7. zvečer. Oene prostorom; I. prostor 11, galerija 50 vin., otroci pod 10 letiin vojaki: I. prost. 50 v., galerija 30 v. Prijaznega obiska prosi Kludiky lastnik menažerije. Ker se za krmljenje rabi vsak dan en konj, se kupujejo konji za pobijanje, dalje seno, slama in oves. Naiboli varno naložen denar v celem političnem kranlskem okrajni! jVUstna hranilnica < Kranja Splošni rezervni zaklad \ (lastno premoženje) nad 246.000 kron. Koncem leta 1909: Stanj« hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. Ta najstarejši denarni savod ? Kranju nradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tndl od 2. do 4. ure popoldne. >tMiiiniMiiiii»i»iim»H»nnniinnniii>i»inntmHiuiiimini obrestuje hranilne vloge po mniimii>w!iiitiinniiiiii f t brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hramlmcu Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar w' Mladoletnih otrok in varovancev teržnpnišča cerkveni denar. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojUo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo aa tadl vloine knjlžloo druarih hranilnlo ln posojilnlo kot gotov denar, ne da bi ae prekinilo obrestovanje. 4946 Leoo ¡o zračno pritlično, s 3 sobami in kuhinjo se takoj odda. Povpraša naj se pri g*. Fr. Suhadolniku, vrtnarju v Branju. 8—i ' Moli M! no menjam z mojim milom, o /«-lli^ito -v'i«»<> Je pri ,>ri»vlje«i><> i« iKviatiilli, IBBJI »dravilnlti aseli&o In dobrega vint\ te** oJterepde*. Imm lil ji»< >ir,l-vij«» pret>HV krvi. -.....------ ||| Pri pravočasni vporabi zeliščnega vina se zaduši ponavadi želodčne bolezni že v kali. Nikar naj bi se torej ne zamujalo, rabiti ga pravočasno. Pojavi, kakor; glavobo , kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z tu uhan jem, ki nastopajo pri zastarelih želodčnih boleznih tem silneje, nehajo večkrat že po parkratnem pitju. Zaprtja m neprijetne posledice, kakor tesnobe, bolečine radi kolike, utripanje srca, —-— pomanjkanje spanca, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, vianici, in v okrožju sedalnih žil (hemeroide) se odstrani po zeliščnem vinu včasih jako hitro, zeliščno vino odstranjuje nepre-bav.ijivost in neprebavljive snovi iz želodci in čreves. Slabotno, bledo lice, krvno pomanjkanje, pojemanje moči 8? vfc'J'del p°3le,iice « slabe prebave, po- manjkljivega krvnega sestajanja in bolnega btanja jeter. Pri pomanjkanju slasti v spremstvu živčne utrujenosti in slabega razpoloženja, kakor tudi vodnem glavobolu in brezspaimh noči, ginevajo večkrat osebe. Zelifično vino daje oslabeli življenski sili nov impuls. Zeliščno vino zvišuje slast, pospešuje prebavo in prehrano, vzpodbuja izmenjavo snovi, pospešuje krvno rast, pomirjuje razburjene živce in daje novo veselje do življenja. Mnogotera priznanja in zahvalna pisma to dokazujejo. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po K 3-— in K 4'— v vseh lekarnah v Kranju, Kamniku, Bkofjl Loki, Radovljici Tržiču, na Jesenicah, v Idriji, na Vrhniki, v Litiji, v Ljubljani i. t. d., kakor tudi v vseh večjih in manjših krajih Kranjske in Avstro-Ogrske sploh. Tudi razpošiljajo lekarne 3 in več steklenic v vse kraje Avstro-Ogrske. :::: Pred poiiareclbaml Zahteva naj se izrecno Huberta Ullrieria HE •vari ! sseliščfio vino Moje z liščno vino ni tajno sredstvo; snovi so: Malaga vino 460,0, vinski špirit 100,0, glicerin 100,0, rdeče vino 240,0, jaržebinka 150,0, sok češnje 320,0, ienhel, janež, amenkanska korenina, encijan, kalmus po 10,0. Te snovi naj se meša. 219 18—3 1 I I 1 1 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2 Delniška glavnica K 5,000.000 K. Rezervni fond K 450.000* Sprejema vloge na knjižice ln tekoči račun ter lih obrestuje od dne vloge po čistih Podružnice v Spljeta, Celovcu, Trstu ln Sarajevu ^^^^^^3H^=H 73 52-86 Ol Kupuje in prodaja srečke in vrednostne pa- 2 jO pirje vseh vrst po dnevnem kurzu. mmmm. 2746 54 INGER šivalni stroji za me le mogoče II-oalne namene, z Dobe se v vseh naših prodajalnah. SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 42~86 Podružnice povsod. Podružnice povaod. Hrani it. 53, nasproti c Hr. polte. rebški ^fe* >ooooooaooooo»o &0/ tovarniško znamk priporočt/jemo *^ kot priznano ti. rnf\ tut t pridatek t za kavo J G. Tönnies v Ljubljani 52 26 138 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vse ■troj« za obdelovanje leta. Francis • turbine osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. (eno posteljno peri«! 1 kg sivega dobrega pul.e-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; p ima polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega, puhanega ^te^^Žfe --^TvJ ' K i0 i , 1 kg veleti nega ,~/JJ* ^AmM/TV* snežnobelega puljenega 6 K ^J^tJ^f^^}^ h, 8 K ; 1 kg puha, si-vega 6 K, 7 K; belegab finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor viam« & kg. dobi franko. Jzgotovljene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, pernios, 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernloe po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnloe 8 K, 3 K 60, 4 K; pernica, 200 cm dolge, 140 cm iiroke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; zglavnloe 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60 h, 5 K 20 h, 6 K 70; spodnje pernios iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne. S. Benloch, Dešenio št 821, Češko. Obsežni ceniki zastonj in franko. 192 60—12 113 i8i& Popravil« šivalnih atrojev se izvršujejo v naSi delavnici točno in stvarno. SINGERGo., delil, družba šiv. strojev. Največja in najstarejša trgovina s Šivalnimi stroji v Avstriji. Hrani, Blaonl trg 33. Šivalni stroji in kolesa Tovarniáka zaloga 49 62-40 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča ivoje najbolj priznan« šiv. stroje in kolesa Ceniki na lahtevinje zastonj. 191 52-12 Največja trpim oa Gorenjskem. Rudolf Rus nrar v Kranju Največja zaloga ur, zlatnine ln srebrniae. Ceniki poštnine prosti. Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema :: Plošče najlepših slovenskih komadov. ItstanoVljMo leti 1885. Martinova oesta 20 O £atlft Martinova cesta 20 Postaja e električne cestne •••••• J| železnice pri šentpeterskl cerkvi. 180—10 LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov Bogat* zaloga > blitva vsake vn „ v vseh oenah. Ogledala, slike v vteh velikostih. Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroike postelje /s vozlfkl pc vsaki sen/. Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-danska trava all žime, prve vrata vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. ca 9000; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. Speci j HI Me v nevestinih balah. Veli kI prostori, pritlično In v 1. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovliča 62 gld. ©stil hriiilifei ¥ Ba je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem. Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne rloge po A\U od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil Hieg(0 Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200*000 K« Mestna hranilnica V Radovljici daje naj* večjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije in dragi c. kr. uradi vse vloge od nedoletnih otrok in druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda "prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167», 197>, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasi plača v celi dobi še za 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. 166 —19 novo! Raunokar (e Iziel nai-nooelfl, sankclionlrani Cena 60 vin. Dobiva se v naši tiskarni, v Nar. knjigarni In L. Schvventnerju v Ljubljani Občinski red in občinski volilni red za Kranjsko Anton Adamič kranj :: oUvdI trg. Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven žnpne cerkve. pripore ti 25113-3 svoje bogato založene trgovine galanterijskega, norimberikoga mednega blaga, Šolskih potrebščin, papirja, igra5 In rasnih pokrival. i it 2 10 Konc. zobarski atelje nt vtf4 pranja od sedaj nadalje samo v 5trltar'rt» »lica 7. 44 52-45 Konc. zobotehnični atelje O. Seydl j j EjttMjani Edini Vj.t.j»zdrauniški ZUIllJrehniski .-. atelje u Kranju u isti hiši, kjer je lekarna. Ordinacije osak dan, tudi ob nedeljah. Ne zamenjajte mojega zob o zdravniškega in sobotehniikega ateljeja s konc. zobarskim ateljejem, ki je v prejšnjih časih v Kranju ordiniral samo ob nedejah. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa zobo tehniška dela izvršuje izkušen z o bo tehnik, ki Je moj sodela?ec že Izpočetka In ki v tem poslu ostane tudi še nadalje. Tako ml Je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi ln najrazličnejšimi potrebščinami in pripomočki. Glinaste peči» - kitajte in priporočajte 1 I I TT#kX I_ V * \ii Poljudna zbirka potrebnih,poučnih, štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne In cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pači in glinaatih izdatkov v LJubljani. Zlate svetinje: Berite, Pariz, Rim Itd. Z? Najboljše kosmetično ZObOčIstllno sredstvo Jzdelovattl 0. Sevtfl Xjubljana, Spital.-Stritar.ul. J i \ii P°'Judna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akluelnih spisov ca slovensko ljudstvo. Izhaja perio-|| I UU AU.UAS dično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine aH štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPATICA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. —V nebesih. — Konec sveta In sedež za,nebeško kraljestvo" 6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN . . . 7. snopič: Strašna grozodejstva v samostanu čenstohovskem Po konfisk. II. izdaja. 8. snopič: Joj, joj, ta neznosna draginja! Cena 30, oz SsO vin. jnn nn v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v llu 56 Kranju ter v knjigarnah in trafikah POSOJILNICA V RADOVLJICI Rezervna zaklada iznaia: registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe^brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6° o :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 181 52-15 411 Denarni promet v leta 1909: II Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—e. ure pop. izvzemši nedelje In praznike. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Isdajs konsorcij «G*renjca» Odfoveroi urednik Miroslav ambroiie. Laitnioa in tiwk Iv. Pr. Umpreta * Kranju. 536