Stev. 284.
V Trstu, v Četrtek dne 12. novembra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uri«uitYO: Ulica Sv. Fnn&ikJ AsiEkcga 9t 20, I. nadstr. — Vri iopM Liaj se pofliajo uredatJhra Hrta NafrarUdrana platna M M sprejemajo In rokopUi m ne vračajo, in odffovornl urednik Štefan Oodiaa. f aatntt konsordj
— Ttt tlakam« .Edino*!', vpisane zadruge a oecjcirtm poroštvom v Trato, ulica Sv. Prančiika AaUkega C 20.
Telefon uredailtva Is uprave Štev. 11-57.
Nar*tal«a nali: Za cate kto......K 34*—
xa pot Itu................• 12-—
za S.....................#*—
Za aedaljak« lidaf. aa at ze ppi Atm .......
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone
Cene: Oglas! treovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 3 —
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinoatl'. Naročnina in reklamacije ae polti jajo upravi lista. Plačuje se izključno to upravi .edinosti', — Plača in toH se v Trstu.
Uprsva In Inseratnl oddelek ae nahajata v ulici Sv. FrančiAta AaUkega S. 20. — PoŠtnohranUničnt račun it 841.652.
Energične nemike akcije no francoskem bolifto. - Srbi se omikolo
Naši prostovoljno Izpraznili del srednje GalIcUe. - Przemysl zopet obkoljen.
BERLIN U. (Kor.) »VVoiffov urad« po-
roča:
Veliki glavni stan, II. novembra, dopoldne.
V yserskem oddelku smo včeraj dobro napredovali. Dixmuiden smo zavzeli v naskoku. Vjeti smo već kakor 500 voja-kov in uplenili 9 strojnih pušk.
Dalje proti jugu so prodrle naše čete preko prekopa.
Zapadno od Langemarcka so naši polki ined prepevanjem pesmi »Deutschland, Deutschland, iiber Alles!« naskočili prvo linijo sovražnih pozicij in jo zavzeli. Okoii 2000 mož francoske linijske pehote je bilo vjetih in uplenjenih 6 strojnih pušk.
Južno od Yperna smo pregnali sovražnika iz Saint Eloija, za katerega se je vršil več dni srdit boj. Vjeli smo tamkaj okoli tisoč vojakov in uplenili šest strojnih pušk.
Kljub večkratnim silnim protinapadom Angležev, so ostale obvladujoče višine severno od Armentieresa v naših rokah.
Jugozapadno od Lilla naš napad napreduje.
Velike izgube so doživeli Francozi pri poskusu, da bi si zopet osvojili obvladujoče višine severno od Vienne le Chateau na zapadnem robu Argonskega lesa.
Tudi v Argonskem lesu, kakor tudi severovzhodno in južno od Verduna, so bili francoski ofenzivni napadi povsod odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z južnega bojišča.
DLNAJ 11. (Kor.) Z južnega bojišča se uradno poroča:
11. novembra. V jutranjih urah dne 10. t. m. smo po štiridnevnih, zelo izgubonos-nih bojih, zavzeli višine pri Mišarju južno od Šabca in s tem stisnili sovražno desno krilo. Veliko število v jetnikov.
Sovražnik je moral zapustiti močno utrjeno linijo Mišar - Cer planina in se umakniti. Močni sovražni zadnji oddelki so se v obrambnih pozicijah, ki so jih imeli pripravljene za seboj, zopet postavili v bran.
Prodiranje vzhodno od linije Loznica-Krupanj se vrši gladko. Kljub silnemu odporu sovražnih zadnjih straž, so višine vzhodno od Zaviake že v naših rokah.
Kolikor je dosedaj znano, je bilo v bojili od 6. do 10. t m. vjetih okoli 4300 vojakov in uplenjenih 16 strojnih pušk, 28 topov, med njimi en težki, ena zastava, več mtinicijskiii vozov in zelo veliko municije.
SOFIJA II. (Kor.) »Agence tel. bulg.« poroča: Semkaj je prispela nova skupina Macedoncev, ki so jih Srbi uvrstili v svojo armado in so bili od Avstrijcev vjeti pri Šabcu. Ti vojaki so po večini iz okrajev Ojevgjelija in Dojran. Ker so se po večini izrazili, da hočejo na Bolgarsko, so jili Avstrijci izpustili in jim dali tudi potrebna sredstva za potovanje.
Z oustrlisKo-ruslisgsi bojišča.
r>UN*J II. (Kor.) Uradno se objavlja:
II. novembra, opoldne. Operacije na severovzhodnem bojišču se razvijajo po načrtu in ne da bi jih sovražnik motil.
V	ozemlju srednje Gaiicije, ki smo je mi zapustili prostovoljno, so Rusi prodrli preko dolnje Visloke, preko Rzeszovva in v ozemlje okoli Liska. Premysl je zopet obkoljen.
V	dolini reke Stryi je morala neka so-___PODLISTEK ____
Madame Bovary
Roman. - Spisal Gustava Flaubert.
Toda naslednjega iutra se je mahoma predrugačil. Zdelo se je. da je pravzaprav on bil tisti, ki je bil včeraj še devica, do-čiin se tega nevesti ni poznalo. Celo tisti. ki bi se najraje ponorčevali, so opustili vsako -alo i:i so ju samo radovedno gle-daii. ko sta prišla v njiiiovo bližino. Toda Karel je bil zelo odkritosrčen. Imenoval jo je »svojo ženko«, jo tikal, vedno povpraševal po njej, jo iskal, ako je ni bilo pri njem ter se ž njo večkrat podajal na dvorišče, kjer sta se ustavljala tam zadaj za drevesi. Objemal jo je okoli pasu, se sprehajal ž njo gorindol ter se vsakotoli-ko sklanjal nad njo dotikajoč se z obrazom njenih prsi.
I;va dni po poroki sta se novop roeen-ca odpeljala, kajti Karel ni mogel dlje o-stati radi svojih bolnikov. Oče Rouault ju je povabil v svoj voz in ju je pospremil
vražna skupina pred ognjem našega o k topnega vlaka In nepričakovano nastopi v še konjenice, z velikimi izgubami pobegniti
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major.
Z nemfto-rusktta bojišča.
BERLIN 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. novembra opoldne.
Z vzhodnega bojišča ni nobenih pomembnejših poročil.
Vrhovno armadno vodstvo.
„Emden" in „Kdnissberg" onesposobljena za to).
BERLIN 11. (Kor.) Uradno se poroča: Po uradnem razglasu angleške admiraii-tete je Njeg. Vel. križarko »Emden«, dne 9. t m. zjutraj, pri otoku Kokos v Indijskem oceanu, med tem ko le bil izkrcan oddelek moštva, da bi razrušil tamkajšnjo angleško brezžično in kabelsko postajo, napadla avstralska križarka »Sidney«. Po trdovratnem, izgubonosnem boju je sovražnikova artiljerija, ki je bila v premoči, ladjo zažgala, nakar je posadka sama spravila ladjo na obaL
Angleška admiraliteta naznanja dalje, da je šest pomorskih milj od izliva reke Rfid (nemška vzhodna Afrika), angleška križarka »Chatam« s tem, da je potopila tamkaj en parnik za prevažanje oglja, zaprla Njeg. Vel. križarko »Konigsberg«.
Del posadke se je baje obdal z okopi v nekem utrjenem taborišču na kopnem. Zdi se, da je bilo obstreljevanje od strani »Cba-tama« brez uspeha.
Namestnik šefa adtniralnega štaba, pl. Behnke.
LONDON 11. (Kor.) Admiraliteta javlja: Potem ko je napad na »Pegasusa« dne 19. septembra naznanil, kje se nahaja križarka »Konigsberg«, je admiraliteta takoj odredila grupacijo nekaterih hitrih križark v vzhodno-afriškem vodovju. Ladje so skupno preiskale morje. »Konigsberg« je bila dne 30. oktobra odkrita od angleške vojne ladje »Chatam«. Nahajala se je približno 6 tnilj od izliva reke Rufidži nasproti otoku Maiia.
»Chatam« radi svoje giobokejše vožnje ni mogla priti do »Konigsberga«. Najbrže sedi sedaj nemška križarka, razven ob visokem morju, na tleh. Del posadke »Konigsberga« je bil izkrcan in si je napravil okope na suhem.
»Chatam« je obstreljevala tako okope kakor tudi križarko. toda vsled gostih palminih gozdov ni mogoče konstatirati, kako škodo je napravilo obstreljevanje.
Nato je bilo odrejeno, da naj se križarko zapre v reki in je bila v to svrho potopljena neka ladja za prevažanje premoga. Potem ko je bila nemška križarka vjeta in onesposobljena za napravo kake škode, je postala naša križarka, ki jo je zasledovala, prosta za drugo službo.
Neko drugo kombinirano operacijo so izvrševale že par dni naše hitre križarke proti »Emdenu«. Pri tem so bile angleške križarke podpirane od francoskih, ruskih in japonskih vojnih ladij in od avstralskih »Melbourne« in »Sidney«.
Včeraj je došlo poročilo, da je šla »Emden« k otokom Kokos in da je na otok »Kellmg« odposlala oboroženi oddelek, da uniči brezžično postajo in prereže brzojavni kabel.
do Vassauvilla. Tam je še enkrat objel svojo hčer in je izstopil.
Ko je napravil približno sto korakov, se je še enkrat ozrl in je gledal za vozoin, ki je izginil v oblaku prahu.
Zavzdihnil je globoko. Spomnil se je svoje poroke, se zamislil v svoje prejšnje življenje, mislil na svojo ženo. Kako vesel je bil, ko jo je prvič odvedel iz hiše njenega očeta na svoj dom! Bilo je o božiču in pokrajina je bila vsa pobeljena s snegom. Sedela je za njim na konju, z eno roko ga je bila objela okoli vratu, z drugo je držala košek. Veter se je igral s čipka mi njene čepice, ki so frfotale okoli njenih ustnic. Kadar se je oziral, je zagledal nad svojimi rameni nje smejoči se, rožnati obraz. Da bi grel njene ozebljene prste, jih je vsakotoliko pritisnil na svoje prsi pod svoj jopič.
Kako dolgo, kako dolgo je že bilo od tega!
Njiju sin bi bil sedaj v tridesetem letu. Se enkrat se je ozrl. Cesta je bila prazna. Čutil se je tako zapuščenega in žalostnega, kakor dom brez pohištva. Ljubeznji vi spomini so se v njem družili z vložnost-
Tamkaj le bila »Emden« od križarke »Sidney« presenečena in prisiljena k boju. V silnem boju, ki je sledil, le imela »Sidney« tri mrtve in tri ranjene. »Emden« je bila potem pognana na obal in je zgorela. Rešenim Je bila nudena zadostna pomoč.
AMSTERDAM 11. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Londona:
Kapitan MOlIer, poveljnik »Emdena«, se splošno proslavlja. »Daily Cronicle« piše: Kapitan Mtiller se ni izkazal samo za hrabrega in sposobnega oficirja, ampak tudi kot viteza v postopanju z moštvom in potniki uplenjenih ladij. Odkrijemo se lahko vsi pred njim in upamo, da se hrabri sovražnik ne nahaja med padlimi.
BERLIN 11. (Kor.) Vse časopisje izraža najglobokejše obžalovanje nad izgubo križarke »Emden«, ki je končala kakor junak. Ladji se je posrečilo, razrušiti bajko o obladovanju morja od strani Anglije.
Izmenjava brzojavk med avstrijsko in nemško vojno mornarico ob priliki zmage nemških križark ob čilenskem obrežju.
BERLIN, 11. (Kor.) Ob priliki zmage ob čilenskem obrežju sta izmenjali avstrijska in nemška mornarica sledeči brzojavki:
K slavni pomorski zmagi ob čilenskem obrežju, ki je krona brezprimernih vspe-hov nemških križark na vseh morjih, pošilja c. in kr. vojna mornarica hrabri nemški mornarici navdušene čestitke. Admiral Haus.
Sodružno hvalo izreka vam in c. in kr. vojni mornarici za čestitke ob vspehu naših križark. Veliki admiral pl. Tirpitz.
Po pogrešanih križarkab iz pomorske bitke ob čilenskem obrežju ni duha ne sluha.
VALPARAISO, 11. (Kor.) Neka transportna ladja, ki je v bližini, kjer se je vršila pomorska bitka, iskala po preostalih in ki se je povrnila semkaj nazaj, poroča, da ni našla nobenih preostankov od pogrešanih križark. Domneva se, da je te preostanke zanesla morska struja proti jugu. Parnika Rdečega križa »Valdioia« in »Chile« preiskujeta nadalje.
Vojno s Turčijo.
Torfko poročilo.
CARIGRAD 11. (Kor.) Uradni komunike glavnega stana pravi:
Na kavkaški fronti napada naša armada drugo linijo ruskih pozicii. Glasom izpo-vedb več vjetnikov in beguncev, se nahajajo Rusi v zelo slabem moraličnem položaju.
Neka francoska križarka in en rušilec torpedovk sta oddala par strelov pri Fo-kiji in pri Smirni, a sta se oddaljila, ker sta naletela na odpor. Škode nobene.
Patrijotične manifestacije v Turčiji.
CARIGRAD, 11. (Kor.) V provinciji se nadaljujejo patrijotične manifestacije. U-deležniki teh pošiljajo na vlado in na časopisje brzojavke, v katerih se nazdravlja slavnima armadama Avstro-Ogrske in Nemčije.__
0 padcu trdnjave Člngtao-
BERLIN 11. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Angleško časopisje raznaša vest. da ste bili v Cingtavu uničeni dve kri-žarki, štiri topničarke in dva torpedna ru-šilca.
jo. Za trenotek je začutil potrebo, da bi krenil stran s ceste in obiskal pokopališče. Ker se je bal, da ga bo vsled tega obhajala še večja žalost, se je vrnil naravnost domov.
Mlada zakonca sta dospela v Tostes ob šestih zvečer. Prebivalci so stah v gručah pri oknih, da bi videli zdravnikovo soprogo.
Prikazala se je stara dekla, ju pozdravila in se takoj opravičila, ker ni še pri-pripravila obeda. Tačas naj bi si gospa o-gledala novi dom.
5.
Hiša, ki je bila iz opek, je stala ravno ob glavni cesti. Za vratmi je visel plašč z nizkim ovratnikom in črna, usnjata čepica. V kotu je stalo par visokih, še neočiščenih čevljev. Desno od vrat se je nahajala dvorana, to se pravi, ki je rabila objednem za jedilno in stanovanjsko sobo. Rumena preproga, ki je bila slabo pritrjena na strop, se je neprenehoma zibala sem-intja. Bele, rdeče obrobljene zavese so visele ob oknih, in ozki kamin je krasila ura z nihalom in s Hipokratovo glavo med dvema srebrnima svečnikoma. Na drugi
Temu nasproti se lahko konstatira, da so se nahajali ob izbruhu vojne v Cingtavu: avstrijska križarka »Kaiserin Elisabeth« in nemške topničarke »Kormoran«, »11-tis«, »Jaguar«, »Fuchs« in »Tiger« in pa najstarejši torpedni čoln »S 90«.
Od teh ladij so bile topničarke »Komo-ran«, »Fuchs« in »Tiger« neposredno po izbruhu vojne razorožene in posadke, kakor tudi topovi uporabljeni za ojačenje obrambe Cingtava. Torpedni čoln » S 90« je bil, kakor znano, spravljen že poprej na obal, tako da so bili v službi ožje pristaniške obrambe le: avstrijska križarka »Kaiserin Elisabeth« in pa topničarki »Jaguar« in »Iltis«.
BERLIN 11. (Kor.) Vojni dopisnik »Lo-kalanzeigerja« piše:
Poročilo Reuterjevega urada o silnih naporih in velikih žrtvah, ki so jih imeli Japonci, predno so zavzeli Čingtao, še bolj osvetljuje slavo male, junaške garnizije. Japonske ženijske čete so imele na stotine mrtvih, predno se jim je posrečilo približati tolikp. da so zamogle razstreliti nemško smodniško skladišče. Japonce so kroglje in ogenj iz strojnih pušk naravnost kosili, predno so zamogli priti do utrdb.
Japonsko poročilo naglaša izredno trdovratno obrambo, posebno velike boje po zavzetju forta Moltke. Boj je bil tako težek, da so Japonci ponoči izdali povelje, naj se preneha, da se prepreči prestraho-vit boj v ulicah.	_
Avstrijsko vojno posojilo.^
DUNAJ 11. (Kor.) Na današnji seji kontrolne komisije za državne dolgove, je finančni minister pl. Engel naznanil pogoje subskripcije posojila. Komisija je po kratki debati soglasno sklenila, da nima ničesar proti kontrasignaciji.
Budimpeštanska občina podpiše 10 milijonov ua vojno posojilo.
BUDIMPEŠTA 11. (Kor.) Finančni odsek Budimpešte je sklenil predlagati občinskemu svetu, da določi od fondov, ki jih upravlja glavno mesto, 10 milijonov za namene podpisa vojnega posojila in sicer 6 milijonov dobrodelnega fonda in 4 milijone drugih občinskih fondov. Predlagano bo, da sc kupi za 6 milijonov zaprte, za štiri milijone pa nezaprte rente.
BUDIMPEŠTA 11. (Kor.) Nadškof Ur. Czernoch je izdal pastirsko pismo, kjer poživlja vernike in duhovnike, naj podpisujejo voino posojilo in spominja duhovščino v krasnih besedah na njihovo patri-jotično dolžnost.
Mesto Teresiopol je podpisalo na vojno posojilo milijon kron.
Sindikat budimpeštanskih izdajateljev listov je podpisal 150.000 kron.
BUDIMPEŠTA 11. (Kor.) Danes je izšel prospekt za 5% davka prosto državno - rentno posojilo, t. zv. vojno posojilo 1. 1914. Prospekt vsebuje že naznanjene pogoje. Pripomniti je še, da se bodo izdajale zadolžnice v apointah po 50, 100, 1000, 5000 in 10.000 kron.
Subskripcija se bo vršila od 16. do 23. novembra.
Inspekcija nadvojvode Salvatorja po vojaških bolnišnicah.
DUNAJ 11. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je posetil danes bolnišnico za ranjence. ki jo je ustanovilo društvo za otroške pohabljence pod vodstvom predsednice, gospice Nadine Berchtold in podpred-
strani hodnika se je nahajala Karlova soba. Bila je dolga samo šest čevljev in je bila opremljena z mizo, tremi stolicami in s pisarniškim stolom.
Broširani, še nerazrezani zvezki »Slovarja zdravniških ved«, katerim se je poznalo, da so šli že skozi roke mnogih kupcev, so polnili šest vrst police za knjige. Ako so med obiskom pacijentov pekli v kuhinji, je do tja segal duh vročega masla, a v kuhinji so jasno čuli bolnike, ki so kašljali in si pripovedovali svoje nadloge. Od tu se je prihajalo v zanemarjeno veliko sobo, vodečo naravnost na dvorišče.
Rabila je za drvarnico, klet, skedenj in kaščo obenem ter je vsebovala množino železa, praznih sodov, že dolgo nerabljenega poljskega orodja in veliko število drugih zaprašenih predmetov, ki so ležali tu bogve-zakaj.
Vrt je bil bolj dolg nego širok in se je razprostiral med dvema zidoma z drevoredom marelic tja do ograje, kjer je pričelo odprto polje. V sredi vrta se je dvigala na zidanem podstavku solnčna ura, okoli nje pa z zelenjavo posajena gredica, v kateri se je tupatam odražala dišeča
sednika in primarija dr. Kienerta. Nadvojvoda je izrazil svoje zadovoljstvo nad izvrstno organizacijo in vzorno uredbo bolnišnice.
Dunajska borza.
DUNAJ 11. (Kor.) V nadaljnem izvajanju svoječasno odrejenega sistiranja dunajskega borznega prometa, je bilo sedaj sklenjeno še sledeče: Borznim obiskovalcem je prepovedano tudi vsake vrste anonsi-ranje v javnih listih, v kolikor se nanaša to na efekte, devize in valute, kakor tudi vsako javno razglašanje takih vrednosti, pod strogimi disciplinarnimi kaznimi.
Neresnične vesti o zajetju Hindenburg-ovega generalnega štaba.
BERLIN 11. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Inozemsko časopisje je v zadnjih dneh, baje na podlagi nekega poročila ruskega generalnega štaba, razširjalo vest, da je bil generalni polkovnik Hindenburg s svojim štabom in nekaterimi dodeljenimi mu pruskimi in saškimi princi od Rusov vjet. Ker so o tej neumni vesti izvajali časopisi celo razna razmotrivanja, konstatiramo, da je ta vest zlagana.
O bojih v Flandriji.
PARIZ, 11. (Kor.) V »Petit Parisienu* z dne 8. t. m. piše polkovnik Rousset, da je iz boja v Flandriji nastal artiljerijski boj. Domneva, da sta dva vzroka doved-la Nemce do tega: ali utrujenje čet ali pa kritje umikanja. On nikakor ne veruje, da bi grmenje topov imelo kak učinek.
Artiljerija ostane vedno le pomožno o-rožje; odloča vedno pač infanterija sama, seveda s podporo artiljerije. Da se prežene sovražnika, se mora artiljerijski ogenj spraviti v zvezo s kakim gibanjem. Ker je prodiranje z masami izostalo, so izgledi ugodni.
Pomožni zbori za vzdrževanje reda na Francoskem.
PARIZ 11. (Kor.) Glasom dekreta, veljavnega z dne 1. t. m., se bo v predmestnih občinah departmaja Seine. kakor tudi v treh občinah okraja Seine et Oise, sestavil zbor pomožnih stražnikov, ki ima nalogo, da pomaga pri vzdrževanju reda in da nadzira izvedbo odredb za splošno varstvo v uradnem okraju. Pomožni uradniki se bodo rekrutirali iz krepkih, vojaške dolžnosti oproščenih državljanov, ki dobe za vsak dan službe po en frank odškodnine.
Posl. O* Neill padel na bojišču.
LONDON 11. (Kor.) Kot prvi izmed poslancev, ki so odšli na bojišče, je padel poslanec O' Neill, najstarejši sin lorda O' Neilla.
Kolera.
DUNAJ, 11. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve razglaša: Dne 11. t. m. se je bakterijologično dognalo 11 slučajev azijatske kolere na Dunaju, 1 slučaj v Kremsu, 1 v Mariboru? 2 v Thalerhofu, 2 v Wolfsbergu, po 1 slučaj v Elbe-Kostelcu in Breznom, 2 v Jo-sefstadtu, 2 slučaja v Brnu, 1 v Kromžirju, 2 v Leipniku, 2 v Hodelejnu, 1 v Topolanu, 1 v Pustomefu.
Razven obolelih v Josefstadtu in Pusto-meru gre povsod za vojaške osebe, povr-nivše se iz severnega bojišča.
V Galiciji so bili 3 slučaji v Krakovu, med temi 2 vojaški osebi, 22 slučajev v Dobromylu in 1 slučaj v Huszkein, okraj Dobroinyl.
vrtnica. Popolnoma v ozadju je stal kip duhovnika, čitajočega svoj brevir.
Ema si je ogledala sobe v prvem nadstropju. Sprednja sploh ni imela pohištva; druga, zakonska spalnica, je bila opremljena s posteljo iz težkega mahagonske-ga lesa, nad katero se je dvigala rdeča zavesa. Omaro je krasila škatlja iz školjk, a na pisalni mizi, ki je stala v bližini okna, se je nahajala vaza s Šopkom cvetic, ovitim z belimi trakovi. Bil je to poročni šopek — prve soproge. Ogledovala ga je. Karel je zapazil to, hitro odstranil šopek ter ga odnesel na kaščo, dočim se je Ema spustila na stol in gledala, kako so nosili gor njene stvari. Mislila je na svoj poročni šopek, ki je bil še zavit v neki karton, in vpraševala se je, kaj bi se neki zgodilo ž njim, če bi bila morala takoj umreti.
Prve dni je prebila s tem, da je premišljevala o vseh izpremembah, ki jih je hotela uvesti v hišo. Najprvo je odstranila klobuke s svetiljk ter jih dala nanovo tapecirati. Stopnice so prebarvali in v vrtu, okoli solnčne ure so postavili klopice. Nameravala je tudi postaviti tam mali ribnjak z vodometom in ribicami.
Stran !f.
»EDINOST« št 284.
V Trstu, dne 12. novembra 1914.
Norveški pisatelj Gustav Stridesberg o hitri menjavi politiških orljentacij velesil.
STOCKHOLM, 11. (Kor.) List »Sven-ska Dagbladet« priobčuje uvodnik pisatelja Gustava Stridesberga, ki izvaja, da se politiška orijentacija velesil večkrat zelo hitro menja.
Pisatelj opozarja na to, da je pred manj kot deset leti, dne 11. maja 1905 takratni angleški ministrski predsednik ugotovil v nekem velikem govoru o glavnih problemih državne obrane, da je rusko približevanje proti severno zapadni meji Indije največja nevarnost za Anglijo. Sedaj pa se sliši iz ust anlgeških državnikov, da bo evropejska kultura šele takrat varna pred Huni in junkerji, kadar bodo kozak i in prebivalci škotskih višin skupno ukorakali v Berlin.
Nadalje opozarja Stridesberg na to, da je Asquith izjavil v spodnji zbornici med debato glede londonske deklaracije iz leta 1911, da so njegovi kolegi in on našli vzlic vsem pomislekom in po dobrem prevdar-ku. da je velika mednarodna pogodba kakor taka v interesu svetovnega miru in pa v onem angleške predvlade na morju. Ministrski predsednik je še pristavil, da bi vlada zagrešila veliko napako, ako bi ne storila vsega, ako bi ne pomagala uvesti tega mednarodnega navodila.
Kakor je znano, je bila londonska deklaracija od spodnje zbornice sprejeta z veliko večino, vendar pa ni bila ratificirana. Po tej vladni izjavi je to, kar se je sedaj zgodilo, za manjše države vznemirljivo. Sedaj je zopet najvišji interes sve tovnega miru zelo hitro menjal svoje lice.
Dva norveška parnika zadela pri Yarmou-thu ob mine in se potopila.
KRISTIJANIJA, 11. (Kor.) Parnik »Pluton« je trčil v nedeljo zvečer v bližini Varmoutha ob mino in se potopil. Posadka se je rešila. Tudi goeteborški parnik »Alle Thaujornson« je v bližini Varmoutha zadel v nedeljo ob mino in se potopil-
K temu dogodku pripominja »Norges
Handels-og Sjofarts-Tidende«: V štiriindvajsetih urah sta ponesrečili dve nevtralni ladji pred Yarmouthom in sicer, kakor se vidi. na črti, ki jo je angleška admiraliteta zaznamovala kot varno. Kolikor se da dognati, sta sledili obe ladji črti, v kolikor je bilo pri oblačnem vremenu brez svetilnikov mogoče. Ce sta bili izven varne črte, je to samo dokaz, da je zelo težavno, slediti razmerno ozki črti, ki jo je zaznamovala admiraliteta.
Vsekako je to dokaz temu, kakim nevarnostim je izpostavljena plovba, ako vozijo ladje ob vzhodnem obrežju Velike Britanije in skozi preliv. Naravna posledica tega je, da se za nevtralno plovbo določi varna pot severno okoli Škotske in da se ne dirigira drugih ladij ob vzhodnem obrežju kot one, ki se ustavljajo v pristaniščih od vzhodni obali.
»Aftenposten« in »Morgenbladet« zastopata in podpirata izvajanja in zahtevo lista iNorges Handles-og Sjofarts-Tidende«.
Kakor poroča istočasno došla brzojavka, je prisilila admiraliteta neki drugi norveški prnik »Myrdal«, ki je prišel iz A-merike in skušal pasirati Penthlandfirth, voziti skozi preliv.	_
svoboda bi pomenjala nevarnost za državo, n. pr. sovražni žurnalisti, prononsirani politiki. Vjetništvo se nehuje z zvršetkom vojne (sicer z begom, smrtjo, sprejemom državljanstva tuje države).
Toliko v pojasnilo našim ljudem, da bodo v interesu naših vjetnikov v Rusiji in Srbiji poučeni o pravni naravi vjetništva v kulturnih državah.
Božič v Minil
Božič se bliža, praznik ljubezni in domovine.
Ubog ali bogat, vsakdo pripravlja — bodisi iz tega, kar si je s trudom prihranil, bodisi iz izobilja — darilo za tiste, ki so njegovemu srcu najbližji Komu se ne po-rosi oko, ako se spominja naših vojakov, ki izpolnjujejo ob tem času, daleč od doma, morda v pustih krajih, naj plemenitejšo, toda najtežjo izmed dolžnosti!
Vojni oskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva je sklenil tem vrlim možem poslati skromno božično darilo in posveča temu namenu
pol milijona kron.
Kakor znamenita je ta svota, vendar daieč ne zadošča, da bi se vsakemu vojaku, ki je v vojni, naredilo majhno veselje. Zato Je treba sodelovanja vseh! Z neznatnim številom onih, ki nimajo dragega svojca v vojni, bodo tekmovali tisti, kojih sin, kojih brat, kojih mož ali zaročenec se bojuje za domovino . ..
Zato prosi vojni oskrbovalni urad (IX. Berggasse 16), da bi se mu s tem namenom velikodušno in kar najhitreje nakla-njala darila v denarju. Ta urad bo skrbel, da pridejo božična darila našim četam po oddelkih pravočasno v roke kakor drag pozdrav iz ljube domovine, kakor dokaz najiskrenejšega spomina, kakor znak u-panja na veselo svidenje!
C. in kr. vojno ministrstvo, vojni oskrbovalni urad, IX., Berggasse 16.
Na Dunaju, oktobra 1914.
FML Lobi, s. r.
Presied črnouojnlh zavezancev
Usoda ujetnikov.
Glasom uradnih podatkov je sedaj v Nemčiji kakih 45U000 vojnih vjetnikov, v naši monarhiji pa okolo 90 000. Koliko pa je vjetih naših vojakov v deželah, vojujo-čih se proti nam, to se pa ne more določiti za sedaj. Cim dalje, tem živeja postaja skrb, kaj naj storimo mi s tolikimi vjet-niki. in kaka je usoda naših v vjetništvu?
Pravni položaj vjetnikov določa prva haaška konvencija iz 1. 1899 o vojni na kopnem (čl. 4—20). Vojni vjetniki so vjet-niki države, ne pa morda poedinih zapo-vednikov ali zborov. Danes imajo vjetniki vsi osebne pravice, n. pr. lastninstva, a vzdrževati se jih mora primerno njihovemu stanu. Seveda: orožja, konj in spisov vojaške vsebine ne smejo imeti, in pa — naravno — svobode! Saj to je ravno cilj vojnega vjetništva, da se osebam sovražne države prepreči sodelovanje v boju. Ali vjetnik ni kaznjenec. More se sicer porabiti za delo, ali v glavnem se mora gledati na to, da se postopa ž njim kakor z lastnim vojakom in primerno njegovim življenskim navadam.
V starih časih je zmagovalec naprav-Ijal iz vjetnikov sužnje. Znano je, da so Rimljani vodili vjetnike v triumfalnem iz-prevodu, ko so se vračali iz vojne, a često so jih tudi ubijali. Sele od tridesetletne vojne sem se je izpremenila usoda vjetnikov. Dokler je bil smatran vjetnik za lastnino sovražnika, bila je tudi navada, da se more odkupiti iz vjetništva z gotovo svoto denarja.
Največja težava za državo je vzdrževanje vjetnikov, ker morajo dobivati stanovanje, hrano in obleko kakor lastni vojaki. Za časa vjetništva spadajo te osebe pod zakone dotične države, v kateri se nahajajo. Tako se beg vjetnika, ako so ga viovili, kaznuje samo disciplinarno.
Vjetniki so dolžni točno označiti svoje ime in svoj poklic. Gotove osebe, n. pr. Častniki, morejo biti proti Častni besedi izpuščene na svobodo, toda kršenje take obveze se kaznuje navadno pred vojnim sodiščem in s smrtjo.
Vsaka država mora takoj v začetku urediti poseben urad za vjetnike, kjer se mora o vsakem voditi posebna listina: o njegovi bolezni, bivanju, poklicu m eventuvel-ni smrti. V vjetništvo morejo priti: vladarji sovražne države, ministri, vojaki vseh kategorij, diplomatje in civilni uradniki, nadalje vse osebe, ki se nahajajo pri armadi, kQnčno tudi taki ljudje, katerih
RAZLAS
c. kr. namestništva za Primorje z dne 10. novembra 1914, št. P. M. 250, s katerim se sporazumno z c. in kr. vojaškim poveljstvom v Gradcu narejuje plan ob izvršitvi pregleda črno vojnih zavezancev rojen h v letih od 1878 do vključno 1890:
Za Crnovajne zavezance
V Trstu in < kolici: v Trstu od dne 16* novembra do 15. decembra 1914.
Iz sodnih okrajev Poreč in Buje: v Pore č u od 17. do 20. decembra 1914.
Iz sod. okrajev Koper in P.ran: v K o p r u od 22. do 23. in od 27. do 31. dec. 1914.
Iz sodnega okraja Volosko: v Voloskem od 16. do 23. novembra 1914.
Iz sodnega okraja Krk: v K r k u dne 25. no/embra 1914.
h sodnega okraja Lošinj: v Malem Lošinju dne 27. in 28. novembra 1914.
Iz sodnega okraja Cres: v Cresu dne 30. novembra 1914.
Iz sodnega okraja Pula: v Puli od 2. do 12 decembra 1914.
iz mestne občine Rovinj: v R o ▼ i n j u dne 14. in 15. decembra 1914.
Iz mestnega okraja Labinj: v L a b i n j u od 17. do 19. decembra 1914.
Iz sodnih okrajev Tržič in Červinjan: v Tržiču od 21. do 23. in od 27. do 31. decembra 1914.
Iz sodnega okraja Motovun: v Motovunu od 16. do 20. novembra 1914.
Iz mestne občine Gorica in sodnih okrajev Gorica - okolica, Kanal in Ajdovščina: v Gorici od 22. novembra do 6. decembra 1914.
Iz sodnih okrajev Tolmin, Bovec, Kobarid in Cirknica: v Tolminu od 8. do 18. decembra 1914.
Iz sodnih okrajev Kormin in Gradiška: v Gradiški od 20. do 23. in od 27. do 28. decembra 1914.
Iz sodnih okrajev Komen in Sežana: v Sežani od 16. do 21. novembra 1914.
Iz sodnega okraja Podgrad: v Pod gr adu od 10. do 15. decembra 1914.
Iz sodnega okraja Buzet: v Buzetu od 17. do 20. decembra 1914.
Iz sodnega okraja Pazin: v Pazinu dne 22. in 23. in od 27. do 30. decembra 1914.
C k. namestnik: HOHENLOHE 1. r.
v Szolnoku v dobri oskrbi. Desna plat telesa je sicer še hroma, toda bolnik se že dobro zaveda, govori tudi nekaj besed ter zavživa dovoljeno mu hrano s precejšnjim apetitom. Zdravniki upajo, da bo profesor Berce navzlic nevarni rani okrevaL Ugodno znamenje je, da se dosedaj še niso pojavile nikake komplikacije. Pri ranjencu se nahaja njegov brat g. mag. komisar dr. Janko Berce. Svidenje z ljubljenim bratom in milim prijateljem je bilo nad vse ginljivo,
Zelo umesten odlok je izdalo te dni dol-njeavstrijsko namestnništvo z ozirom na to, da se po raznih dunajskih gledališčih in drugih takih lokalih javno zasmehujejo in žalijo razne avstrijske narodnosti ali njihovi pripadniki. Namestništvo opozarja dunajsko policijo na ta dejstva in pravi, »da se mora v sedanjih časih strogo paziti na to, da se samozavest avstrijskih narodov spoštuje na odrih pod vsakim pogojem in se vsako zasmehovannje te u-pravičene zavesti s pretiranim predstavljanjem narodnih posebnosti in zasmehovanje takih posebnosti z masko, gesto ali besednim izrazom popolnoma prepreči.« — Zelo umesten je ta odlok in zato tudi želimo, da bi tudi naše tržaško namestništvo in vse druge lokalne vlade dežel, v katerih biva naš narod, poskrbele za to, da se tudi naša slovenska narodna zavest ne bo žalila, kakor se le žal še tako po-gostoma dogaja tudi sedaj, v sedanjih težkih in usodnih časih. In naj se tak odlok ne nanaša samo na odre, na gledališke in podobne prireditve, temveč sploh na vse javno življenje. V Trstu še vedno čujemo nesramno psovko »ščavo« in največkrat se dogaja, da jo Slovencu, ki je sam že plačal svoj krvni davek državi ali ga pa sedaj plačujejo zanj in zase njegovi sinovi na bojišču, meče to psovko v obraz kak pob ali n, za katerega bi bilo še najbolje, da bi se še tiščal k prsim svoje matere tam kje na oni strani Judrije. Naj bi tudi nase namestništvo izdalo tržaški policiji nalog, da naj kar najenergičneje zatre take in podobne izbruhe sovraštva proti nam Slovencem in zasramovanja naše narodnosti. Upamo, da se to tudi zgodi. Ce je dunajsko namestništvo moglo preprečiti zasmehovanje nenemške narodne zavesti na Dunaju, naj stori enako tudi tržaško namestništvo.
Pogreša se od 27. avgusta R a v b a r Alojz s Prošeka, vojak rezervist 7. peš-polka 3. stotnije, II. bataljona. Kdor bi kaj vedel o njem, je naprošen, da bi naznanil.
Tržaška pekovska zadruga ima v petek, 13. t. m., ob 4 popoldne v dvorani gostilne »Ai due Leoni« v ul. Arcata št. 16 svoj zadružni občni zbor.
Štrajk klavcev končan. Kakor je bild pričakovati, se je že tekom včerajšnjega dne poravnal spor med mesarji in klavci mestne klavnice: mesarji so se vdali in so sklenili, da bodo tekom vse zime odpirali mesnice tudi ob nedeljah in vsled tega sklepa so se klavci vrnili na svoje delo.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V
pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ame-rikane*4 so bili včeraj sprejeti Albert Kočevar od 12, Josip Pahor od 4., Josip Černeka od 1., Rudolf Konič od 10., Fran Kumar od 3. in Alojzij Lisjak od 9. stotnije 97. pešpolka,, črnovojnika Ivan Pavletič in Anton Čolom-ban, Edvard pl. Thianich od 3. stotnije 27. pešpolka, Celestin Sirk od 12. stotnije 37. pešpolka, Alojzij Delkin od vojne pošte št. 157; Pilat Bevilacqua od 12. stotnije 1. tirolskega polka cesarskih lovcev, Alojzij Hra-dier od 11. stotnije 8. pešpolka, Peter Giurco od brzojavnega oddelka, Jurij Tessaris od 13. stotnije 97. pešpolka, Jakob Zdrga od obmejnih lovcev, Rome j Primožič od gorskega topničarskega polka št. 3, Primož pl Biašič od provijanta, Fran Suligoj in Kari Mrakič od 7. lovskega bataljona, domobranca Matej Kravanja in Kari Pheleps, Ivan Česič od 3. pijonirskega bataljona, Valerij Petronio od nadomestne rezerve 97. pešpolka, Ferdinand Kralj od 64. pešpolka, Josip Kvar in Rudolf Kovič od 7. sanitetnega oddelka in Ivan Žganjar od 20. pešpolka. — Iz te pomožne bolnišnice je bfl poslan v mestno bolnišnico Ljudevit Perosa. Petdnevno opazovalno dobo so v tej pomožni bolnišnici dopolnili Ferruc-
Izkoz darov
iz dne 11. oktobra 1914. — Županstvo do Sigmund, Karel Holzinger, Ernest Mi- Oprtlju K 7. J>otom niuss», Marcel Cernivani Alojzij Makor, Beck	~
Franc Šemec 3 K. Po 2 K: I.M.Martelanc, Marija Lukša, Antonija Košuta, Ivana Škabar, Terezija Kalin, Fortunat Bukavec, Terezija Zenič, Angelj Kante, Ukmar Matija, Ferdo Kenda, Anton Nabergoj št. 106. Po K 1.40: Briščik Ivan, Pertot |osip. Verša Josip 1.20. Po 1 K: Spetič Štefan, Ana Miljavac, Ana Ban, Alojzij KaHn, Jožefa Gerlanc, Franja Balanč, Anton Nabergoj, Silvester Stoka Ana Taučar, Ivan Verša, Ivan Pirjevec, M. Guštin, Alojzija Cibic, Gregor Pirjevec, josip Stoka, Ivan Ban, Ivan Pirjevec, Fran Stoka, Matevž Milič, Valentin Cibic, M. Husu, Nabergoj Ema, Franla Grmek, Alojzij Verša, Ivan Čuk, Anton Verša, Ana Metlika, Ana Stepančič, Jožefa Milič, Josip Škabar, Leopold Španger, Fren Milič, Starec Jakob, Karol Cibic, Stoka Štefan, Josip Furlan. Po 80 vin.: A. Šegina jernej Puntar, Andrej Bukavec, Fran Rupelj. Po 60 vin.: Josip Kapun, Ant. Kapun, Martin Rupelj, Eliza Kapun, Ivana Cibic, Franja Susič, Matija Štoka, Anton Grijane, Lukša Fran, Eliza Čuk, Dominik Šegina, Ivan Husu. Po 50 vin : Eliza Cerne, Eliza Ferfolia, And. Guštin. Fran Ukmar, Fr. Ukmar. Po 40 vin. Anton Pirjevec, Lucija Šegina, A. Bukavec, Frančiška Ukmar, Antonija Bukavec. Purič Fran 20 vin. Skupaj K 134.10.
Za moško podružnico CMD.: iz zapuščine pok. Marije Štoka, Konto vel j št. 199, K 2; v isti namen Andrej Štoka K 2. Denar hrani uprava. _
L Izkaz darov
v denarju, ki so došli »Zbirališču vojnega skrbstvenega urada za naturelne darove iz Trsta in Istre" oziroma Odboru gospa „Za naše vojake na polju.u Sedež palača Lloyd. Predsednica Fanny kneginja Hohenlohe. Blagajnik namestništveni tajnik Dr. Fran Wlček, c. kr. namestništvo, soba št. 58. — Grofica Adelina Alberti K 100, baronica Ida Albori 50, grofica Marija Attems 50, Charlotte pl. Celebrini 20, Penelope pl Demetrio 100, Slavijana pl. Demetrio 100, Frida Engelmann 100, El!a Frankfurter 100, Berta Hoffmann-Stettner 25, FrideriKa Huber 20, Baronica Blanche Kober 50, Rozalija Lichtensteiger 50, dvorni svetnik Hermann Matcheusche 20, Sina Mazelle 20, Dr. Merlin 20, Ravnatelj Naumann 20, baronica Uršula Parisi 1000, Karolina Rabi 200, Olivija pl. Reya 50, Emmy Schadelook 50, grofica Onorina Sordina 100, obitelj polkovnika Alfreda pl. Stiotta 15, Mary Tischhr 50, baronica Emma Vivante-Villabella 200, Edmee Wlček 20, Marija Za-horska 20, Aliče pl. Zimmermann 20. Kranz M. 50, t ira gospe Emma pl. Krekich Stras-soldo 30, N. N. 30, P. pl. Alimonda 200, Emilija Arnstein 300, Demetrio P. Carciotti 200, gospa Emilija Finger-jeva v Lipici 20, gozdr o društvo za Kranjsko in Primorsko 100, g.a Helena Glanzmann 100, M. Hutterott 100, Aliče Karminska 50, Erika Mosettig-Schadelook 30, Ida pl. Manussi-Montesole 50, Zerlina Neumann 20, baron in baronica Parisi 1000, baronica Argentina Ralli 200, oskrbništvo ustanovitve baronice Rittmeyer, izročeno po gospodu Karol Escher-ju 400, Laura Welponer 50, N. N. 50, Elpida Bobrik pl. Boldva 25, Helena Bolonachi 25, M. V. Bussanich in soproga 50, Berta Cavallar-Konow 1(K>, Adela pl. Colombicchio 50, contesa Dandini 20, baronica Dimitri Economo 200, g.a pl. Fabrizi 30, g. vladni svetnik Friihauf 20. Jerica Hausbrandt 20, Hugo pl. Henriquez 50, Ella Kraus 25, Olga Krau-seneck 100, Valentina Krauseneck 100, Dr. Lauprecht 20, Romano pl. Maiti 2.06, gospa baronica Nina Morpurgo 100, gospa Ernst Nauen-ova 50, g. župnik Schaiaudek in soproga 30, Pasqual Aidynian in soproga 50, g. Canevari 10, Kristijan Dejak 50, Gina Dejak-Cijak 50, M. pl. Galatti 100, baron Hahn, c. nemški podkonzul 100, g. Kubin in soproga 50, Aleksandra pl. Manussi 200, Karol Maurice 25, bira gospe Sina Mazelle 60, Alfonza pl. Purschka 40, baronica Ralli Katarina 200, grofica I. B. Sordina 100, Clary Steiner 30, V. P. 30, N. N. 10, gospa dvornega svetnika Matheusche 100, bira g.e dvornega svetnika Matheusche: gospod J. Matheusche in soproga 100, Marija Zekoll 100, Jožef Zekoll 25, inž. Emil Zekoll 25, Karol Zekoll 25, Anna Polzer 50, gospica Chaudoux 10, gospa Anna Kevesich 10.
(Dalje pride.)
b: HALI O Ca LASI
□□
oa □□
M računajo po 4 trto t. beeedo-Mastno ti-kaao beoede se računajo enkrat v«č. — Naj manj du
: pristojbina znafta 40 stotin k. :
□□
□O □□
HeMlrone sobe
vrata 32. - Cene zmerne.
se oddajo takoj v ulici Oommerciele 9, pritličje. -4011
zračna, se odda takoj v najem gospodu ali gospiei v ulici Commerciale Stv 11, HI. nadst.	400G
MeMovana sobo
Odda se
vpodn^jem, zaradi preme£čenja velika stanovanje v prvem nadstro ju, i sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliraniv sob je oddanih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna še dve leti. 1-^tna najemnina kroD 25« <0. Naslov pove Ins. odd. Edino-ti pod št 4010
Heblirono sobo
se odda takoj v ul. Commerciale 9, II., v. 86. (1174
V najem se oddaste dve stanovanji z več prostori 130 klaft* zemlj šča. — Rocol Štev. 728 (5 minut oddaljeno od postaje).	1180
^hnfnim priden išče mesto. • Ulica Aleksandro lllUIClir Volta Štev 12, vrata 11.
1182
Josip Bolle naznanja »lavnemu občinstvu, da se je preselil na Opčinah Štev. 477 (blizu kolodvora).	1179
Urar
Pet mladih molznih krao
mk (Otoerinthal)* prodajo m radi vojn« po cani. Pojasnila daja upravitelj In Karatnega oddelka Edinosti.	4014
Iščem
do sto težakov. Plača povprečno 40 sto-tink na uro in stanovanje prosto. Plaćam tudi knhaija, ki kuha merto dela onim, ki se naznanijo za hrano. Samo tuzemci naj javijo pismeno svoje naslove. - Franjo P a v e 11 4, akor-dant c. in kr. ravnateljstva genie, Pul*.	1185
Odda se ^ir"*
Ulica Tesa Stv fd
1184
flfffffn fA takoj soba in kuhinja. — Ulica Tef*a
UUQU SK 39. II nad.	1183
Papir za ovitke razpošilja | o smernih ce
nah velika zaloga Ga-tono Dolinar, Trst ulica dei Gelsi Str. 16, Telefon 2781 (ex Marang ni). 1137
DomaČe vesti.
O težko ranjenem profesorju Jos. Ber-
ceiu, za katerega usodo se toliko zanimajo tudi njegovi tržaški znanci, pripoveduje prijatelj, ki ga je obiskal v bolnišnici v Szolnoku: Profesor Berce ie bil imenovan za poveljnika kompanije, ki je stala kot rezerva v nekem kraju blizu Novega Miasta. Poročnik Berce in njegovi vojaki so se baš spravljali k nočnemu počitku, ko so se začuli na bližnjih gričih streli. Očividno se je tam pričel med našimi in ruskimi četami nov boj. Poročnik Berce se je sklonil iz svojega zavetišča, da pogleda kaj se godi. V istem hipu ga je zadela kroglja v glavo. Zvrnil se je nezavesten. Na prošnjo zvestega sluge so odnesli vojaki svojega poveljnika na obvezališče, kjer so zdravniki takoj izvršili operacijo ter krogljo ekstrahiralL Po Proack ca »Rdeči križ.* Darovali so operaciji so položili profesorja Berceta v Pevsko druitvo „Hajdrih* mesto venca na železniški voz ter ga odpeljali v Szolnok. grob pok. predsednika A. Oorfup 15 K Vožnja je trajala šest dni ter je bila kakor Feiidta Oorjtm 10 K. Ella Ukmar 6 K. Po naravno silno mučna. Navzlic prilično te- 5 K Jožefa Štrukelj, Puntar Rudolf, Puntar žavnim razmeram se nahaja proi Berce i Katarina ; po 4 K: Juika Starec, Jos. Pertot.;
Rudolf, Roman Marušič, Ivan Zuttion, Jakob Meran, Josip Kodrič, Matej Kurnik (ta je bil prenešen v bolnišnico pri sv. Mariji Magdaleni) in Ivan Visintin, ki je predlagan za su-perarbitracijo. — Na dopust so bili puščeni Ivan Visintin, Vincenc Mrak, Anton Benčič, Bathosan in Peter Fioretti. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva „Austria" so bili puščeni na dopust Milan Vladi slav, Štefan Csik, Jurij Momak, Vasilij Dudaš, Anton Blažon in Josip Pfnter. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht* Je bil sprejet Aldo Župan od 11. stotnije 97. pešpolka. * Iz mestne bolnišnice so bili odpuščeni in stavljeni na razpolago lokalnemu vojaškemu poveljstvu črnovojnik Dominik Giursi, Jakob Pene od 27. pešpolka in Ivan Žafran od 87. pešpolka. K svojim četam so pa bili poslani rachard Schmiedt, Piran Stali in Ivan Klug, vsi trije od provijanta.
Umrli so: V mestni bolnišnici dne 8. t. m.: Stokelj Hijeronim, 35 let; Križmaii-čič Ivanka, 28 let; Tenze Lucijan, 11 let; Volpatti Ivanka, 15 let — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 10. t m.: Pitik Maksimi lian, 17 let.
Piccola" K 600, V blagu: Gospa Albertini, neimenovana, Fanny Brunner, Antonija Brunner, Sofija in Pitty D' Heur, baronesa Helena Vivante pl. Villabella, g.a Lautman.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi.
10 % čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC <5 Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
asno nekaj dni se nudi slavnemu občinstvu UGODNA PRILIKA
Ul. S. Nfeold 14
po jako zmernih cenah veiika iz-bera neirških pEete^in in finega perila za csospe. Prodaja se vrši dnevno od 9—1 in od 3—7. Trst - ulica San Niso'd št. 14.
iramrti
sprejme Moj jeziKou uešfeaa
isc
Senzacijoncžna nnreana prikazen
VV ftfllptif! I Opozarjam Vas, da ne mi-
AA. aiuiciju; s{im stem de|ati p|ačane
reklame, kakor se to dogaja v takih slučajih, temveč povem vsake mur popolnoma zastonj, kako sem popolnoma ozdravila dolgoletno in težko pljučno bolezen Asthma in d u š 1 j i v i kašelj. - To domače zdravilo nabavim vsakomur jako po ceni. Pošljite mi kuverto s znamko za odgovor. - Gospa B. KOLENSKA, Vršovic pri Pragi. Pozor torej!
Posestvo na Krasu ::
med dvema železniškema postajama, na zelo obi-skovanem mestu, se proda; to obstoji iz hi5e, hleva, dvorišča in vrta z zelo velikem vodnjakom, kateri je vedno poln najboljše vode, gozda in pašnika. Zemljišče meri 302 kvadratna klaftra, gozd in pašnik pa 1100 kvadratnih klaftrov. K označeni hiši spadajo sledeči dekreti: tobakarne, manifak-ture in trgovine jest vin ter gostilne. — JSTaj manjši čisti letni dohodek znaša 2800 kron. Cetia vfctevši inventar je 15.000 kron. — Polovico se plača takoj, dru#o polovico se vknjiži. — Vprašati pod „N. «." Trst, VH|11«.
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE" ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr.J.ČERM/)K V. T3SCHER
IOMOMV- MM KONC ZOBNI MK	| Hj I TVMM1K
ULICA CASERMA, 13II. nad.
ZALOGA POHIŠTVA
Giacomo Macerata
se je preselila
v ulico San Giovanni štv. 7.
Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠ1H CENAH.
Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA.
I