V čast sv. Miklavžu!           
.^Jgfeis? obra, tiha in prijazna je bila Zalokarjeva 2*a|llliB družinica. Oče so pisali pri sodniji, zato so ^mšggML, jim sosedje rekali ,,kancelijski gospod" ali TiSSliiiS*1 pa kar samo ,,kancelijski."
Mati, skrbna in pobožna gospodinja, so igraje odgojevali dvoje hčerk, Marico in Anico. Oče so pa čez dan pisali v uradu. Ali kadar so došli domov, tedaj sta se Marica in Anica le držali očeta, ki so ji tudi z vso skrbjo poučevali v vsem dobrem.
Začetkom novembra je biio, kar se enkrat oglasijo
»oče iz sobe v kuhinjo:  ,,Marica! Anica!" Pri materi, pri kuhi sta bili slučajno takrat, — saj je vendar tako  prijetno zvečer pri ognju,  ki prijazno ogreva in prasketaje razsvetljuje lemino. Na očetov klic pa precej odskakijata v sobo.
Mračno, skoro temno je bilo v gorki sobi. Ravno tako-le v temi so radi sedeli Zalokarjev oče. Kako prijetno se premišljuje in ugibuje v taki-le poltemi — razni spomini se vrste v duši in človeka nobena stvar ne moti.
Pri Iuči,  na svetlem,  nam pride to in ono pred
¦ oči, ki moti tek naših misli. ,,Vsaka na eno stran!" so veleli oče. Ko se jim ovije vsaka ene roke, dejo skrivnostno: ,,Mali moji, čez en mesec bo god sv. Miklavža. Takrat nosi pridnim otrokom darove. Da pa ve, katerim več in katerim manj, zato treba ta mesec pridno moliti — po tem on pre-soja otroke.
Poslušajta! Vsak dan bomo pred večerjo tukaj le skupaj molili, da nas bo sv. Miklavž vesel in bo vama kaj prinesel."
Še  tisti   večer  so  začeli:   križ,  očenaš, češčena-marijo. Ponavljali so zopet in zopet, dokler ni šlo gladko, _ kakor je v katekizmu.
^          ln drugi, tretji večer zopet: križ, očenaš, češčena-
marijo, pa apostoljsko vero, šest temeljnih resnic, da-rove sv. Duha, deset božjih in pet cerkvenih zapovedi in sedem sv. zakramentov.
_______________m
BSJjfjlglS
—-_                             .                          1
" -_                                               ¦
— 169 —
Vedno daljša in daljša je bila vrsta — in ravno pred sv. Miklavžem so skončali molitve s ,,Pod tvojo pomoč pribežimo" in ,,Češčena bodi Kraljica."
Da bi še mamico razveselili, sta deklici vsak večer po večerji še z mamico vse ponovili, kar sta se na-vadili pred večerjo.
Rad je imel sv. Miklavž Zalokarjevi deklici, obilno jimaje prinesel ono in vsako leto. Sladčicni bilo mnogo, toliko več pa poučnih igrač in šolskih potrebščin.
Radi so pa imeli Marico in Anico tudi v šoli. Pisati in čitati sta že znali, ko sta začeli hoditi v šolo, in gospod katehet so dali že prvo uro vsaki podobico, ker sta znali tako gladko in toliko lepih molitvic.
Ferd. Gregorec   .