GORIŠKI SLOVENEC
.. f i-.r'r,v oL iJ' i rtf ‘X	* *> . •  
:‘i!i in;;
!:>b;	h v
..l' .	1	' M'J' . . i. '' . lil--------
*q< f. IJl( ,iši	cjigitnošl
i '2‘ tlO Iteoilb&tV ‘ N^fotqin«:	,,
Italijanska ^krglievjn?;; r < g < -
Celo leto . '................... Lir JO.—
•Ji 5. ,2.50 rl.-
Pol leta,.... r
Tri meječe v • En me$e^ ;
(r/!)-
*	* K ]
RfiiflliO ! n»t> t
>0s	0[*
' i. i	T// ? i
—' •<’ j ! :l, •»fišj-gS
f < ;'j ! '.i' !*/ . i'-,‘ i‘ .7	" ' i>
K. 25.— rB „ 12.50
Tr- ,•	626
-n; ' 2.50:
-Oj > TlA i ? 1
?iiiyb
iiffOfi
nit; »ii'-. 'r
) dbo# i>l Oglasi:. {	■ , ; ■
Oglasi na tretji strani . ... Lir 1.—za vrsto Oglasi na četrti strani ....	„ 0.75 za vrsto
Mali oglasi' . . . . ,vS . ,	0.05 za besedo
jf- n ;Znižane: cene za l^tne uzročnike.
!■ / J	Posamezna št. 10 cent. ali 2Q vin.
i
!4‘ i'V'
ißlßn ft/v
Izhaja vsako Sf^^ in .^boto^
>/•



(•ein-
i r; v < ifiCCT
Udrtdništvo in
Upravništvo: Via Carducci št. 10, II. nad.
Potreha mira.
Za- nas-^e-tuaij ^potreben -mir ka— kor kruh in kakor ^treha ki nas krije. Od mira samega pričakujemo, da se vrne nörmalnorlivljenje v našo deželo.
In vendar, čeravno mirovna konferenca deluje zelo hitro, pred Ju-^ nijem ni pričakovati, da se sklene mir. Ostane se štiri mesece pričakovanja, štiri mesece neodločenega življenja, kteri so daljši kakor štiri stoletja- i	-■ e on
Mi nismo diplomati ; mislimo pa, da v mirovnem vprašanju obstoja nekaj ilogičnega. Skušali bodemo to razložiti in pojasniti. Kedar je dne 4. novembra 1918 Italija vsled svoje zmage diktirala Avstro-Oger-ski kapitulacijo se je pojavil važen fakt. Stara avstrijska meja se je razdelila na dve strani- Ena je bila zasedena od močnih italijanskih posadk, druga stran je morala priti pod italijansko zavezno — ki tvori del entente :— pod Srbijo. — Pod temi pogoji se je morala Italija čutiti tako varna, da začne ustvarjati normalno življenje. To bi se bilo gotovo doseglo, ako bi se ne pripetila dva nepričakovana zla, ktera sta uplivala neugodno na situacijo in sicer konfuzionizem v nemški. Avstriji in neodločene razmere v Jugoslaviji.
Nemški konfuzionizem je popolnoma opravičen. Nemška Avstrija ni prosta država, ktera se je ustanovila vsied uničenja habsburške monarhije ; ona je ostanek te monarhije, je preoblečeno staro zločinsko cesarstvo in kljub-tej preobleki bode morala odgovarjati pred svetovnim sodiščem za vse zločine ki jih je zakrivila.
Zakaj je pa Jugoslavija neodločena ? Razun vprašanja mej, ktere bodo določene pravično na mirovni konferenci, Jugoslavija ni še uredila svojih notranjih razmer.
olsüo ioins-’Oi v ilo/jrbo’io rt os i b
Množica strank, ki so na Hrvat-
skem —t še zmirom zveste Habs-buržanom — prepiralo za hegemo-nijo najde nesložne tudi politične p/odi^!je-kak(ir RJteilfa in Trumbiča ■ia tak&.Je v Jugoslaviji vse neod-.Jo.čeno. Kdor trpi je ljudstvo ubogo slovensko in hrvat-ko ljudstvo, ktero *ni imeib„nikdaf prošfosti in ni nikoli odlgčaip o jastpi usodi.
Slabo delujejo jugoslovanski politični možje, ker ne spravijo iz potV starih diferenc in strankarstva,, ker s takim počenjanjem ne dosežejo drugega kakor da dostavijo uže obstoječim težkočam za urejen je svetovnih razmer še druge nove probleme. Zato moramp mi,, ki tako potrebujemo mira še. zmirom čakati. Kedaj bode odločitev? Zagrebški politiki bi morali posnemati Prago kjer danes gori svetiljka slovanskega.sveta.
Čeho-Siovaki niso samo uredilf\ ryjh republiko na trdni podlagi, ampak' tudi v zunanji politiki <— kakor na primer v Poljskem ^konfliktu So pokazali da so dostopni za pametno in zdravo politiko.
Nobeden jugoslovanski pgtrijot, naj ne pozabi, da več potrebujemo mira kakor kruha-
—-•« — rC&rifSBSSf&tfffK-♦•PS*-► - -—•
Ljudstvo pričakuje pomoči.
Po dolgoletnem mrtvilu vendar zopet oživlja naša dežela. Ljudstvo se malopomalem o prijemlje dela, dasi še vedno rtezaupno gleda v bodočnost. Predolgo je tiščal ljudi nemški jarem, nemško ropanje ali z novo besedo povedanor'rekvizicija, predolgo so ropali po deželi madžarski betijari.
Zdaj vidi narod, da je vsaj tisto malce, kar je rešil v grozni vojni, njegova last, katere mu ni treba skrivati in se bati zanjo. Vojaštvo respektira privatno lastnino in varuje, da sumljivi elementi ne morejo več gospodariti v deželi.
Ljudstvo se oprijemlje dela. A težko je začeti, ! ko povsod nedostaje materijala in orodja. Kmet bi si sam , popravil svojo hišo vsaj za silo, a kaj, ko ni lesa in opeke, železa in šip. Preoral in prekopal bi si zemljo, a nima pluga ne Orodja. Nedostaje mu tudi semenja.
Tu mora vlada hitro ' priskočiti na pomoč, zakaj dvakrat da, kdor hitro da. Le tako bo kmet zaupel,. da mu hočejo dobro, da niso prišli k nam kot tirani ampak kot ieši-telji in prijatelji.
Delavskih močij je v deželi dovolj, saj so se vrnili begunci in vojaki. Vsi pa, ki nimajo lastne zemlje, težko Čakajo, da bi se pričelo s kakim delom, da bi imeli vsaj nekaj zaslužka. Ljudstvo je stradalo dovolj, dovolj jih je pomrlo po begunskih taborih, zdaj hočejo dela in jela. Dovolj so bili odvisni od tuje milosti, ždai hočejo delati, da bodo mogli živeti prosta in svobodni od tuje mize. Zato poživljamo vse, ki imajo kaj odločevati, naj skrbe, da se bo vršila obnova dežele naglo in pravično in ne po starem avstrijskem sistemu, ko so obnavljali le posestva avstrijskih nemških aristokratov, ki so že pred vojno izsesavali ljudstvo, narod pa je moral po begunskih taboriščih umirati gladu.
Hvaležnost ljudstva gotovo ne bo izostala, saj slovenski kmet. hitro izpozna svojega dobrotnika:
Slovenci!
v •
Čitajte in podpirajte ta list kateri je zagovornik Vaše Pravice.
i<GQtfiŠKi SLOVENEC»
premične shrambe kjer so se na-	n^u sjrpjp, pohilLvo, blago, živino
bajale izgubljene Stvari. VČednOSt	ictA vr«tA.in	knlrnr- i^HÄn
hepremičnin se bode cenilo po se? vuv» rv^^p oc	0
A ...	SC « Jtmmr	. • v wä* L	. v ..	•. v-.	■»	v . -1	-» ' ^ v
Zakon ;fza izplačilo
vojb.? škode.	danjih cenah, kadar se tiče1'pa
Nadaljujemo z.komentarjem za- za stanovanja se more zvišati E on a, kteri določuje odškodnine mero za 30% m pri hišah do
nepremičnin se bode cenilo po se-’ redar se tič||pa 1 "
se^:4iore	_________________—„— —
_ ..,r............... _ „„ ;0 m pri hišah do	v slučaju kedar prosilec ne bode
onim, ki so. trpeli škode vsled	4 0.000 lir. vnednnslL dn..^A.%---mogekdok-azatk-veedfiesfeirteelaj-ima
vojne.	V slučaju delne izgube ali po-	komisija pravico jih ceniti na pod-
Peti članek zakona določa kaj je	škodbe omenjenih premičnih stvari	lagi:5 do 15% vrednosti onega
rrazumeti za vojno škodo.- se bode uvaža^ostalo vrednost.. poslopja v MeVečh se je'mähajalo Ta se glasi‘	',iž h}- Odškodnina za-;: orodje, poljedel-— pbhištvo.
Se dovoljuje odškodnina za iz-	skestroji živino%n uniččho; blago	; Odškodnina	za neprčmičriine se
gubo. uničenje in poškodovanje ^ mora znašati natančno črednost,	določa na podlagi cehe; ktjbre bi
premičnin in nepremičnin, ki se je r ki so imele te stavri ob času	ke-	'jo imele sedaj	ako bi bile hepoško-
v7cioU nonncrarinih vninih	dar se ie zgodila škoda in za	do-	dovane..Pedal	za-3Q ?L—več kakor
/VI I JO CIO clliolvlll cilJO lil V iVUlUllIJClll«	^,1 c*.	*
ki -So Wie f^ovz^oeeii^ öd lastfiib,' —- - Seveda se bode mopaio dok-azati,
da so ti predmeti v resnici obstojali. Država’ bode ’ Imekč J pravico dajati* namesto rodškodnine v de-
zavezniii ali sovražnih vojnih sil Smatra se za vojne čine vse one dogodke/ ki so bili podrejeni pripravam ih vojnim operacijam sa-minV. in tudi one, ki niso bili podrejeni tem, pa so vendar bili povzročeni od v oj »e.
Prvi del tega članka smo uže razložili in dokazali, da vse one osebe, kj sp bile oškodovane in so pristojne obcinani, ktere so nahajajo v okvirju demarkacijske Črte ipnajo pra■ ico zahtevati odškodnino.
Drugi del petega članka nam pove' za k ter e vrste škodo imamo pravico zahtevati ^ odškodnino in sicer ! se bode plačalo pohištva in hiše, ki so jrile uničene, pohištvo, stroji in orodje ki se je izgubilo in slednjič se bode plačalo, kar je bilo poškodovanega na pohištvu, na strojah, na orodju, na poslopjih in na zemljišču.
Tretji del tega članka je najvažnejši in določa, da italijanska vlada plača prvič vse škode, ktere so bile povzročene od lastnih čet in drugič one škode, ktere je povzročil sovražnik.
Ktere so škode povzročene od: vojne? Vse one škode; ktere bi se ne bile zgodile civilnim osebam in njih lasti, ako bi ne bilo vojne.
En sam izgled mislimo da bode zadostoval razjasniti to naredbo: Če je zgorela ena hiša vsled granat, bomb od zrakoplovov ali-je bila uničena na kak drug način od vojaštva, jo bode italijanska vlada sezidala na lastne stroške» Ako je pa hiša zgorela vsled kakega drm gega vzroka, ki je bil mogoč tudi pred vojno italijanska vlada ne odgovarja za tako škodo.
Kolik-o znaša odškodnina?
To določa šesti članek: Odškodnina za izgubo in uničenje premičnin mora 'odgovarjati resnični vrednosti, ampak to v slučaju, da se dokaže, da so te bile v istini na na nanj enem mestu in so" se ^ izgubile ali Bile uničene.
V slučaju, ‘da se ne doprinese' dokaza, ali da se oškodovana,stranka odpovč dokazati vrednost uničenega ali izgubljenega blaga, bode komisija sestavljena po članku 25 zakona, odločila odškodnino v znesku od 5 do 15% vrednosti ne-
Vlada ne bo dajala odškpdnin
ki so ubili.
				
nskiud
za “ÄtuWlffibili
poško
«MVvBHoq ibni fdidrmnT ri -tosn 55?/ in” ogodn ovicibn; ,ovJ2i
!29n
oiin
....- abiß-
Politični
I iob^
‘ - ••••—


ina:
vo!
Mirovna _Konfer«nta
Za pospeševanje dela.
Komisija za Zvezo narodov se je sestala danes, da se posvetuje o postopanju in metodah, ktertv bi olajšale delovanja konference.
Komisija je priznala, da je dogovor vc pri n,čipu uže dosežen in da se bode diskusija nadaljevala v istem smislu tudi v naslednji seji ki se bode vršila •f Htttel-u Grillon jutri žveoer.
u;. rio-iri” -- siim om ?

' -O ;	n
Posli zveze.-
D«lo — Pouk. — Razoro?«nje.
Jprtcoß/S [{if)V2 1109 Bdnßu TSik
PÄRIS. Razun besedila, ki ima služiti kot podlaga za ustanovitev družbe narodov, ktero so zastopniki zaveznih komisiji predložili načelnikom zaveznih vlad, so se izjavili tudi za razne druge želje ktere so bile istočasno predložene.	_
V naslednjem prinašamo izvleček’ teh želi in sicer: ‘ 1 °Ck
Mirqvna pogodba ne bi smela imeti nobene naredbe, ktera ne bi ugovarjala principom izrečenim v 14 Wilspnovih točkah. Zveza narodov ne bi imela samo varovati mednarodni mir; ampak bi se morala baviti tudi z socijalnim vprašanjem in se potruditi, da razširi na svetu vsak človeški : pogpj:, za delo. Vpraššti se mora tudi:
1) Ustanovitev mednarodnega urada za delo, kteri naj bi preiskoval vse socijalna vprašanja in naj bi nadzoroval, da se izpolpujejo mednarodni zakoni v varstvo dela.
2} Ustanovitev mednarodne konference za delo, ktera bij imela prilagoditi zakonotvorstvo p delu modernim zahtevam. "	:
3).Ustanovitev mednarodne komisije, ktera bi izdelala načrt, da .se preskrbi temeljito potrebam demokracije in se razširi ugodnosti pouka na vse narode in vse 'sloje- ;	;	.
Druga vrsta izrečenih želj se nanaša na omejitev obrožerja, na določitev oborožene šile na suhem in na morju.
2sn !>.i srioruj t
pregled
,0 .3
32
On
tJ
o
ktera ne M smola presegati kakor to kar je potrebno za ob ran t> proti onim državam, ktere ne pristopijo k Zvezi narodov.	. 9.; 3r
^ Ozira se tudi na. prodma. orožja in streljiva od strani privatnih podjetji.
Te 'želje so bile občno potrjene, ampak ne soglasno, ker delegacija združenih državi nič bila poverjena; da se bavi ;z temi oprašanji.
o i	.
Novd fraheozko-nemška m«ja.
STRASSBURG. Ktera bode meja med Francijo in Nemčijo? Francozi trdijo, da; bodoča vojaška meja proti Nemčiji ne sme od Sierk do Vissenbourga. Ako bi bila oizaškčt meja ob Renu, bi ostajal Strasšburg pod nemškimi topovi, francozi ne zahtevajo in nočejo, da bj se ustanovilo maio državico, nočejo si anektirati nemškega ozemlja, ampak bodo zahtevali na konferenci da levi breg Rena ki obdrži vso nemško vpravobodi neutralna zona. Nemci ne smejo delati v mirnem času ustanoviti v tem ozemlju ne ofenzivnih, ne defenzivnih organizaciji, na smejo imeti vojaških posedk in vojaških skla: dišč. Francozi zahtevajo, da neutrali-tčta te zone bodi zajamčena od Zveze narodov. V enem članku «Revue des deux mondes» se zahteva, da ta kon-•trpla naj jse izvršuje od garniziji «Zveze narodov». Naj še zasede s temi četami slfrategične točke, kakor železnice prehode čeZ Reno U t. d. Ako bi imela zopei, izbruhniti vojna na tej fronti, bi se morala razviti na nemškem ozemlju pri velikih nemških indusfrijalnih mestih in to bi vzelo Nemcem vsaki pogum za revanchs.	j .	,
Okupacije ozemlja na levem bregu Rena od strani xet Zveze narodov more biti del vojaške previdnosti, ki bi jamčila za ohranitev mira. To bi ne bik) druzega, kakor podaljšanje pogojev premirja, dokler bi se to smatralo za potrebno ali vsaj za toliko.čas*, da Nemčija izpolni Vse Tihancijelno.pogoje ki jej bodo de utirani.
«GORIŠKI SLOVENEC - - •
češko slovafk« zahtave.
čeho-Slovaki nameravajo ustanoviti državo z 13 milijoni prebivalcev v okvirju starega čeikega Kraljestva in zahtevajo celo češko, MdraVskO' in i>lo-Vakijo.	.anbioqob
,1 U C! 1 do nMj	jUtvona
Leho-Siovaki zahtevno; tpdp korekture okoli mesta Glatz ; v Šieziji v okolici Opav'6, pri Ht>tiboi>a in ököii
Gmunde in Thomopau na 'nižje Av? strijskem. Čeho-S!oyaki želijo si pridružiti Rušma ob Gorenji Tjsj ako so ti zadovoljni prttic podCČeško^Siovaško republiko. Radi bi tudi združili njih ozemlje do jugoslovanske meje.
Tako bi Nemci definitivno odrezani öd Orienta in bi imeli slovanski narodi prosto pot do morja in do Italije. Oni predlagajo tudi internacijonaližacijo prometnih sredstev, da se zagotovi dohod k morju za države v centralni Evropi.
češko-Slovaška republika zahteva tudi prosto • pot po Donavi; Labi in Visli.
Kar se tiče železnic je neobhodno potrebna tudi železniška črta 'Požun-Trst -če ge ne bode dotikalo češko
slovaško in jugoslovansko ozemlje.
Protirevolucija.
’ OURIH. «Frankfurter Zeitung» poroča iz Budinpešte:
Uže nekaj dnij se upažuje na Oger-skem prötirevoiuoijonarno gibanje povzročeno od monarhistov. Sklican je bil shod, na kterem ja bil sprejet dnevni red proti novomu režimu-in ge 'zahteva povrat k starim razmeram, drugje se
bode izstradalo glavno mesto.
um mm	\	-me m;
;r»V!:s «p -ob«	4
Nemčija protestuje zaradi koloniji.
CURIH. Poročajo iz Berlina Brock-dorff Rantzan zunanji minister je izja-vil korespondentu «Daily News» Nemčija ne more dovoliti, da se odloča brez njene pritrditve o njenem kolonialnem posestvu in ne prizna prSvič-ni1 razlogov za to riasilstvo. Ona prosi, da se Jo pritegne k ponovitvi kolonialnega problema. L
in
raztegne tudi na vse druge kolonije evropskih držav.
Brockdorf Rantzau krmčuje in pravi, da bi bilo po njegovem mnenju naj-pravičnejše, ako bi se kolonijalno oze-ndje razdelilo pod upravo. posameznih držav, ktero naj bi" nadzorovala Zveza narodov.
Nemčija sprejme 14 Wiigonovif, točk prosi da se mednarodna kontrola
g, Pf
P«mirj^	jn poljaki.
CURIH Poročajo iz Prage:' Dne 3. t. m. sO sdenili čoKi in Poljaki premirje na sleztii meji. ;	...k
Premirje žačhe'lŠ-feBruarurdn RajiC do 11. t. m. i«! ge-poW^fbmatično od. sedem.. do-sedem.. dniL„.

?«Uh>iS?4.T ■š' Jko bH
Nemška vtada v Weimaru.
- ■	a ^	.T * ^	f / ~/ (1 '4O;
CURIH- Poročajo z Weimara Včeraj opoldne je došla sem .vlada in se je ustalila v vojvodskem gradu. Popoldne je bila kabinetna seja in zvečer konferenca z. socialistično stranko. /	,
LriS i?,'1®*' ped c-Shodon. iz.Berlina nagovor na bataljon. Ki gajo sprs-SH.CUlUbdvor d« ga zabvalil v PMPTO», delovanje r	jadnih m.izrazil .^panj^ da
med časompčo se bode v Weimaru m^0d v!erau »emškemu Sudstvu, bode vojaštvo skrbelo da se v Berlinu .obrani mir.
Oti.’:'bi ; •m .	•. - ■ U V o'{. .
Ru^'a Pošast-
CURIH. PoNjčajo iz Berlina ’ da- je vlada nakazala nagrado 10 tisoč mar-kov onemu ki bode aretiral bolševiš-kega-agitatori a Radeka ali da bode dal informacije ki omogočajo aretiranje.
Radek je postal po krvavih berlinskih dnevjh nanajdan., Sed*y je on krvava pošast v Nemčiji. Vse govori od njega a nihče ga ni videl. Naznanja se njegovo navzočnost povsod kjer izbruhnejo bol se viški nemiri.
Nadaljuj! korak za zvezo flvstrlj« z N«mčijo.
•4» seč veJilabsci egue y- jbob .^bea
CURIH. Poročajo iz Weimara: So-oijaiistična frakcija pod predsedstvom Eberta je imela sejo, kteri je izjavil/ da po Volitvah v nemški Avstriji, pride delegacija Svstrijake- frakcije rja zborovanje konstituänte. . - : v	witc
2 T’ l * 1 M f E tf 1 hS
R Rahlom Citzvnito-oiisić i
Grčija zahteva Carigrad.
r	mBtt b<I?*20 i*ndozoq£
PARIZ. \ ViOer^jšnjern sestanku konferenčnega odbora je končal Venizelos ekspose grš vib .zahtev in razpravljal glede Carigrajskega vprašanja in Male. Azije. Spominjal je na velike nedostatke jn škode ki je trpela Evropa kedar so bili Turki gospodarji morskih ožin':	.	,	'	,	,
O''-iv'' • -w	U' .....
Grška zahteva Carigrad na podlagi lastne zgodovine in ker je tamošnjo prebivafstVo grško po številu in sq-cijainem stanu. Turški element se ne more izenačiti niti z velikim ‘Številom
Skandinavski projekt.
STOKHOLM. Švedska vlada je izdala modro knjigo, ki vsebuje skandinavski projekt glede Zveze narodov in v kteri je naveden izid delovanja interpalamentarnih odborov Švedske, Norveške im Danske.	7i .
Po skandinavskem predlogu se zavezujejo narodi, obrniti se na stalno mednarodno sodišče predrlo primejo Za orožje. Načrt predlaga perijodične sestanke baške konference in ustanovitev centralne organizacije za človeško pravo; ktera‘naj -bi ižvršila pripravljalna dela za mirovno konferenco in naj jbi gledala da bodo izpolnjeni dogovori z vsako državo.
-oboyU činde^onoajc» 99 c. vo ;■ -im 001 lotitrJ Aev idsens v dijnr.v Zladni generalnega avditorja.
PRAGA. Poročajo iz Prage, da je te dni objavil časnik «Narod» konkretne obtožbe profi justičnemu šefu soške armade generalnemu avditorju Baubeh'kju, ktpri ima na- vesti stotine smrtnih obsodb vse brez vsake juridične podlage. Baubelik je bil aretiran na povelje vlade.	t " ’
PRAGA. Naznanja se, da je poveljnik čeho slovaških čet, bivši poveljnik brigade Sardinj a general Gastone Rossi izjavil v Kaaavi, da je sedaj okupacija Slovaki]e gotova.
čeho slovaške čete so dospele do demarkacijske črte in sedaj morajo samo utrditi črto Satoralya-Uihey-Csap.
k v fr.	-	7	m'
Napad na Srbijo
odločen pred Serajevskim atentatom.
ffipfli?	Ofts&sfn&rioffli
PARIZ. «Tempa» pravi, da Bauer,
tajnik za zunanje zadeve v Avstriji je našel med dokumenti na Ballplatzu porodilo pripravljeno od Viljema in Frana Josipa, v kterem se dokazuje potreba vojne proti Srbiji, da se ohrani integriteto Avstro Ogerske m se zasi-gura Nemčiji močnega zaveznika.
To poročilo je bilo Sestavljeno v juniju leta 1914 tedaj pred Serajevskim atentatom in dokazuje jasno namen centralnih držav? napovedati vojno.
turških uradnikov vsake vrste Jn z vojaštvom . garnizije, kteri se nahajajo v glavnem mestu Turčije. Ako"bi se-Ča-rigrada ne imelo dati Grkom bi se Venizelos zadovoljil, da bi se ga izročilo Zvezi narodov.
Kar se tiče Male Azije kjer živi en milijon in 700 tisoč Grkov, ki so bili-izpostavljeni preganjaj)ju — Atenska vlada jemlje na znanje ponudbo en-teate'otiaeta .lOlö^itiL.wda, da šekjej'* prizna to' žemljo z ozirom na grške žrtve. ... t •	■	-
Venizelos je povdarjal, da grške a-spiracije se morajo- preiskati ob enem z italijanskimi m imel je zelo prijazne besede.,napram Italiji, .	-
Ministerski predsednik Orlando je vzel z zadovoljenjem na znanje Veni-zelos-eve izjave in izrekel zaupanje da se' pride do sporazuma.

„Goriški Slovenec^
je na prodaj v Gorici pri gosp. Marcu, Via Carducci št. 3 pri gosp.;Brešan, Piazza Duomo št. 2 pri gosp. Pertot, Via Alunicipio št. 4
pH gosp. Zakrajšeku, Corso Verdi št 13
rimi .a oq a»:	,• iUjo? cšealvf in* j,:
'-mv-iH m-v Trstja.	>d et
Na postaji južne želežnice pri gosp, Kreschfak, Čampo Belvedere št. 1 pri gosp. Wojtech, Via Poste št. 9 pri gosp. Žohar <äiseia, Piazza Oberdan št. 6
v Rojanu
pri gosp. Vivodo Domenico, Via Monte Drsi no št. 15
pri gosp. Geržina Ludviku, št, 8'
'k*'t
Razne
,r.: 1
/ b? "
---- •/.lOIlyiOTr
I® ^Äika
TRST. Ogromno delo Komisije, ktöra ima nalogo dokazati prestopke člo-veikega prava je skoro končano«
Komisija obstoja iz dveh generalov, iz predsednika apelacijskega sodišča v Rimu, profesorja advokata Spiuelli in drugih gospodov Bo sestane te dnij v Rinju da podpiše poročilo o škodah povzročenih od sovražnika, kteri je kršil mednarodni zakon, h , .	^
Poročiio bode predloženo mirovni konferenci.
Govori se o nepotrebnih poškodovanjih v znesku več kakor 100 mi-lijarcEpciibvB	inišsIS
Dokazalo se je strašne; zločine, od kterih se je uže deloma poročalo v raznih listih.	4
ojibva mlaienen absmia silšos
iugoslavja v nevarnosti.
•	Mal"!.;-
TRST. «fNarodna politika» iz Zagreba z dne 31. januarja piše V« modernem članku zaznamovanem «Država v nevarnosti» da se država vzdržuje le vsled 50'tisoč srbskij bajonetov in pristavlja da radikalne teorije v Srbiji in ene od Radiča (hrvatska kmečka stranka) so najbolj razširjane in imajo največ pristašev.
«Šelska ura» iz Sarajeva razburja svojo stranko do blaznosti. Ti se obračajo največ proti mohamedanicem tako da je v Bosni meščanska vojni med Srbi in mohamedanci.
riidtZ r.* b^sK
.moirirtS'lB rr*i>»cv!\6is>2. b-ntj ns?cibo
Mohamedanci proti Srbom.
TRST. Poročajo iz Sarajeva dne 2. t, m, da nemiri se širijo v Bosni v zelo resni meri. Konflikti so na dnevnem redu.
Tudi moharriedanci, kteri so v Začetku mirno gledali rabuke med Srbi in Hrvati, se borijo sedaj proti Srbom, kteri reagujejo s silo.
■e-'
•1 i z
Agitacija v Slavoniji in Bosni.
TRST. Poročajo iz Karlovca.
Ker v Slavoniji in Bosni traja resno gibanje, so srbske vojaške oblaste u-peljale povsod! najstrožjo telegrafično in pisemsko cenzuro.
f v	?• vik t	.VG '.-C
Borba se poostruje na Hrvatskem.
TRST. časnik «Jugoslavija» v Ljubljani prinaša vesti iz Zagreba, po kterih se borba med strankami na Hrvatskem poostruje. Starčevičeva stranka in časnik «Obzor» so začeli agitirati za hrvatsko samostalnost ali vsaj Za avtonomijo hrvatskih dežel.
hternacijonala v Bernu.
BERN. Seja mednarodnega socija-lističnega kongresa se nadaljuje.
«GORIŠKI SLOVENEC»
__T S :	- .	: ž .
^l?ri<varazkri.ja.
BERNA. Na socijalistični konferenci v Bernu je izjavil Friderik Adler, da ima'Avstrija veliko krivdo nad "izbra-bom vojne. Avstrija je metodično pripravljala vojno vže pred atentatom t Serajevu. Očividno je tudi, da bi Avstrija tega ne storila ako bi ne bila Nemčija ž njo sporazumljena.
Dan 5. Julija je bil v Berolinu odločilen. Ta dan je prišel v Berolin avstrijski odposlanec, ki je prinesel Ia: stnoročno pismb Frana Josipa Viljemu in Viljem in Bethmann Hollweg sta odložila vojno.
Dne 7. Julija je Avstrija potrdila to odločitev in potem se je metodično delalo za vojno.
«Ultimatum» Srbiji se je sestavil sporazumno z Nemčijo v nespremenljivih izrazih, kteri so bili nalašč izbrani in stavljen bil je tudi kratek rok, da se onemogoči posredovanje neutralcev in posredovalne predloge.
-uii'ie
Konji za kmečka dela.
QP, •f .i ’	v J-Žfii*. r^: .« /j.
RIM, Z namestništvenem odlokom z dne 24. novembra se je dovolilo kmetovalcem v oproščenih in odrešenih deželah, primerno število konj od vojnega plena, da se omogoči najnujnejša kmečka dela.
Razdelilo se je čez 6 tisoč konj in sedaj bode še druga razdelitev čez 4 tisoč glav.
-r-

•- ri j ~ t ~	' Č
Ta list je nova izdaja za goriške Slovence kateri ni še v popolni obliki.
Primanjkuje še marsikaj.
Pozneje, z blagovoljnostjo čitateljev, si upamo prinesti vse novice naše dežele..
Sposobna oseba nam je obljubila svojo svesto sodelovanje o kmetiški snovi. Neka teri dobri slovenski pisatelji poslali nam^ bodejo v Časih kakšno novelo ali „feuille-ton“.
Naša skrb je napraviti kar je bolj mogoče da naš dragi slovenski narod bo imel en list ki ne bo branil samo ljudske interese, ampak tudi da mu bo malo v poduk in razvedrilo.
Uredništvo.

Narod brez časopisja je nem, ne more se sporazumeti s svetom. Zato se oprimite goriški Slovenci našega lista, ki hoče izražati vašo voljo in braniti vaše koristi.
TEDENSKI KOLEDAR
8.	februarja. Sobota Janez Mat.
9.	„	Nedelja Ciril
10.	„	Pondeljek Skolastika,; Viljem
11.	„	Torek Prik T. M. Lurške
12.	„	Sreda himbelina, Evalija
13.	Četrtek Katarina od Riči
14.	„	Petek Valentin, Zolij
VOZNI RED}
JUŽNA ŽELEZNICA.
-vio v vetnavioöig: in« ftm hi cvc.sno
P r * hOji. .
Osebni vlak. št. 1012 iz Udinevob 7.0? dopoldne.	dhtdv
Brzovlak št. 44 iz Udine ob 1440 pepoldne.
Osiebrfi vlak št. 15.20 iz Udine ob 8.49 po, " poldne. *	* ■
Osebni vlak.št. lp-17 iz Trsta ob 8.59 do-
ž poldne, f 'jiiioii 1 ui
Brzovlak’št. 47 iz Trstij ob 4.22 popoldne.
Osebni vlak št. 1015,A iz Trsta ob 8.15
ob	o-' bhibuH BiSDIN
Oid h od.
Osebni vlak št. 1012 proti Trstu ob 7.21 dopoldne. ■ •
Brzovlak št. 44 proti Trstu ob 2.45 popoldne.
Osebni vlak št. 1520 proti Trstu ob 9.04 popoldne. ' : ' r
Osebni vlak št. 1517 proti Udine ob 9.10 dopoldne.
Brzovlak št. 47 proti Udine ob 4.28 popoldne.
Osebni vlak št. 1015 A proti Udine ob 8.25 popoldne.
DRŽAVNA ŽELEZNICA.
Odhod.
Osebni vlak št. 27 proti Trstu ob 5.20 popoldne.
Osebni vlak šti 26 proti Kanalu ob 9.54 dopoldne.
Prihod.
Osebni vlak št. 26 iz Trsta ob 9.35 dopoldne.
Osebni vlak št. 27 iz Kanalu ob 4.46 popoldne.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ. Tiskarna G. Juch V Gorici.
mmMmmmšMMMmMMmm.
.M,,!—■■■ ■■ ■■!,■■■■■!	,1 ■.	... ■■■■«..
V Soboto, dne I. i. m.
sc je zgubil na Travniku v Dorici lovski pes bele barve z arjavami lisami. Ime mu ja „Čiro“. Kdor ga privede nazaj dobi pri uredništvu dodro nagrado.
PETER SIMOItETTI
je otvorit v G6R1GI : ulica Bagnl št. 9 :
Električni mlin
ANTON PERT0T
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA ’ Filjalka ulica Teatro 18
:	:	:	: PRODAJALNA :	;	:	:
s papirjem, črtanjem in knjigovezjem
----------- EDINA ----3-----—
velika zaloga razglednic pozušene Gorke okolice in umetniških.