GLASILO GOZDNEGA GOSPODARSTVA SLOVENJ GRADEC P.O. mm ORGANIZACIJA IN INFORMACIJSKI SISTEM GOZDNEGA GOSPODARSTVA Preoblikovano Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec načrtuje prenovo organizacije dela in poslovanja ter temu prilagojen učinkovit in celovito zasnovan informacijski sistem. Gozdno gospodarstvo bo na podlagi zakupne pogodbe s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije gospodarilo z vsemi državnimi gozdovi v območju, ki bodo ostali državi po opravljeni denacionalizaciji. Poleg tega bo GG za privatne gozdne posestnike po | pogodbi opravljal vsa dela za katera bodo lastniki zainteresirani. Poleg gozdne proizvodnje se bo GG ukvarjal še s trženjem oz. nakupom in prodajo gozdnih sortimentov in žaganega lesa z lupljenjem, krojenjem in sortiranjem sortimentov za predelavo, s transportom lesa, s proizvodnjo opreme in strojev za delo v gozdu, z gradnjo in vzdrževanjem gozdnih prometnic in drugih nizkih gradenj in z izdelavo različnih projektov ter finančnimi in računovodskimi storitvami. Gozdno gospodarstvo bo poslovalo kot doslej na območju štirih koroških občin. Za obvladovanje prostora in naštetih dejavnosti bo poslovalo oz. delovalo preko sedanjih obratov. Z dobro organizacijo dela želimo povečati učinkovitost podjetja in krepiti njegovo konkurenčno prednost Za učinkovito vodenje vseh poslovnih procesov bomo uvedli celovit 5 informacijski sistem, ki bo omogočal hitro in kvalitetno ukrepanje in j nadzor nad celotnim poslovanjem podjetja. Sistem bo enostaven in * mora biti vsem, ki bodo sodelovali pri oblikovanju podatkov in informacij predvsem pa uporabnikom lahko dostopen in razumljiv. Za vsa področja dela bomo pripravljali delovne naloge, ki bodo ! osnova celotnega sistema. Ti bodo omogočili izdelavo pred in pokalku- j lacij in spremljavo stroškov in takojšnje ukrepanje za zagotovitev j uspešnega poslovanja Gozdnega gospodarstva. Pri izbiri in uvedbi nove izboljšane organizacije dela in informaci- j jskega sistema bomo iskali pomoč zunanjih sodelavcev. S strokovnjaki j iz tega področja že pripravljamo ustrezni projekt. Naš cilj je izdelati I in preizkusiti novi sistem še letos, na tej osnovi pripraviti gospodarski načrt podjetjaza prihodnje leto in nanovo poslovati že decembra letos. Nova organizacija in informacijski sistem pa bosta lahko učinkovito zaživela le, če ju bomo sprejeli za svoja in pri tej pomembni nalogi vsi sodelovali. Hubert Dolinšek Mogočna Nojevska lipa na Ludranskem vrhu nad Črno je letos že tretjič gostila vse, ki so prišli pod njene nederje. Letos je k lipi prišlo mnogo manj povabljenih državnikov in gostov pa tudi samih korošcev je bilo malo. Ali to srečanje pri Nojevski lipi ni več tako zanimivo, kotje bilo prvo, drugo ... ? - Foto. F. Jurač GOSPODARJENJE MESO V NAŠI PREHRANI Znanost in praksa vlagata velike napore za povečanje živinorejske proizvodnje kot končni cilj povečanja prehrambenih proizvodov živalskega izvora kot so meso, mleko, jajca. Gre predvsem za povečanje proizvodov beljakovin živalskega izvora, ki imajo kar za 1/3 do 1/2 večjo biološko vrednost od beljakovin rastlinskega izvora. S prehrambenimi proizvodi živalskega izvora dobi človek vse potrebne aminokisline in druge, organizmu nujno potrebne snovi. Od leta 1937 do leta 1976 seje prebivalstvo na zemlji povečalo za več kot 2 milijardi (od 2 na 4 milijarde), predvidevanja pa kažejo, da bo do konca stoletja na zemlji od 6 do 8 milijard prebivalcev. Skupno število govedi je okrog 1,2 milijarde glav in ne kaže tendence povečavanja. Razmerje človek govedo je 1:3 in se širi, kar je zaskrbljujoče. Povečane potrebe po mleku, mesu, jajcih so prisilile človeka k intenzivni proizvodnji živali, zlasti po letu 1960. Potrošnja mesa seje v svetu naglo povečala. Poznano je, da je bil človek prej pretežno vegetarijanec. Z masovno industrijsko proizvodnjo piščančjega mesa, lahko delovni človek že dolgo po relativno nizki ceni pride do lahko prebavljivih kvalitetnih živalskih beljakovin. Občutno se je spremenila tudi prehrana govedi, ki se je v preteklosti Svinjsko meso je torej zelo cenjeno. Njegova kvaliteta prav tako zavisi od številnih faktorjev kot pri govejem mesu. V svetu zelo cenijo meso kitajskih svinj. Kitajci v južnih predelih svoje države gojijo veliko svinj. Z dolgo in vztrajno selekcijo so dosegli plodnost povprečno 20 pujskov po svinji v gnezdu (v Evropi okrog 10). Kitajske svinje imajo meso izredne kvalitete. Svinje vzgajajo na tradicionalen način in jo v Evropi imenujejo ekološke svinje za razliko od industrijskih, ki izvirajo iz farm. V zadnjih letih pa je velik napredek dosežen tudi pri industrijski proizvodnji svinj. Pri določenih pasmah je dosežen prirast žive teže 1 kg že pri 2,5 kg porabljene krme, tako postaja proizvodnja svinjskega mesa že konkurenčna proizvodnji piščančjega mesa. Kot že omenjeno pa je zaradi velike količine nezasičenih maščobnih kislin v svinjski masti le-ta lažje prebavljiva od goveje masti. Konjsko meso se odlikuje po veliki količini beljakovin, bogato pa je tudi na železu in glikogenu, ki ima važno energetsko vlogo. Maščobno tkivo konjskega mesa je zelo bogato z nezasičenimi maščobnimi kislinami. Konjsko meso je priporočljivo v prehrani tako mladine kot starejših. Na žalost ima konjsko meso slabo lastnost, da ni primemo za skladiščenje dalj časa zaradi prevelike količine mioglobina, ki na zraku zaradi oksidacije potemni. Najboljše konjsko meso je od dobro rejenih konj, starih od 7 do 8 let. Piščanje meso ni več indikator bogastva. Z industrijsko proizvodnje je postalo piščančje meso najcenejše meso in dostopno vsem ljudem. Piščanci pri sodobni vzreji dosežejo v 1 mesecu 1 kg žive teže pri porabi okrog 2 kg krme. Proizvodnja je lahko programirana. Meso pravilno hranjenih piščancev je odlične kvalitete, je mehko in se lahko hitro pripravi. Resje bolj kvalitetno meso piščancev tradicionalne reje, prilagaja pa se ukus potrošnika, posebno pri dobri kulinariki. Tudi pri proizvodnji perutninskega mesa je dosežen velik napredek. Selekcija je šla že tako daleč, da mladi purani zaradi pretirane teže niso sposobni oplodit samic in se purice umetno osemenjujejo. Veliki uspehi v perutninarstvu pa so doseženi tudi pri proizvodnji jajc. Včasih se je nesnost pri kokoših hranilo izključno s travo, senom in slamo. Danes se govedo poleg silirane krme v veliki meri prehranjuje z žitaricami in z končnimi proizvodi živilske in drugih podobnih industrij. Od vseh vrst mesa je govedina najbolj iskana. Goveje meso je zelo cenjeno. Njegova kvaliteta je odvisna od pasme, starosti, spola, načina prehrane, klanja, obdelave, razvitosti mišičevja, razporeditvi maščob, barve in arome. Goveje meso pa je nasprotno, kot si mislimo, bolj mastno kot svinjsko. Pri govejem mesu je maščoba infiltrirana v mesu, pri prašičih pa maščoba kot ščit obdaja trup in jo je možno ločiti od mesa Govejo meso pa ni samo bolj mastno kot svinjsko, goveja maščoba vsebuje tudi več zasičenih maščobnih kislin kot svinjska mast. Pri svinjski masti prevladujejo nezasičene maščobne kisline, ki so tudi lažje prebavljive. Z biološko dietetskega stališča je zaželjena maščoba z več nezasičenimi maščobnimi kislinami. Mnoge metabolične bolezni pri ljudeh so vezane na prehrano z veliko nezasičenimi maščobnimi kislinami. Potrebno je omeniti, da so nekatere nezasičene maščobne kisline neobhodno potrebne za življenje (linolna, linolinska) in se imenujejo esencialne maščobne kisline. povečala spomladi, ko so bile optimalne temperature in najdaljša dnevna svetloba. Pri industrijski vzreji znesejo danes kokoši več kot 300 jajc letno. Jajce je lahko prebavljiva beljakovinska hrana. Dve jajci brez lupine, ki tehtata okrog 100 g imata 158 kal in vsebujeta 13,4 g beljakovin in 10,5 g masti, nekaj mineralov in veliko vitaminov. Dnevno potrebo človeka po beljakovinah (70 gr), od teh 1/3 živalskih, lahko pokrijemo s štirimi jajci. Jajca vsebujejo veliko količino esencialnih aminokislin. V jajčnem rumenjaku je res 1,7% holesterola, kar je povzročilo pred leti omejeno uporabo jajc v prehrani, toda medicina gleda danes na kardiovasculame bolezni veliko bolj kompleksno in so jajca potrebna prehrani mlajših in starejših. Zaradi povečane potrebe po mesu se je v nekaterih državah razvila reja golobov. Razvila se je cela znanost o golobih. Meso golobov je bogato z beljakovina in revno z maščobami, kar na splošno velja za vso meso perutnine. Reja golobov za meso je zelo ekonomična. En golobji par da lemo 14-16 mladih, ki zelo hitro rastejo. V 48. urah po izvalitvi zaradi golobjega mleka mladiči že podvojijo svojo težo (piščanci v 9. dneh, tele v 4. do 5. tednih, pujsek v dobrem tednu). Mesne pasme golobov dosežejo v 1. mesecu težo okrog 1 kg. Znana mesna pasma je "beli king". Vzgoja golobov ima tako kot vzgoja konjev in psov vpliv na psihično ravnotežje človeka. V prehrani ljudi je zelo cenjeno tudi meso kuncev. Naši potrošniki žal niso navaje na to kvalitetno meso, ki je bogato z beljakovinami in revno z maščobami. Vsebuje tudi veliko aminokisline lizina, ki jih primanjkuje v žitaricah. Je dietno meso pri oboljenju putike (Giht), ker vsebuje zelo malo purina. VREDNOSTNI PAPIRJI -OBVEZNICE V prejšnji številki smo obrazložili vrednostni papir delnico, kot lastniški vrednostni papir, OBVEZNICA ("band") pa je dolžniški vrednostni papir in je najbolj razšiijen dolgoročni, finančni instrument. Imetnik obveznice ni solastnik podjetja, ima pa pravico do pogodbeno določenih obresti, nima pa pravice upravljanja v podjetju. Podjetje izda obveznice, kadar želi pridobiti finančna sredstva kot obliko dolgoročnega kreditiranja. Namesto, da bi imelo enega kreditodajalca (npr. banko), je število kreditodajalcev (kupcev obveznic) običajno zelo veliko. Izdajanje obveznic ima za izdajatelja in kupca prednosti pred bančnim kreditiranjem. Podjetje, ki izda obveznice najame kredit v manjših zneskih posameznih kupcev obveznic in ob njihovi dospelosti lažje poravnava svoje obveznosti, ker so kupci razdrobljeni. Za nadomestilo posojenega de-naija lastnikom obveznic podjetje izplačuje obresti. Čez nekaj let, ko obveznica dospe, pa mu vrne še glavnico. Kupec obveznice s svojim prihranki da kredit podjetju, ki je obveznico izdalo, hkrati pa mu podjetje preko garanta, ki je navadno banka, jamči izplačilo obresti in vračilo posojenega denaija. Kupec obveznice, če rabi svoje prihranke pred vročitvijo, lahko obveznico proda na borzi vrednostnih papirjev. Dospelost obveznice ja namreč datum na katerega mora izdajatelj imetniku obveznice vrniti glavnico. S tem, ko pravimo, da zapade v plačilo kupon pa mislimo na datum ko izdajatelj izplača obresti na to glavnico. Dinamiko izplačevanja kuponov in glavnice določi izdajatelj in morajo biti datumi natisnjeni na obveznicah in kuponih. Obveznica je največkratprinošniški vrednostni papir, ki se prenaša z izročitvijo, če listino izgubimo ali vnovčimo, kot lastnik nimamo pravega pravnega varstva. Zato običajno tveganje izgube zmanjšamo s pomočjo pogodbe o depozitu vrednostnih papiijev pri banki ali dragi finančni ustanovi, ki hrani vrednostne listine. Obveznice lahko izdajajo država, podjetja, banke in druge finančne institucije, družbenopolitične skupnosti in drage pravne osebe. Posebej so razšiijene državne obveznice, ki državi omogočajo financiranje javnega dolga, kupcem pa zagotavljajo varnost naložbe in relativno ugoden donos. Obveznica je veliko bolj vama naložba kot delnica z majšim tveganjem, je pa tudi donosnost obveznice praviloma manjša od povprečne donosnosti delnic. Pri razporejanju dobička se pred ugotavljanjem dividente delničaijem izplačajo obresti in glavnice lastnikom obveznic. Enak vrstni red je tudi pri stečaju podjetja. Pavlina Areh Dobri viri nizkokaloričnih beljakovin so še štorklje, polži in ribe. Cena rib, ki so nam več ali manj dostopne, pa, na žalost, stalno raste. Mag. Milan Vrčkovnik, dr. vet. med. KVZ DE Slovenj Gradec VSEBNOST BELJAKOVIN, MASTI IN KALORIČNA VREDNOST 100 G PERUTNINSKEGA MESA vrsta mesa beljakovine maščobe kalorije puran 24,70 8,50 178 kokoš 16,77 13,62 198 gos 15,80 34,40 377 raca 22,65 3,11 121 golob 22,14 1 102 ODNOS ZASIČENIH IN NEZASIČENIH MAŠČOBNIH KISLIN PRI NEKATERIH ŽIVALIH maščobne kisline govedo konj svinja gos gov. maslo ribje olje zasičene 55 4 32 25 55 25 nezasičene 45 96 68 65 45 75 ETIKA EKOLOŠKE ODGOVORNOSTI Z razvoje civilizacije vlada med človekom in naravo nepremostljivi prepad, ki po zahodni tradiciji arogantne vzvišenosti racionalizma vidi brezmejno praktično razpoložljivost narave kot nekaj od nekdaj in za vselej danega. Sodobne dražbe dosegajo zunanje blagostanje v nenehni rasti produkcije in profita ter trošenja produktov, ki se na tržišču spodrivajo v vedno krajših časovnih intervalih. Obsedenost s profitom za vsako ceno žene vedno k novim in večjim načinom izkoriščanja naravnih in človekovih virov. Ti trendi niso novi. Človeška dražba že od svojih začetkov naprej spreminja naravno krajino, vendar pa hitrost in obseg degradacije naraščata tako v prostorskih kot časovnih horizontih. Nosilnost našega planeta je kot rezultat našega števila, vzorcev potrošnje in izbire tehnologij že zdavnaj presežena. Premoženje narave je premajhno, da bi vzdrževalo trenutne vzorce gospodarskih aktivnosti in življenjske sisteme. Vstopili smo v obdobje, v katerem je globalni napredek vedno bolj odvisen od tega, ali bomo naravne vire uporabljali bolj učinkovito, jih porazdelili bolj enakomerno in zmanjšali splošno stopnjo porabe. Že dolgo znano načelo trajnosti v gozdarstvu so najprej s pridom začeli uporabljati krajinski ekologi, sedaj pa pridobiva na pomenu tudi v svetovnih trendih civilizacijskega razvoja. Trajnost je oblika razvoja, ki zadovoljuje potrebe človeka, ne da bi bili pri tem ogroženi viri, od katerih je odvisen razvoj prihodnjih rodov. V tesni korelaciji s trajnostjo je koncept nosilne sposobnosti. To je največje število katerekoli vrste, ki jo lahko habitat (življenjski prostor) preživlja trajno (neomejeno dolgo). Ko je maksimalno trajno število populacije preseženo, začnejo najprej usihati naravni viri in kmalu zatem tudi populacija. V strateških študijah razvoja Slovenije se prepogosto uporabljajo prispodobe razvoja zahodne civilizacije, ki naj bi Slovvvenijo v čimkrajšem času pripeljala k podobnemu blagostanju. V tem kontekstu se postavlja vprašanje ali v evforiji notranje političnih dogajanj in doseganja evropske rasti za vsako ceno, ne bomo ponovili razvojnih napak zahodne civilizacije. V želji imeti, imeti več, imeti vse naenkrat se kažejo trendi spodrezavanja korenin lastne eksistence. Skozi etiko ekološke odgovornosti bi se morali opredeliti: razvoj da, vendar ne za vsako ceno. Relativna ohranjenost slovenske krajine je opozorilo, da se naravne lepote ne morejo meriti s povsod navzočo brezhibnostjo reklamne fotografije. Zunanje blagostanje telesa ne more nadomestiti harmoničnega blagostanja duha, obsedenost z nenehno rastjo produkcije in profita pa mora zamenjati trajno uravnotežen način življenja kot edina možna opcija v bližnji kakor tudi v daljni prihodnosti. Tu se postavlja vprašanje etične in moralne odgovornosti posameznika in dražbe kot celote. Namesto zaključka navajam nekaj misli znanega socialnega filozofa I. Illicha: "S tem, ko je človek prekoračil meje, kakršne sta mu zarisali lastna zgodovina in narava, je - namesto da bi ga zmanjšal - še povečal nestabilnost in trpljenje. Naše edino upanje leži v zavesti, ki mora postati prevladujoča forma mentis.’' Spec. Milan Tretjak Kot smo napisali že v eni od prejšnjih številk Viharnika, so učenci 4. in 5. razredov sodelovali v natečaju za najboljši spis oz. risbico na temo ''Gozd in jaz". Nekaj najboljših objavljamo, vsi pa so razstavljeni v sejni sobi območne enote Zavoda za gozdove. Da so naši nadebudneži mojstri besede in čopiča, objavljeni prispevki nedvomno to potrjujejo! Ljudmila Medved GOZDNA SOLZA Ja, ja, bo že držalo, da eno drevo ni gozd, pač pa daje gozd kup dreves. Drevo za drevesom, kupček za kupčkom pa pridemo do iztrebka ljudi. Današnjega sveta. Jutrišnjega sveta. Gozdek ljubi moj gozdek. Ljubo doma, kdor ga ima. Imam dom - gozd. Imam vse. Vsi občudujemo gozd, ga vsrkavamo, je del nas. Uničujemo gozd. Tudi nas. V Maddoninem spotu "Like a prayer” Kristus toči krvave solze. Zakaj ? Zaradi malenkosti. Če bi prišel na zemljo, bi po moje ne samo solz točil, ampak naredil samomor od ponižanja, kakšne ljudi je vzgojil. Pravzaprav bi to morali narediti vsi po vrsti. No, ja, jaz že ne bom. Mislim, daje zdaj že vse "zasrano". Zakaj pa so grde besede? Zato, da jih uporabimo takrat, ko izgubimo boj za življenje, ne pa takrat, ko se nam pokvari nahvnik. Samo pomislite, da se nam lahko uniči dan zato, ker ne najdemo nogavic! Pridite krvave Kristusove solze iz gozda ter zalijte svet. Tjaša Podojstršek, 5.b OŠ Šentjanž pri Dravogradu ^o-rnlojtL g.. oi-vl or m g. tol!«, jp Srki rrtk floret HjLt rnj, rwjLl JftAj g. Vn* ,Y>L ,-uv«U Ptjr.rLrJs Ao^viu,. ax rwA^ll tla. g. ncloizS, cngrm. '3-Lr r^<\_ j*. W.A'iV.^(rn,^ A_-A. ji',',.. L ./.v- CV/ A-Ur //l np. orvtx t\V n la tl-. yn. aI._ rAa. ptt' t^. -futLiAtf CjCscg.tvuL. J 1 ■'-..Ar a/d. -■sr.čo. --L . 'ne. lk-j-tč . rvvA^Lc-u-.-vtj^.vA. rvta ; -aa*, _ O"1' -.at t A,, -v: .c.:-I (v. *-.•! . |t ( 'tj, ,w: 'V atu cLr ioovru. slu. r»wt^asr>v ^A5.1r.e