JÖRG BECKER*
Informacije za vse ali znanje za elito
Obris neenake evropske informacijske politike
Neistočasnos! isioCasnega
Hampate Ba. pred kratkim umrli zahodnoafriški zgodovinar in filozof, je nekoč izjavil naslednje: »V Afriki je vsak umirajoči starec goreča knjižnica«.' Ta stavek v zgoščeni obliki vsebuje mnogo ptimembnejše spoznanje: kolikor neka kultura nima pisanih virov, potem posameznik razvije neverjetne sposobnosti, da si točno zapomni veliko različnih informacij: tisti, ki je kot starček dosegel dvojno ali trojno starost v tradicionalni družbi, kjer je življenjska doba krajša, uteleša kolektivni spomin; njegova naravna smrt je enaka dejanju požiga knjižnice v Alek-sandriji leta 47 pred našim štetjem, zaradi česar bodo za vedno uničena številna podrtKja informacij in vedenj v primeru, da pod vplivom drugih kultur pride do nasilne smrti, to lahko vodi do krize identitete njegovih preživelih soljudi, kar povzroči kulturni genocid.
Danes jc skoraj vsakomur jasno, da obstaja tesna povezanost med kakovostjo obravnave informacij ter ravnijo tehnologije. Da pa je oboje možno razumeti samo v enem kulturnem kontekstu, je bolj jasno francoskemu kot nemškemu intelektualcu. Zato ni čudno, ko François Mitterrand glede odvisnosti vseh v svetu delujočih tv-oddajnikov od samo dveh poročevalskih agencij danes izraža nekaj podobnega kot Hampate Bà. Danes »obstaja nevarnost, da bo distribucijo ter obdelavo informacij v glavnem prevzelo majhno število dominantnih držav. To bi lahko vodilo do tega. da vse druge izgubijo svoj spomin in s tem svobodo misli ter odločanja. Na ta način vse kulture ter jezike lahko ogroža nevarnost uniformiranosti.«=
Tako kot obstajata v mednarodnih informacijskih odnosih hierarhizacija in razslojevanje na dominantne države - to so države, ki po svoji zunanji informacijski bilanci več informacij izvažajo, kot uvažajo, ter na periferne države - to so v glavnem države v razvoju in države Srednje ter Vzhodne Evrope, tako tej mednarodni razslojenosti znotraj vsake nacionalne družbe ustreza delitev na »informacijsko bogate« in »informacijsko revne«. V družboslovni znanosti je že dalj časa znano naslednje.' Ob vstopu informacijskega toka v družbo sloji z višjim socialno ekonomskim statusom hitreje sprejemajo te dodatne informacije kot statusno nižji sloji. Če je družbena mobilnost omejena, potem vodijo ti procesi različnega prilaščanja informacij k temu. da se informacijski prepad med tema segmentoma prej
*	Prof dr. Jorg Bcckci |e direktor inititula Komtcch v Solingcau
Predavanje na mednarodni konferenci lnfoniMci)vka politika kot kulturna politika Kulturni in jtoipodarsko-politifni vidiki Mednarodnega <xkklka nemškega Bihliutckarvkega initilula. od 17 10 -2.) 10 1442. Kimig&»inlcr pn Bonnu
*	Citat po l.ouiM|.Jcunu Calveiu. Po/iialev'jezika Povktn o lingvrvtiki in koloftializmu. Berlin. Arzenal 1978. S. 107: izvedba Amadou llampuie Ba: Boeda |c preminula slolct)a Zvesti čuvaji ustnega izroCila v Afnki. v: Jorg Bccker. Cliariolte Oberfeld m Dieter Rnh (zakizba): Pravljice v tretjem svetu. Kassel: ZaloJha Roth 1987. S 29 .1
- Frant;oLs Mitterrand: Tehnologija, zaposlovanje ter rast Porodilo na sre^ju industnaliziranih drlav. Chateau de Versailles. 5. junija 19K2
^ Krilično lahko pripomnimo, ita je tako imcmn ano riiziskovanje prepada v vedenju pravzaprav raziskovanje informa. ajskih sTzcli. da je filozofsko popolnoma nedopustmi enačenje vedenja in informacije.
povečuje kot zmanjšuje. Z drugimi besedami: informacijske vrzeli med politično, ekonomsko in znanstveno elito na eni strani in nižje stoječimi družbenimi sloji na drugi strani se stalno povečujejo. To postane na primer povsem očitno, če si predočimo ponudbe informacij v Zahodni Evropi za tujce v njihovih emigrantskih državah.' Informacijski prepad med »informacijsko bogatimi« in »informacijsko revnimi« v zahodnih industrijskih državah od začetka informatizacije' v 70. letih postaja še btilj dinamičen.
Na eni strani vodijo na splošno prezasičeni trgi. posebno na področju potrošnih dobrin, in večje mednarodno tekmovanje k temu, da se inovacijski čas in cikli vedno hitreje in drastično skrajšujejo. To velja ravno tako za informacijske proizvode kot storitvene dejavnosti. Če je elektronska obdelava podatkov dosegla »majhnega človeka z ulice« v obliki PC-ija v zgodnjih osemdesetih letih, potem ko se je v industrijskem mencdžmentu po več desetletjih uspešno p<itrdila.' potem pridejo tu do izraza že mnogo bolj kompleksne uporabne oblike informacijske predelave: ekspertni sistemi, oblike računalni.ško-intcgrirane proizvodnje (CIM). prirejene za just-in-time proizvodnjo, multimedijski sistemi ali tudi industrijske uporabe Cyberspacea. Vrnitev k »majhnemu človeku na ulici« je zunaj razmišljanja. Drugič, informatizacija je v zahodnih industrijskih družbah zelo opazno spremenila odnos med informacijo in zabavo v elektronskih medijih. Če se je uvedba TV v štiridesetih in petdesetih letih legitimirala predvsem na osnovi dcmokratič-noteoretičnih političnoizobraževalnih argumentov, je bil zato tedaj tudi delež kulturnih in informativnih programov na TV dosti večji, kot je danes, pa p<i tem času obstaja empirična evidenca za polemiko Neila Postmansa o nesmrtni zabavi pred TV-ekrani.'
S kabelsko, satelitsko in pav-lA' se povečuje število TV-programov, ki povečujejo ponudbo zabavnih vsebin in zmanjšujejo informacijsko ponudbo.' »Info zabava« je torej ustrezen, seveda ciničen pojem za nove tržne strategije v TV-zabavni industriji. Če opazujemo TV-sektor in visoko specializirane elektronske strokov-noinformacijske medije z vidika polarizacije na »informacijsko bogate« in »informacijsko revne«, lahko ugotovimo naslednje posledice za informatizacijo družbe: majhne države in pripadniki nižjih družbenih slojev bodo množično postajali pasivni prejemniki medijske ponudbe zabave, majhno število dominantnih držav (ZDA. Japonska ter najpomembnejše države EU) in vsakokratne nacionalne elite pa postajajo vedno bolj aktivni proizvajalci in uporabniki informacij. »Info zabava
' N« pnmcf njskdnja dcU: Tjino llu)jncn Inugiuiltkn putitCanjc m migriKijika konliuU v Zahodni Evtopi. Tampcrc 1976 (* Univrrza Tampcrc. liutilut za mivmamvo m mnoii^ komunikacifc. Potti6lo .33); Jürgen Barhelm». Irene Herzberg m Ursula Nissen: Mediji za lujce in o lu|cih. München: Zalofba Barlenschlagei 1983; Tanlo lli^anen Vloga informacij pri urcsmfevanju Človekovih pravic delavcev migrantov. Tampcrc 1984 (- univerza Tampcrc. Oddelek za novinantvo in mnoti<na komunKiranjc. publikacijskc senje. B. U. 12). Michael Datkow. Josef Eckhadi m Gerhard Maleuke: MnoiKni mediji in luja v Zvezni republiki Nemfiji. t-ranklun Založba Melzner 1985; Tujci m mnoüeni mediji Sprejemanje pomoCi in perspeklive. Bonn: Zvezna ccnuala za politi^v izobraževanje. 1987
' Mislim, da je analitiki koncepi informatizacije družbe v nemikcm prostoru prsi razvit Wtlfriedom vem Bredo« (založba); Drugi vidiki poUti<nc kulture Prijateljsko danlo za Charlotc Oberfeld. Frankfurt HaagAHrchen založba 1980. sir. 166-201
*	Predvsem William Aspray John von Neumann in poreklo modernega ra^nalnittva. Cambridge MIT Press 1990. Eznc^ Manin- Ra(unalniU;i stroji (Računalniki); njihova zgodovina tn razvoj. Cambridge MIT Press 1992; Harimunt Petzold' Moderni računski umetniki. Industrializacija računske tehnike v Nemčiji. München: Beck 1992
' Ned Postman: Mi sc nesmrtno zabavamo. OblikovanK mnenja v času zabavne induslnjc. Frankfurt: Fncher 1985.
•	Na primer Bem«ard Frank m Walter Klingler: diugi -TV trg- Rezultati SWF'ZOF - kabelskih pilotskih raziskav l.udwigshafen'Vardclplfalz 1984 di> 1986. v: Perspektive medijev, ti 12/1986. S. 753-761; Bern«a[d Frank. Gerhard Maleizkc in Kari H Muller Sachse Kultura m mediji. Ponudbe intcresi-vcdenje Študija ARtVZDF-Medijska komisija. Baden Baden Nomos 1991
za mnoge in informacije za peščico« - to bi pravzaprav moral biti naslov tega predavanja.
Po radikalnem političnem prelomu leta 1989 v državah Srednje in Vzhodne Evrope ter po poraznih rezultatih referenduma na Danskem in v Franciji za Maastrichtski sporazum EGS se vedno več govori o »Evropi dveh hitrosti«. Menim, da je takšno prikazovanje v mnogočem zavajajoče. Ce si najprej ogledamo ekonom-sko-tehnične-socialne razlike med Albanijo, Andaluzijo. Apulijo, Češko. Madžarsko. Baden-NVurttembergom. področjem Rhein-.Main ali Velikim Londonom, potem imamo opravka z najmanj tremi ali štirimi hitrostmi. Drugič, če razmislim o pojmu hitrost, potem me pri tej sliki moti, da ni izjav o kakovosti transportnih sredstev in da je poleg vsega kakovost končne postaje zelo ohlapno poimenovana. Tretjič, ko o tem poskušam misliti kritično, mi prihaja na misel to. da je v Evropi samo ena hitrost v razvoju do modernega, da to hitrost diktira tržna dinamika dominantnih centrov in daje »neistočasnost istočasnega« integralni sestavni del te. samo ene hitrosti. To »neistočasnost istočasnega« med tehnično zelo razvitim Zahodom in tehnično slabo razvito Srednjo in Vzhodno Evropo bom v nadaljevanju obravnaval z vidika podatkovnih bank in telekomunikacij v državah Srednje in Vzhodne Evrope.
Banke podatkov in telekomunikacije v Srednji in Vzhodni Evropi
Informacija družbe predpostavlja določene tehnologije, ki jih je treba obvladati. Bankam podatkov kot elektronskim sistemom shranjevanja strokovnih informacij pripada pomembna družbena funkcija.' ker nasproti drugim medijem potencialno nakazujejo naslednje prednosti v uporabni vrednosti: obsežno informacijsko ponudbo z vseh področij vedenja, aktualnost, hitro dostopnost prek državnih meja. selektiven in individualno kombinatorični pristop in končno možnost dife-renciranja posredovanih informacij glede na nadaljnje obdelave podatkov. Elektronski sistemi shranjevanja so optimalni samo tedaj, ko lahko posežejo po zadovoljivi telekomunikacijski infrastrukturi. Kakšna sta bila trga bank podatkov in telekomunikacij v nekdanjih državah SEV in kako se bodo spričo neistočasnega razvoja pod diktatom istočasnosti spremenili?
Kot nadaljevanje bibliotekarstva. informatike in dokumentalistike so imele banke podatkov v nekdanjih državah SEV izredno pomembno vlogo. Tako je bil na primer vsezvezni inštitut za znanstveno-tehnične informacije (VINITI) v Moskvi z letno proizvodnjo okoli 1.3 mil. znanstvenih abstraktov največji inštitut za izdelovanje abstraktov na svetu. V dolgoročnem planu nekdanjih držav SEV je imela izgradnja elektronske informacijske izmenjave izreden pomen. To je na primer postalo jasno v kompleksnem programu znanstveno-tehničnega napredka članic SEV po letu 1985. Prednostna naloga v tem planu do leta 2000 je bila elektronizacija vsega narodnega gospodarstva. Preko zelo razširjenega uvajanja osebnih PC računalnikov bi morala uporaba online bank podatkov postati pomembno sredstvo za dosego tega cilja.'®
Danes imajo v nekdanjih državah SEV okoli 2.700 bank podatkov. Od tega je 8%
* Načclonu k Icmu JArg Bcckci in Suunnc Bicktl Bunke podatkov m moč Konfliklna polga in trgoviiBke conc. Opladen: Zabodnoncmika Mkrfha 1992
" Za ic podaike tc zahval|U|em rauikovalncinu projcklu EIcktroniuhc Fadiinformalion in Oucutopa. ki ga vodi Maric Courage pri družbi za malcmaiiko in obdelavo podatkov (OMD)
online in 92% offline bank ptidatkov, kar pomeni, da morajo tu Je uporabljati magnetne trakove na poti od bank podatkov do uporabnikov. V SND deset operaterjev bank podatkov ponuja 120 bank podatkov online. Podoba online trgov v drugih državah je naslednja: 15 operaterjev na Madžarskem ponuja 87 bank podatkov, 2 operaterja v ČSFR 17 bank in 2 banki podatkov se lahko pokličeta pri operaterju CINTI v Bolgariji. Težišče vseh online bank podatkov je na bibliografskem področju. Pri porazdelitvi po strokovnih področjih dosegata naravoslovna znanosti in tehnika več kot 50 odstotkov. Posebno visok je delež strojegradnje, geoznanosti. rudarstva in metalurgije. Tudi kemija je dobro zastopana. Le malo online bank podatkov odkriva gospodarske informacije, čeprav prav to področje po letu 1989 izkazuje največjo dinamiko.
Uporaba zahodnih bank podatkov v Vzhodni Evropi je bila vedno dejansko večja, kot je bila javnosti poznana." To je mogoče dokazati že od začetka 80. let naprej. Hkrati obstajajo tudi »alternativni« odnosi med bankami podatkov v Zahodni in Vzhodni Evropi. Najbolj znani so odnosi med freiburškim Eko-Institutom v Nemčiji, ekološkim gibanjem Robin Wcxid in Institutom Gorki v Moskvi.'- Tabela 1 prikazuje na primeru dveh po dejavnosti podobnih bank podatkov za metalurgijo v Moskvi in New Yorku. da bi bile ruske banke podatkov v primerjavi z zahodnimi lahko popolnoma konkurenčne. Po številu obdelovanih jezikov, kar velja posebno za obdelovanje japonske strokovne literature, ki je na Zahodu dokaj zanemarjena, se zdijo nekatere ruske banke podatkov celo bolj učinkovite. Vsekakor je pomembno, da eno izmed ptiročil državnega raziskovalnega sveta (NRC). ki ga je naročila vlada ZDA leta 1988 glede svetovnih trendov v računalniški tehniki, ugotavlja, da so se »Sovjeti na področju vzpostavljanja sistemov za iskanje informacij po vsej verjetnosti izenačili z zahodom«.'^ Prav gotovo ta pozitivna ocena ne sme zameglili pomanjkljivosti sektorja banke podatkov. Sem sodijo predvsem manjkajoče računalniške zmogljivosti, nezadosten soft-ver. pomanjkanje dobrih programerjev, nepoznavanje uporabnikov, odsotnost trženja, nezadovoljive strukture prodaje ter predvsem .slabo delujoče telekomunikacije.
Položaj na področju telekomunikacij v nekdanjih državah SEV jc bil slabši kot na področju banke podatkov. »Zgodovinsko neslan dovtip« o zgodovini sovjetskih telekomunikacij razkriva tako njihove prednosti kot slabosti.
Tabela 1: Primerjava vrste, obsega in izvora originalnih dokumentov v metalurških bankah podatkov vsezveznega Inštituta za znanstveno-tehnično informacijo (VINITI - Moskva) in banko podatkov COMPENDEX pri United Engineering Center (New York)
VINITI	COMPENDEX
Metalurgija	Metalurgija
Vrsla	članek v strokovni	Članek v strokovni
dokumenta	reviji	53.7%	reviji	94.0%
" Jorf Bcckcr Binkc podatkov v vzhodno-zahodiKin konfliktu. Sdimiltcn: EvanfclivtiCna akadeniqa v Armildvhain
l»R5
KtMdhcIm Ocnninghauv Skupno delo /o rcievanje okolja Bank.i ptnlalkov v Movkvt in Freibutgu. v. Movkau Newv. julij I9WI. s. 10. Kail-Otlo Salllei Kobin Wood poiilga podatke v Movkvo. v Fiankfuitei Rundvchau. S. 10. 1940. » J2.
" Komite u Uudi| mednarodnih la/vu)ev v ia<unalni<ki rnanuvli in tehnologiji: Globalni trendi v lafunalniiki tehnologiji in njihov vpliv na nadrot uvwa. Wavhingtim NalHMial Academy Pie» 198*. » 171.
	Konferenčni referat	8.5%	Konferenčni referat	2.0%
	Knjige	7.0%	Knjige	1.6%
	Siva literatura	3.0%	Siva literatura	0.9%
	Standardi	0.2%	Standardi	0.1%
	Patenti	27.2%	Patenti	-
Jeziki	Angleški	36.0%	Angleški	80.0%
	Ruski	37.0%	Ruski	1.9%
	Japonski	11.2%	Japonski	5.2%
	Nemški	9.0%	Nemški	5.5%
	Francoski	2.1%	Francoski	1.8%
Izvor	1. SZ		1. ZDA	
dokumentov	2. Japonska		2. Velika Britanija	
	3. ZDA		3. Zvezna rep. Nemčija	
	4. Velika Britanija		4. Japonska	
	S. Zvezna rep. Nemčija		5. Kitajska	
	6. Nemška demokratična		6. SZ	
rep.
VIRI; M. Fransazova: Comparalive Analysis of two Metallurgical Detabases: VINITI-Melallurgy and COMPENDEX-Scction Metallurgy, v: Learned Information (založba); Online Information 88. Proceedings. Vol. 2. Oxford 1989. s. .'>66-.S67.
Zaradi tehnično nerazvitega telefonskega sistema so si sovjetski raziskovalci v petdesetih letih zamislili po.sebno tehnično izboljšavo telefonskih posredovalnih postaj. Medtem ko do uporabe tega sistema v Sovjetski zvezi ni priSlo, so se z istim problemom ubadali ameriški strokovnjaki, za kar so namenili 2()().()00 dolarjev. Ta problem so rešili pet let kasneje kot njihovi sovjetski kolegi in ob popolnem nepoznavanju sovjetske strokovne literature." Pixlobno velika bi lahko bila še danes diskrepanca med temeljnim informatičnim raziskovanjem v nekdanji Sovjetski zvezi in časovno zaostalo ali sploh neobstoječo množično uporabo v telekomunikacijah. Vendar je raziskovalni laboratorij Gostelradio v Moskvi razvil svoj lastni HDTV-standard in raziskovalna dela po ISDN na Inštitutu za nadzor, avtomatizacijo in telemehaniko Akademije znanosti v Moskvi vzdržijo vsako mednarodno primerjavo. Nasproti temu prikazuje slika I, kako nizka jc raven tehnične realizacije v telekomunikacijah v nekdanjih državah SEV. Kar zadeva položaj v telekomunikacijah, lahko ugotovimo na.slednje težnje. 1. Po številu glavnih telefonskih priključkov na sto prebivalcev so nekdanje driave SEV na tehnični ravni, ki je primerljiva s Turčijo ali Argentino. Vsekakor obstajajo velike razlike med npr. 24 priključki v Bolgariji in 10 na Poljskem ali 3 na Kubi. 2. Delež zasebnih glavnih priključkov jc znašal leta 1988 med 60% in 74%. 3. Število čakajočih na zasebne telefonske priključke je bilo v vseh nekdanjih državah SEV večje od milijona, kar je imelo za posledico več kot desetletno čakanje na priključek. 4. Posredovalna tehnika je bila izključno analogne narave. 5. Velik del aparatov je bil star preko 40 let. Temu ustrezno velik jc bil tudi čakalni in vzdrževalni plafon. 6. Velik del mednarodnih telefonskih pogovorov je moral biti ročno posredovan, če je bilo to sploh možno. 7. Vrzel v teleks storitvah je bila precej manjša kot v telefoniji. 8. Gradnja mrež podatkov jc bila še v povojih.
" Willum N I.ockc. Triinslalitm b> Machinc. v SncnIirK Amcncan Jft. I9J. U 1/1956. t. 29-33.
Vzroki za tako nizko tehnično raven telekomunikacij v nekdanjih državah SEV SO izjemno kompleksni, ne da bi jih hoteli podrobneje obravnavali, lahko na kratko omenimo naslednje razloge: vojna Jkoda. agrarna osnova večine držav SEV po letu 1945, politično določene tehnološke omejitve, ki so jih narekovale Zahodna Evropa in ZDA. teoretično in praktično napačne ocene funkcije informacije v proizvodnem procesu in končno odsotnost ekonomskih spodbud za tran-sp<m hitrejših, varnejših in večjih informacijskih tokov vseh vrst. Kakršen koli pomen že poskušamo pripisati tem različnim razlogom, vsekakor velja, da je nujna radikalna modernizacija telekomunikacijskih infrastruktur za sedanja nova tržna gospodarstva v Srednji in Vzhodni Evropi. Slika 2 kaže stopnje rasti za glavne priključke v nekaterih nekdanjih državah SEV. ki bi bile potrebne, da bi v letu 2000 dosegli raven 40 glavnih priključkov na 100 prebivalcev. V Bolgariji dosega stopnja 6% letno, na Poljskem in Madžarskem pa do 17%.
Kako se bo sedaj razvijal sektor banke p(xlatkov in telekomunikacij v nekdanjih državah SEV? Pod premiso, da sta odprtost na svetovni trg in lastninjenje najpomembnejša parametra za odgovor na to vprašanje, lahko pričakujemo naslednje težnje:
1.	Podobno prtKesu bega možganov inženirjev in znanstvenikov iz držav v razvoju v industrijske države bodo strokovnjaki s področja znanosti in tehnike iz Srednje in Vzhodne Evrope odšli na bogati Zahod (tabela 2). Določene države bodo na velikem številu znanstvenih področij ogromno izgubile. Njihova tehnična raven bo oslabljena.
2.	Pred letom 1989 je bilo veliko nesorazmerje pri vseh informacijskih tokovih med nekdanjimi državami članicami SEV in zahodnoevropskimi državami." Tako so na primer intervizijske države prikazovale desetkrat več materiala iz cvrovizij-skih držav kot slednje iz Vzhodne Evrope, in okrog 65% takrat uvoženih TV-programov v države SEV je izviralo iz nesocialističnih držav. Temu nasproti je bilo samo 3% zahodnoevropskega TV-materiala vzhodnoevropskega porekla. Od leta 1989 so se informacijski tokovi med Vzhodom in Zahodom neverjetno zgostili, kljub vsemu pa se zdi. da bo model nesorazmerja še ostal. Medtem ko nekdanje države SEV vse več uvažajo informacijske tokove iz Zahodne Evrope, kaže Zahodna Evropa zelo malo interesa za uvoz v obratni smeri. Medtem ko so na primer na Madžarskem v zelo kratkem času lahko prodali 120.000 primerkov biografije cesarice Elizabete von Brigitte Hamann (in pri 10 milijonih prebivalcev je to nepojmljivo visoka naklada), so v Avstriji iz štirih južnoevropskih kultur Srbije, Makedonije, Hrvaške in Slovenije prevedli povprečno samo 1.5 knjige na leto." V primerjavi s položajem pred letom 1989 bodo vsekakor informacijski tokovi z Zahoda na Vzhod šibkejši, saj so zaradi zasebnih gospodarskih struktur na Vzhodu dosegljivi samo še za trde devize. Tako je na primer nakup zahodnih knjig v Leninovi knjižnici v Moskvi tik pred zlomom in za področje strokovnih informacij ugotavlja Jaroslav Kubik za Češkoslovaško: »Dotok tujih informacij je drastično upadel. Danes Češkoslovaška dobiva samo še eno tretjino ali eno petino tujih informacij, ki jih je dobila v letu 1990.«"
Don R Due: Easl-Wcsl New Flow •Imbalance* Ouolifymg the OunnlificiilHms. v Journal of Communicatton. avgml 19*1.», 1 J$-141 :Tap«o Van»: Inlemalional Row of Television Programme«. Pare: Unesco 19*(i (= Reports and Papers on Mats Cofflmunicalion. s. 1041)
" Susanne Risdi Suchlopler. v Manager Maguin, il 9'1992, s :S0
Tabela 2: Izbrani kvantitativni podatki o begu možganov iz srednje- in vzhodnoevropskih držav v bt)gatejše industrijske države
Država	Kvantitalivni podatki
MADŽARSKA	1 renulno je ■l.2<M) madžarskih inženirjev in znanstvenikov (15%)
zaposlenih v tujini.
POLJSKA Med Icloma 1981 in 19«S jc veC kot 76I».(H)(I Poljakov živelo v tujini vce kol dve leti. Od lega jih je imelo 77.(1(10 (10,1%) univerzitetno izobrazbo. Od tega je bilo 19.00(1 (2..S%) inženirjev in .'S.70(1 (0.7%) zdravnikov. _Med I9S() in 1987 jc cmigriralo 76.000 akademikov._
S/-	Med Icmma 1987 in 1989 je cmigriralo .176.000 sovjelskih
državljanov Od lega 19% z visok»> izobrazK). preostalih 25% so bili kvalificirani delavci.
Leta 1989 je cmigriralo 70.000 raziskovalcev in inženirjev iz SZ. Leta 1990 jc cmigriralo 18.».000 stnjelskih Židov v Izrael, od lega je bilo .19"?;, raziskovalcev in akademikov (v glavnem inženirji in arhitekti).
V	zadnjih dveh Iclih je cmigriralo .'iOO-600 sovjetskih jedrskih strokovnjakov v Zahodno Evrop»), ZDA. Izrael in Japonsko. Leia 1989 je samo Akademija znanosti v Moskvi izgubila 250 znanstvenikov.
V	zadnjih letih je inštitut Lebedev za fiziko pri Akademiji znanosti v Moskvi izgubil okrog 20% sv<ijih stxlelavccv na
_raziskovalnih inšlilulih v Zahodni Evropi in /.DA.
VIRI: lan O. Angeli in Vladimir A Kouzmnov (ur ): Report of the Working Party on -Brain Drain Issues in Curo|H:. Paris: UNESCO Regional Office for Science and Technology for Europe 1991; Barbara Rhode: East-West Migration/Brain Drain. Brüssel: Commission of the EC". C'OS I Social Sciences 1991 (mimeo)^ različna aktualna č.isopisna poročila
3.	Fragmentacija prej velikih nacionalnih trgov (SZ. Jugoslavija. ČSSR) na veliko majhnih, nacionalnih posamičnih trgov, vsakokratna enostranska preusmeritev srednje- in vzhodnoevro|>skih držav na Zahtnl in morda še vse večjo nesposobnost za sodelovanje druge z drugo v \eliki meri zmanjšujejo ekonomske prednosti velikosti nujni izgradnji informacijskotehnoloških infrastruktur. To velja v enaki meri za banke podatkov kot tudi za telekomunikacijski sektor.
4.	Hkratno nenadno veliko povečanje potreb po telekomunikacijah ter vključevanje konkurirajočih zahodnih partnerjev in substitucijskih tehnologij bosta ogrožali tehnično integriteto mrež. To bo prizadelo zastavljene cilje, kot so večja zanesljivost, varnost in hitrost.
5.	Ekonomska osnova telekomunikacijskega trga obstaja prav takrat, ko je še relativno majhen, iz velikih »economies of scale« in iz »economies of scojie«. Oba ekonomska parametra sta dosegljiva samo na zasebnem trgu končnih uporabnikov v telefoniji. (V tej zvezi opozarjamo na to, daje TELEKOM nemške zvezne pošte pri ponudbi okrog 500 proizvodov in storitev imel samo pri dveh storitvah dobiček. in sicer pri telefoniji in teleksu). Dohodki v tem množičnem poslu omo-
!•	KuNk The l.i ihe i:ui«tK lic«. ihiKuth Inlntnumm Cuifcnl pnihlcms in Ihi- tVtcIiipflicnl ol
Inloinuilum Acliul» m C «sho Slniiku. \ InlciniilKMliil l-oiam on Inloiinalnin iiml IJiKumcnljtion Jj Ift. 4 .VI Wl. 4
m
»«i»««	-t- MOU	KU.	^j- r^
» » iiMp ^ CMMnmt ■A a .<
vu rrv. oea>- r«M»
INVUnCUE V GLAVNE LINUE V ZAHOONI CVKOn. !«»• SX» <SZ maul
I 4000
ÎOOO
i
I I S^ÏKilfpnS^kî.'ïrS« Oi-i^ fut*««»«••«("»•
CJ5Ä75
U1

VA»A
lOSta	ROML'NUA	lOtOAlllJ« MA02AMXA
va- knnttok l
•Ta^'kniimn-Pfj Di^^	V"! IWI
-VllBda/jM
gočaj(» tehnološke inovacije in storitve z dodano vrednostjo. Kadar, kot v Latvi-ji. telefonske pristojbine za zasebne uporabnike v enem samem letu (1991) narastejo za 300%. se sicer na ta način iz teh dohodkovnih virov priskrbi delež nujno p<itrebnega kapitala za modernizacij») (npr. za priključek na skandinavski mobilni oddajni sistem preko satelita Norsat B. od februarja 1992). hkrati pa je s tem spodkopana ekonomska osnova celotnega telekomunikacijskega sektorja v Latviji.
6.	Modernizacijo telekomunikacijskega sektorja lahko nekdanje države SEV zaradi pomanjkanja lastnega kapitala izpeljejo samo z zahodnim kapitalom." Kot kažejo primerljive modcrnizacijske strategije v državah tretjega sveta." to vodi k večjemu zunanjemu zadolževanju in prej krepi eksterne telekomunikacijske povezave kot pa enakomerno razvitost internega telekomunikacijskega trga.
7.	V konkurenčnem »teku« zahodnih telefonskih družb na vzhi^ne trge ne sinemo prezreti, da poteka zelo obotavljivo. Tako je na primer družba Siemens postala na srednje- in vzhodnoevropskih trgih sicer zelo aktivna, vendar promet vseh aktivnosti tega podjetja (kjer več kot .S0% odpade na medicinsko tehniko) v Srednji in Vzhodni Evropi ne dosega niti enega <)dstotka celotnega prometa. Z drugimi besedami: zahodna telekomunikacijska podjetja konkurirajo v vzhodnih poslih samo tam. kjer dobivajo »rozine«. S tem sprožajo socialno neenak razvoj telekomunikacij.
8.	Odpiranje Srednje in Vzhodne Evrope svetovnemu trgu bo tudi na področju telekomunikacij, informacijskih tehnologij in bank podatkov pripeljalo k nastanku industrijskih in storitvenih podjetij, ki ne bodo nič drugega kot p<Klalj-šane delavnice zahodnih ptnljetij,- Od pred letom 1989 štirih velikih madžarskih podjetij elektronske industrije sta danes dve podjetji pred propadom, drugi dve (Telefongvar in Muszertechnika) sta postali podaljšani Siemensovi in Ericsonovi delavniški mizi.-'
Neistočasnost neistočasnega. ki je bila izhiHliščna točka mojih razmišljanj, bo povzročila, da bo Evropa poznala eno samo hitrost. Motor te hitrosti pa je v tehnološko konkurenčni triadi ZDA-Japonska-E(}S. V evropskem vlaku bodo lahko potovale tudi države Srednje in Vzhodne Evrope, vendar le v zadnjih vagonih. Informatizacija njihovih družb bo določena tako interno kot v primerjavi z Zahodno Evropo z vedno večjim nasprotjem med »information haves« in »information have nots«.
" Titu 1 BaKucw: Whtn; dw the money cixnc liom tn huild Ihe Idctnimmunlcalions inliituruetulc nt t»lern and Central l:urufean (IX'E) cinintncs" Paper prevented at ihe Inil European Rcecional Conference ol the InternatHinal Telecommunication Societv. StuttfCJit. vcpt
Ir dolotenega 4tevila ta/ivimalne Ineratuie na to teino nata|anl lu kot primer dvoje del 1 John H Oippingcr Will, gainv by Communminnv Development? Studiev of IdlormalKMi Icchmilogicv in Developing Couniriev. v. Hearings before the Subcomittec on International Operatiom iil iIk Cuniittee on Kureign Rclalionv United States Senate. »5th Congress Ivt Session on the Implicatiimv of International Cimimication» and Infomulion. junij 8-lU. I»77. Washington. D C : irs CWmment Printing Office 1»77. s (i5-l.3.1. I. S. Adefemi Sonaike. Telecomunications and debt, the Nigerian cxpenencc. v Media dcveliipmenl. U l/l»8<». s 2-5.
" Cieinot Grabber: Eiistcrn C«ni)uiMa - The -Truncated Induslruili/ation- ol East Euiopean Regions by Large Western CorporatKuiv . v. H Erncste in V Mcki (/jloibj) Regional Development and Contemporary Industruil Respon. se. Ijindon Belhavcn Press mi. s 1»4-212
" Ervin Apathy. Cialma Lambergcr. Margii Racz in Miklos Szany The change of Regime and the Hungarian Tetecommunicatiim Industry An empiiKal Survey. Budapest Hungarian Acadcmv of Sciences. Institute for World Eeono. my l»»l
DisfunkcionalnosiP- pri evropski informatizaciji
Politična strategija informatizacije družbe, ki jo je pr\ič formulirala francoska vlada s poročilom, ki sta ga izdelala Nora in Mine leta 197S,- in ki jo je dvajset let pozneje ponovil Centralni komite KP SZ za perestrojko nekdanje Sovjetske zveze,-' skriva vsaj dve veliki zmoti. 1. Informatizacija nima nobene zveze z bogatenjem znanja. 2. Informatizacija družbe lahko zaželeni proces modernizacije uspešno uresniči samo tedaj, če imajo tehnološke reforme zasnovo v kulturi.
Kako usodno je izenačenje informacije in vedenja, se da ne nazadnje pokazati s statističnimi informacijskimi sistemi nekdanjih držav SEV. Po obsežnem raziskovalnem delu von Cjuttlerja-' lahko ugotovimo, da je bil statistični informacijski sistem nekdanje NDR zelo učinkovit in zelo dobro organiziran, da je odkrival softverske tehnične rešitve, ki so omogočale hitro predelavo in razptiložljivost ogromnih količin podatkov. »Državna statistika NDR jc zato dala na raz[)olago informacijski sistem, ki po hitrosti obdelave in zmogljivosti ni imel primerjave v zahodnoevropskih državah.«-" Guttler navaja dva razloga za to. da tak sistem kljub vsemu ni mogel delovali. Prvič zalo. ker tak informacijski sistem m mogel upoštevati, da je posebna lastnost informacije subjektivna relativnost, usmerjenost k cilju in odvisnost od konteksta. Ta razlog je vsakomur jasen, če ve. da matematičnega pojma informacije ni možno zamenjevali s socialno komunikacijskimi procesi. Pač pa je Guttlerjev drugi razlog za laika pretresljiv in osupljiv. Guttler je izračunal, da so v statistični sistem v nekdanji NDR zajeta mesečna poročila zajela okrog 45 milj. bitov informacij, pomembnih za inlločanje. To ustreza obdelovalnemu času okrog 2604 delovnih dni pri 24-urnem dnevnem delovnem času ali mesečni zmogljivosti 5760 bitov na enega nosilca odločitev pri 0.2 bita na sekundo. Z drugimi besedami: »Količina potrebnih, relevantnih informacij za načrtovanje in vodenje, ki je bila pridobljena na osnovi statističnega informacijskega sistema, je bila prevelika, da bi jo lahko še centralno ovrednotili in ustrezno distribuirali.«-' Na hitro in ostro (v tej okrajšavi tudi zato napačno) bi lahko zaključili, da se je nekdanja NDR zadušila v svojih lastnih informacijah. Takšnemu stanju se lahko čudi samo tisti, ki izenačuje vedenje z informacijo in ki noče priznati, da informacijska revščina nikakor ne vodi nujno v »niločevalske neprijetnosti in nedejavnost ter da na drugi strani bogastvo informacij nikakor ne vodi avtomatično k zmanjševanju negotovosti. ' Neverjetno predrzno in površno je. čc informatiki dandanes pcnjcm vedenja izvaja-
^ I.eui 198.» «m aiuluiral navkJnilh «nicin J»lunkoi>njln<wi pn uiloimaliHciM družh« I NciiKHioalmnl n.i>piiili lUCKmAlni drtaviKjili 2 Njcionalni nai^noli n<«m»liKniu kapiulu. } roviniiim kapital piuti pa<iiinH:ni:niu kapitalu. 4 Uporaba informaaj luspnHi prodlinim iitlcrcvim. 5 Stabilmm nasprtui labilnotti. h Piixlukci|a nasprii4i koiuumu T Rcprodukciia naHiroii prinhikctji 8. Rck.\ibilnr tc/crvnc .tmiadc dclas-cirv nasproti Mstenukcmu konHiktncmu potcncialu. JiVg Bcckct Ugovonprotiobirifanju.ipolilikiindtu/bi.v Pliilipp Sonnlaf! (zalotba 1 Ptibodmnt infurmaciiskc dni/bc. Ftaiikfun Haagi Hcicbcn l9Rjl.i 240 261 Tt di>1unktionjliK>«i »nbttaialcpici ink»nt)C Vc< ponHiKisti namcniam nc\poraiumu ntcd tchnoloicito in kultuio danev kot s^asih. pnkl}uCuKnt l>.-tniclu KcUu I1k Cultuial ContradKtions ol Capitalisn. Ne« Vork: Ba»c B<K)k» 1976.
" Simon Noia m Alain Minc L'informati«n dc la sonete. Par» La DocumeniatHin l'iani;aise 1978. " On thc dcseloprnent of thc Cnnceplion •>( inlotmatisalion n« the Sosiel Sotieis Rcvolution nI Ihc Political Hurc.iu ol the CPSU Central Conunittcc and a note ol the CC dcpartmcnts. v- l/sestna ol Ihc CPSII Centi.tl C ommittee. |989. » 55-56
Maikus(iuttk-r: Uas Inlornuliom ss-stcm dcr Staatlichen Statistik dcr l>l>R Computciitcstutnc iintschadnn^un' tcrstuUun; lut die Planuni: und Leitung von Volk»wiitschbt uihI C«^ll»chaft. s Informatik forum, t .V 1992. s. 108-123 * Pras tam. s. 118 " Prav tam
^ Na pnmer i/vedeni> pri DictrKhu (Xirner|u. Die logik des Misstin^cns SirategiH^hes Oenken in kompleten Siiuati. onen. Reinhek Rowohli 1989. v 107 If
jo iz maiematičncga pojma informacije in potem definirajo: »Kot vedenje nekega nosilca vedenja definiramo količino vseh sprejetih izjav o predstavljenem svetu, ki jih je sprejel in ki so dejansko resnične.«-" Nasproti temu moramo vztrajati, da vedenje ne temelji samo na vednosti, temveč tudi na izkušnji, razumu, navadi in praksi. Dandanes v ZD.A letno izhaja 4(1.(100 knjig. 17.000 časopisov in 12.000 časopisnih izdaj: obstaja 27.000 video iz[X)sojcvalnih mest. 400 milj. radijskih in .350 milj. TV-aparatov in dnevno v ZDA |>osnamejo 41 ntilj. fotografij.'" Tako so na primer dominantne države kot ZDA prav gotovo »information rich«, toda ali st) tudi »knowledge rich«, jc drugo vprašanje. Bogati v vedenju bi lahko bili nasproti temu ravno ljudje iz majhnih in podrejenih drž;iv. kajti njihovo vedenje je že dolgo časa prepojen«) z i/kušnjami v (ximanjkanju, revščini, bolečini, nesvobodi in (Tt>drejcnosti. To vedenje jc globoko, trajno in neizbrisno. Ce sprejmemo moje razlikovanje med informacijo in vedenjem, potem iz tega sledi, da za nobeno državo ni smiselno ptivečevali njenih informacijskih sistemov kvantitativno, pač pa jih kvalitativno izboljševati.
Moj drugi protiargiimcnt je v tem. da brez vpetosti v kulturo informacijske strategije ne morejo delovati. Bolj izostreno povedano: Iz različnih razlogov pomeni informatizacija danes vedno tudi internacionalizacijo in ta proces bo vedno povezan s svetovno homogenizacijo kultur, ki jo omenja Mittcrand. Prav proces eksterno povzročene mcndarodnc informatizacije povzroča interno kulturno erozijo znotraj nekdanjih držav SFIV. S propadom gledališča, založb glasbenega |v>dročja. filma in kinokulturc. cirkusa, knjižnic in medijev pride do kolapsa celotne uradne kulture. Tak kolaps lahko opazimo na primeru upadanja bibliotekarstva v nekdanji NDR (tabela 3). Porastu izdatkov za tamkajšnje knjižnice ustreza med letoma 1990 in 1991 zmanjšanje števila knjižnic, števila izpt)soj. Paralelno z zlomom uradne kulture se hkrati v Vzhodni livropi opazno širijo »Dallas«, cenena pornografija in slaba trivialna literatura, in sicer v osupljivi količini. Kot vrh te ledene gore kulturne erozije tuncnjam na lem mestu, da je šlo za star papir najmanj 1(10.000 sveže natisnjenih knjig iz zaloge založb v nekdanji NDR (med njimi dela Hcinricha .Vlanna. Arnolda Zwciga. Hmcsta Cardenala. Richarda v. VVeizsacker-ja)." ali pa to. da škoda, ki jo povzroča tihotapstvo ikon iz nekdanje SZ na Zahod, znaša 13 milijonov dolarjev ter da predstavlja najl>olj donosno trgovino za trgovino z orožjem in mamili." (In nota bene je treba kritično pripomniti, da Nemčija od leta 1970 še ni podpisala konvencije Unesca o nadzoru transferja kulturnih dobrin). V tem kontekstu je razumljiva ugotovitev Vaciava Ilavla: »Vračanje svobode v družbo, kjer so bila popolnoma odpravljena vsa moralna merila, jc neizogibno vodilo k eksploziji vseh možnih slabih človeških lastnosti. Četudi jc bilo vse to
riiich Rcinift I inruhruni! in dic V^ nvrmiir|w:i<» ni4ti.m Nclzatlifc iind Schcma hjwtli: Repejvnjlunislnlc. Slullgiiil K-cuhner |V4l.s. h
"" Zj ic Wik piimcic sc /ahsjliuicni \cilu P«»lm.inu; lin inliiimicicn uiis /u tmlc. v Dic Zcil. 2 111 IW2. s. " Tli tnccMi /ahlcM Ip'r BoluchcS't^. ilic Well im l;iht .'IBNl hiik- s.m|cliwlic l'i<.gn<»c Ilir unseic Zukunfl. ricihuic: Dicivim IfMi. v lili Ulj
l/scdhj Joff Bcvkci I icljcuin cnlic puhlico icnsui-idm puhlico comeuuli/jilo en el Ciimhi«. de sisunu en Hui.ipi Onenlal s: lundunon |vi|.| el Dcsjiiollo de l.i Iuk-hki S.icuI dc lii> OmiunKacioncs (uil CiHnunif-iclon Social IWlTcndcncics M-idiid Kundesoi lw:. s l.tft I.SII
Iniilhj VVoll Oschlics Aid'tiic jixUi Aulwh»unii det Kuliul' Osieuii>paisthc Kuliurjiohlik unlet den BcJinfun-pcn cinseucndct Mjikluinwhall. Koln. IWM - Iknchtc Jo Bunilcunsliluu liii oM«i«envhaltlkiclic und inlcnialumalc Sludk-n i. Siilluny I cscn umi Dculschci Kuliuii.il l/aloJIvil Sliuklura.indcl ihIci Suhst.in/scilu« • IV' kulluielle Inlrasitukiui in dcn luni nciicn Hundcsl uidci. Mjin/; Siifiunj l,cv;n
" Rcimjt Pilili l.inei det -Vuvog. dK- vcigijlHnci Hiichcr ni Suchen. v Puhlizmik&Kunsi. < WIW. s. Id-12 ' liiot Bannowski. Kussland i*hne Ikons-n. v MikJ,.iu Ncus. i. V> |M92. s. 12
neizogibno in zalo tudi pričakovano, pa je njihova koUčina nestirazmerno večja, kot bi si lahko to kdor koli izmed nas prej predstavljal.«*"
Tabela Upadanje bibliotekarske infrastrukture v petih novih zveznih deželah Zvezne republike Nemčije ( 1990/1991 )
ZvczruJcžcIa Šii-vikiknii/nic StoilovH-hhMHMtinih	iicvilo i7pi>w)|	Prorjoinv DEM
CIKM
19<»ll 1W| .M.IMVW .M.IMWI IWti Wl ISMU IWI
Berlin			M.72M.5I:		:i.4.s.vii<N	i.vns.'MiM		
BrandcnhuTfi	l,5t4	TS	7.1ÎII474	(1.1% SXh			:5.447.U3jl	
.Mcclilenhurt-								
Vorpummcin	41 ih	4117	.\707.>il4	4.44.\73l	h.l5(l.47s		2(1.405.4:')	
Sit&i		I.24S		1 i.ojh	ih.in 4.M		41.h.»4.7!«l	h.VJSI 755
SaUj-								
.Anbah	1.5%	Sli			Itl.HtlMh:		:5.4:i,().K)	.Îll.n70..y5
Thiinnjen	I.4M	SM		7„<(KI'Will	K..14.S.4.U	i.nyn:		.lK.45.V.'i:4
VIR: Dcutschc bibli<ithckv\latiMik. del I) - (icsanuslalislik. Berlin: Dculsthcs »jtiliolhck-sinstitul I99I. S. S-I.S: dics.. Berlin: IX-ulschcN Bibliolhcksinslilul (v prikazanem).
Kljub tem erozijskim procesom v kulturi je ravno kultura tisti moment, ki se bo postavil po robu širjenju eksterno usmerjene informatizacije Srednje in Vzhodne Evrope. Kulture ni možno diktirati od zgoraj, prej prihaja <k1 spodaj. Po svojem bistvu je kultura prej lokalna in regionalna. In kultura se ne izčrpa s lem. kar birokrati definirajo kot kulturo. Kultura je neposredni življenjski svet ljudi, uteleša preko več generacij zajeto kolektivno zavest. izr;iža posebnosti in specifike ene skupine v primerjavi z drugo, izraža se v jeziku in dialektu, občutku pripadnosti, domovini in identiteti. Ravno v tem pomenu se kultura vsekakor ne da instrumen-talizirati. ni je mogoče ne lastniniti ne komcrcializirati. Da bi ohranili pravilno sorazmerje med hi»mogenizacijo zaradi tehnološke racionalnosti in raznolikostjo kultur. Rimski dogovori ECiS iz leta 1937 ne vključujejo nikakršnih kulturnih pristojnosti ECiS. Ce je komisija ECJS že dalj časa kulturnopolitično dejavna, je to po nemški zakonodaji po eni strani protizakonito." po drugi strani pa to predstavlja težjo pravno kršitev prav dogovora iz leta I9.'*7." Takšne soodvisnosti, ki temeljijo bolj na slutnji kot vedenju, ustvarjajo v Zahodni Evropi veliko nezaupanja do Maastrichtskega sporazuma. Za tem nezaupanjem se skriva upravičen strah glede vsebine vsakokratne lastne lokalne ali reuionalne kulture identitete.*"
*• Ciliil |*> Anl.««nii l.klimu (>Mi.'urii|u AiiMn'ii in dic Ficihcil. v: l'NI-SCO.kutni. 41 7-ll/|w;. % 44
PnHi/:ii^tMlilt(M icnu-lM na dveh/tc/ali I P«incm.lLcm ustavnem pfavu ic kulturna poljKka i/kltucnovtv jr ncnivki)i nv-znih dcA-l. 1 Mcdiii ki« iKmumliKiM ikl kulturne p.UiIikc deluni« v okvilu političnega leda ki ga urc|a ncmtkn uvlavmi pravo v členu Ct(i Tj čkn |e ilel livliiic odotekinih piavu'ah ncmvke uvtave Tiilikii Cava. dokki na c\«ipvkcm podriiCiu m demokratično legitimno upredclienih dovckmih m iivtjtnih pijviv tin v evntpvki kontenoii o varxttu clmeko-
*ih pravic m dr/avl|an\kih vvoKiM.Sn kiu iamjij lavmi tj uMavnopiiivnu Icgitimaciiat. picdvljvtt.i|o p»>«gi tCi komiviie v neiTKko nicdi|>ko pnivo krvitcv uvt.ivc
Izvedene pravne utemclitl^e naidcmo pn (tiriviianu SI;h-ku: I 'Kthold l-.ulop^i dic Rundlunkkiimpctcnz det Hun-devlandcr '. i Diet« »cirkli t/jki/bj) l:ur«pa> Mcdicnmaklt »on Mortcn Bctlin. Vivta-. l"»x>f. v. llft; Wullgang lh>tlm.inn'Kicni Kuiidlunkiccht nchcn Miiivclutlvicchl. ».Hlcn Badcn Nom.» IWl. > II« tt
*" Po i^iroCUu Jaiihmia Sartiuiuv;i. pfcdvcdutoCcga kultuincp vvctj l-Ci ktuniviK. daje IiEO varno ll.tititl 16% wojcea ccloincga proiaCun.1/a kuliuiK ijoiichim Sarlorius il.lHHlIh". /a kullur.i. v U-ttre International 4/|w;i Ccvo medtem celo govpodarvkc /tlamivti odkllk katcitollio -vocto kulturnega okolla« kol eno iidfciCtlnih vprcment|i\k 7a uvpekn pod)CI-nKki odnov. polcmk takof tavmi. da ve ohteg kulturne dciatilovti l:0 komivi|C na direktno vidnem vcvV-m ali nuniScin delu n)cncga proiaCuna /a kulturna vprjvania ne da iHlincriti
Kuhurna klat/ulii v MaaMrichtvkcm vpora/umu l|x>gla\|c 1\. čkn 12K| nc ho vevcda tuiivliCncmu in političnemu
Da lahko nekega dne iz trpljenja, pomanjkanja in nenadzorovanega eksterne-ga upravljanja nastane nekakšna lastna kulturna identiteta, ki je miroljubna in ne agresivna, je najbrž težko verjeti v luči državljanske vojne na Kavkazu in v nekdanji Jugoslaviji. Vendar primer Jamajke, ki tu lahko po načelu pars pro toto velja za dežele v razvoju, dokazuje prav to. K temu navaja izjava Rexa Nettleforda. nestorja družboslovne znanosti na Jamajki, ki je pred 21. generalno skupščino Karibske radiodifuzne unije junija 1990: »Našo karibsko dediščino tvorijo zasuž-njevanje. poniževanje in kolonializem. Sestoji pa tudi iz preživetja in iz tega. kar iz tega izhaja. Vedenje o tem procesu je ravno tako življenjskega pomena kot vedenje o možnih posledicah za sedanjost in bodočnost. To vedenje je zasidrano globoko v kolektivnem vedenju tako imenovanega majhnega človeka z ulice. (...) Vse to je lahko temelj obupa, vendar imam še vedno upanje, ki temelji posebej na naših komponistih kalipsa in reggea. (...) Trdno računam na naše upanje v obup, kajti prav ta je del našega kulturnega nasledstva. Povezalo nas bo s sedanjostjo in negotovo prihodnostjo, prav tako pa tudi z vedenjem, da smo kljub izkoreninjeva-nju, trpljenju in bolečini preživeli.«'"
ouKiviKinu pmMcmu ilcfinii>n|a ranncilivc med kuliuni in ekonomii« m vpraCiniu kulluinc kimipcicncc KG kumiajc v nobenem primeru usircuja
*" Re« Nellleford Pieservinii Ihe Canbbean llcrila|!e. v; Cambri>ad. Scplember IWI. 5 3I-.34; lu: s. J2 in 34
COLIN SPARKS*
Public Service Broadcasting in Europe: Does it have a Future?
Iniroduaion
It is widely recognised that there is an international crisis of Public Service Broadcasting (PSB). Throughout Western Europe, and internationally, the main non-commercial broadcasters are experiencing multiple problems: their traditional funding bases have been eroded by inflation and by competition; their audience shares have suffered under the impact of new services; their programming has been altered by the great expansion of broadcasting hours; lastly, but not of least importance, they have suffered from a crisis of legitimation. The old assumptions about the nature and duties of public service broadcasting have been challenged from both right and left. The problems are shared even by the paradigm case of public broadcasting, the BBC (Rowland and Tracey. 1990:8-16).
At the same time, a number of former Communist slates in Central and Eastern Europe have been adopting new broadcasting laws. Others are still struggling with the political problems involved. One of the striking things about these laws and draft laws is that they often attempt to write the idea of public service into the new broadcasting institutions.
' Dr. Cohn Sparks, urednik revije Mcdui. Cullure and Sooeiv: profesor na Univerviy of Wesiminsier (Ixindon) 1 169 Teorija in piaksa. lel. 30. tt 11-12. Ljubliana l»»3