revija Zveze tabornikov Slovenije, naciyialne sk avt s ke org ani z adj e marec 2013, letnik IVIIi J ULJ KA m A b\ mm J ^mr HK ^^ Zimovanja rodov — Jr Gremo mi snemat po svoje JHI Tema meseca: revija Zveze tabornikov Slovenije Kolofon Glavni in odgovorni urednik Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com) Urednik fotografije Nace Kranjc (nace.kranjc@gmail.com) Urednica sklopa Igra Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com) Oblikovanje Igor Bizjak (bizi@rutka.net) Lektoriranje Barbara Bejek (barbara.bejek@gmail.com) Novinarji in sodelavci Jaka Bevk, Vesna Bitenc, Vesna Boštjančič, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Teja Čas, Tea Derguti, Mojca Galun, Iztok Hvala, Barbara Kelher, Primož Kolman, Žan Kuralt, Nina Medved, Frane Merela, Jona Mirnik, Urša Može, Boris Mrak, Tadej Pugelj, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Tomaž Sinigajda, Tomaž Sterniša, Robert Tell Naslov uredništva revija.tabor@gmail.com Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Parmova 33, Ljubljana 01/3000-820 zts@guest.arnes.si Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk Schwarz d.o.o., Ljubljana Naklada 6400 izvodov Revijo Tabor sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS. Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna naročnina je 20,86 €, cena za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. dDv je vštet v ceno. Transakcijski račun: 020100014142372. Upoštevamo le pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Soodločanje Živijo, taborniki in tabornice! Po vsem tem snegu verjetno vsi že veselo pričakujemo pomlad. Sončni žarki so že bolj topli in ptice so vse glasnejše. Torej bo kmalu! Kmalu pa bo tudi redna letna skupščina Zveze tabornikov Slovenije. Kot ugotavlja sodelavec revije v Kritičnem očesu, slovenski taborniki premalokrat stopimo skupaj in kaj naredimo - skupaj. Skupščina je nedvomno priložnost in dolžnost za vsa vodstva rodov, da se dobijo, ocenijo preteklo leto in Izvršnemu odboru dajo jasne smernice za naprej. V zadnjih mesecih mnogi po Sloveniji zahtevajo večjo možnost soodločanja v državni politiki. No, skupščina ZTS je priložnost soodločanja na ravni taborniške organizacije. Samo upamo lahko, da je družbeno vrenje v Sloveniji spodbudilo več predstavnikov rodov k udeležbi in k bolj angažiranim razpravam, kot smo jih imeli v zadnjih letih. Predstav o tem, kaj je in kakšno bi moralo biti ali bi lahko bilo taborništvo, je vsaj toliko, kot je rodov. Naj se slišijo. K večji raznolikosti organizacije, predvsem kar se tiče funkcij v rodovih, je prispeval tudi februarja izvedeni Megamodul. Lepo je pokazal, da v organizaciji ne obstajajo le člani, vodniki in vodstva v rodovih upravah. Za kakovostno izpeljavo taborniških dejavnosti potrebujemo tudi vse tiste "vmes": kuharje, gospodarje, animatorje, propagandiste in še marsikoga. Iz dobre udeležbe na izobraževanju je jasno, da kandidatov za te naloge ne manjka. In to je nedvomno dober obet za prihodnost taborništva. Sneg smo taborniki februarja dodobra izkoristili, na kar kažejo tudi prispevki z zimovanj, ki ste nam jih poslali. Zaslužite si vse pohvale, najprej za izvedbo zimovanj, potem pa še za to, da ste nam o vaših dogodivščinah pisali. Le tako naprej! Miha Bejek, glavni urednik ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE NACIONALNA SKAVTSKA ORGANIZACIJA Dejavnosti ZTS sofinancirajo: hlWilffi^liDIA .jmU^CM^E uujwr.niLTU« * Iran ., IFur.RFFiB,!^ V-ii^ttF Aktualno 4 Novice / Na Zimovanju 5 Novice / Na obisku pri predsedniku Pahorju 6 Novice / Snežne dogodivščine in Več znam, več veljam 7 Novice / Fotka meseca ter Zabava tako in drugače 8 Veščine / Od cveta do cveta čebelica leta 10 Razvedrilo / Panjske končnice Dogodivščina 12 Veščine / Gremo mi snemat po svoje 14 Naredi sam / Lesena žlica 15 Faca vod / Tigri Raziskovanje 16 Taborniki in njihovi poklici / Tea Jarc, predsednica MSS 17 Orientacija / Branje karte 18 Kosobrinovi pripravki / Divja pesa 19 Astronomija / Kometi Panstarrs in Mimoleteči asteroidi 20 Gremo v naravo / Baterijska svetilka 22 Taborniška skrinja / Zbirateljstvo Aktualno 24 Tema meseca / Izobraževalni vikend Megamodul 28 Stran vodstva ZTS / 31. skupščina ZTS ter Sodelovanje s PZS 29 Kritično oko / Solidarnost 30 Mednarodno / Evrazijska skavtska regija 31 Mednarodno / Ob dnevu ustanovitelja TÎHÏWJCO SE DOLQQ PRDMo* kazalo /farnaaimots 32 Svetkova avantura / Soodločanje je izziv 33 Svetkova avantura / Prostovoljka v Španiji 34 Strokovno / Prenova taborniškega kroja 35 Strokovno / Usklajevanje sprememb Statuta ZTS 36 Strokovno / S preizkušnjami motiviramo člane 37 Mnenje / Čas sprememb 38 Od rodov / MZT žur 39 Od rodov / Rojstni dan Giric in Vikend v taborniškem domu 40 Od rodov / Zreški taborniki na Skomarju in Vesoljci obiskali tabornike iz Pesja 41 Od rodov / Zasneženi na Šmohorju in Šoštanjski GG-ji na Obretanovem 42 Od rodov / Zimovanje v "Hiški za vse" in Zimovanje v Kropi 43 Od rodov / Na zimovanju RGT in Naši Juliji v spomin Razvedrilo 44 Zgodba za taborni ogenj / Pingvinja domišljija je skoraj tako velika kot njihov apetit 45 Iz taborniške pesmarice / Avgust Aktualno 46 Koledar akcij 47 Zadnja plat Fotografija na naslovnici: Miša Kranjc mm novice V snežni pravljici Besedilo: Uredništvo bodisi s taborniki na zimovamu. Na zimovanju Februar je bil čas za zimovanja. Zimski mesec s počitnicami je za večino rodov še vedno prva izbira pri izbiri termina za zimovanje. In ker tako večina tabornikov hkrati "zimuje", mora skoraj vsak najti svojo lokacijo in taborniki so se res podili po vseh koncih zasnežene Slovenije. Na Gorenjskem so višino snežne odeje v Kropi preverjali taborniki Rodu zelene sreče Železniki, na Pokljuki so uživali člani Pokljuškega rodu Gorje in Rodu aragonitnih ježkov Cerkno, v Radovno pa so se odpravili taborniki Rašiškega rodu in Zmajevega rodu iz Ljubljane. Rod Beli bober Ljubljana je nekaj lepih dni doživel v povsem zasneženi PP zimovanje RPG Šoštanj. Foto: Eva Bolha Gozdni šoli, na obronkih Triglavskega narodnega parka pa so zimovanje izpeljali v Kokrškem rodu Kranj. Za organizatorje zimovanj je zelo vabljiva tudi severna Primorska, kjer je količina snega sicer lahko vprašljiva, a letos ga je bilo za vse več kot dovolj. Najbolj zvesti temu koncu so lokalni rodovi: Rod tolminskih puntarjev je izbral kočo v Soči, Rod soških mejašev Nova Gorica lovsko kočo v Gorenji Trebuši, Rod kranjskega jegliča Spodnja Idrija je odšel v Šebrelje, Rod srebrnih krtov Idrija pa je zaradi velikega števila prijavljenih izpeljal kar dve izmeni v taborniški koči na Pšenku nad Idrijo. Seveda pa so ti kraji zanimivi tudi za tabornike od drugod. Taborniki iz Rodu Podkovani krap Ljubljana so zimovali v Čepovanu, člani Rodu Stane Žagar mlajši iz Kranja pa v taborniškem domu na Kovku nad Ajdovščino. V osrednji Sloveniji so taborniki Rodu Srnjak Logatec odšli na zimovanje na Vrh Sv. treh kraljev, v lovski koči Cajnarje so nekaj sneženih dni preživeli taborniki Rodu jezerska ščuka Cerknica. V Dolnji kot blizu Dvora pri Žužemberku je odšel Rod Tršati Tur Ljubljana, na Vrhtrebnje pa so šli člani Rodu sivih jelš Trebnje. Še južneje so šli taborniki Rodu Močvirski tulipani Ljubljana, in sicer v Marindol, ter Rodu stražnih ognjev Kranj, ki so šli v zasneženo belo Belo krajino. novice /mmMs Seveda je tudi vzhodneje veliko dobrih lokacij za zimovanja. Rod Polde Eberl Jamski je izbral planinski dom na Vrheh, Rod Sotočje Nazarje pa Mozirsko kočo. Taborniki Rodu Hudi potok Šmartno ob Paki so zimovanje preživeli na Šmohorju, na Paški Kozjak pa so šli Rod druge grupe odredov Celje ter skupaj še Rod Severni kurir Slovenj Gradec in Rod koroških jeklarjev Ravne na Koroškem. Na Obretanovem je Rod Pusti grad Šoštanj izpeljal zimovanje za GG in zimovanje za PP. Center šolskih in obšolskih dejavnosti Planinka je bil izhodišče za zimske dogodivščine tako tabornikom Rodu mlinskih kamnov Radomlje kot tabornikom Rodu Lilijski grič Pesje. Na Slivniškem Pohorju je zimovanje organiziral tudi Rod gorjanskih tabornikov Novo mesto. Na Skomarjah pa so zimsko idilo občutili člani Rodu bistre Savinje Šempeter ter na skupnem zimovanju taborniki Rodu zelene Rogle Zreče in Rodu Veseli veter Murska Sobota. Na obisku pri predsedniku Pahorju Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v predsedniški palači sprejel predstavnike Zveze tabornikov Slovenije - nacionalne skavtske organizacije. Pogovor je potekal v zvezi z gostiteljstvom 40. Svetovne skavtske konference in 12. Svetovnega skavtskega foruma mladih. Ob tej priložnosti je vodstvo ZTS predsedniku RS predstavilo oba dogodka in ga seznanilo s pripravami. Dogovorili so se za nadaljevanje pogovorov o častnem pokroviteljstvu dogodka in tesnejšem sodelovanju med predsednikom RS in ZTS v obdobju do gostiteljstva konference. Aprilski Tabor Prispevke i» informacije » apribko m»NOVICE Snežne dogodivščine Za zimske užitke seveda ni nujno iti na zimovanje. Tudi na krajših akcijah se je mogoče do pasu ugrezniti v sneg, dobiti kepo snega za vrat in vreščati ob bolj ali manj nadzorovanem dričanju po belih strminah. Na sankah so sproščali adrenalin člani Rodu snežniških ruševcev Ilirska Bistrica in Rodu svobodnega risa Kočevje, taborniki RLG Pesje pa so za dodaten užitek šli na nočno sankanje. Tudi MČ-ji Rodu Sivi volk Ljubljana so se sankali in kepali, a so morali na izletu na Malo Planino tudi nekaj prehoditi. Hoje se niso ustrašili niti Svobodni risi iz Kočevja, ki so izpeljali zimski pohod na Mestni hrib, niti člani Rodu Louisa Adamiča Grosuplje, ki so šli z baklami na pohod na Magdalensko goro. GG-ji Rodu skalnih taborov Domžale so zasneženi gozd izkoristili za akcijo ekstrem bivak, bolj igrivo pa so se med veliko strateško igro na snegu v izdelavo kep zapodili Snežniški ruševci iz Ilirske Bistrice. Zaradi slabih vremenskih razmer so taborniki Rodu morskih viharnikov Portorož načrtovano sankanje nadomestili s kopanjem v notranjih bazenih v Laguni na Bernardinu, v Terme Snovik pa so se na plavanje odpravili člani Rodu bistriških gamsov Kamnik. Več znam, več veljam i Morski viharniki na kopanju v Laguni. Foto: Lana Kocjančič Taborništvo je šola za življenje in kot tako zahteva neprestano učenje in obnavljanje znanj. V Zapotoku nad Igom se je zbralo okoli 60 vedoželjnih tabornic in tabornikov z vseh koncev, ki so na izobraževanju Megamodul pridobivali znanja in izkušnje za animatorja, kuharja, propagandista, gospodarja in s področja duhovnosti. Na podobno temo so GG-ji Rodu svobodnega Kamnitnika Škofja Loka na akciji "Ko bom velik, bom loški PP!" skozi delavnice na praktičnih dejavnostih spoznali različne funkcije, ki jih taborniki lahko opravljajo v rodu. V duhu kulturnega praznika so Sivi volki iz Ljubljane pripravili akcijo Muzejanje, strateško igro, ki je potekala skozi Prirodoslovni, Šolski in Mestni muzej v Ljubljani. V Kranju, Prešernovem mestu, pa je Kokrški rod Kranj pripravil Kulturno orientacijo. Seveda po rodovih že pridno potekajo priprave na mnogoboje, saj je pomlad že pred vrati. V Rodu Bela jadra Prade so se tokrat posvetili predvsem učenju Morsejeve abecede. novice /khubiz Fotka meseca Snežni angelčki na Megamodulu. Foto: SiNi Zabava tako in drugače Urice zabave so februarja razumljivo večinoma potekale v toplih notranjih prostorih, a čeprav je novoletni čas mimo, so bile še vedno zelo kulinarično navdahnjene. Rod Rožnik Ljubljana je organiziral čajanko z Alico iz Čudežne dežele, taborniki Rodu Topli vrelec Topolšica so si pustni sestanek posladkali z izdelavo slaščic, MČ-ji Svobodnega Kam-nitnika iz Škofje Loke pa so na vikendu iz grisinov in nutele sestavljali ognje. Kamniški Bistriški gamsi so odpovedano zimovanje nadomestili s kuharsko obarvanim počitniškim dnem za MČ in s koktejl zabavo za GG. Ne smemo pozabiti na MZT žur, ki je v duhu holivudskega glamurja potekal na ljubljanskem Nebotičniku. Obenem pa so PP in RR Mestne zveze tabornikov Ljubljana poskrbeli tudi za športno udejstvovanje in eno srečanje izpeljali na bovlingu. Pagoda iz grisinov. Foto: Darja Čadež Novice pripravlja uredništvo Tabora in predstavljajo pregleden izbor taborniškega dogajanja v preteklem mesecu. Sestavimo ga iz informacij, ki jih dobimo od rodov in ki jih sami izbrskamo na vaših spletnih straneh. Za čim bolj točne podatke vabimo rodove, da nam na naslov revija.ta-bor@gmail.com sami pošljete kratko informacijo, kaj ste počeli v preteklem mesecu. Zelo bomo veseli tudi fotografij. Še vedno ste vabljeni, da sami napišete kratko novico za rubriko Od rodov (do 1000 znakov s presledki), ki jo bomo po lastni presoji objavili glede na razpoložljiv prostor v reviji. ■MB^veSCINEI Od cveta do cveta čebelica leta Besedilo in risbe: Vesna Boštjančič Spoznajmo čebelo Čebelje telo je razdeljeno na glavo, oprsje in zadek. Pobližje spoznajmo najpomembnejše dele čebeljega trupa. Kako nastane med? Točenje medu. Čebelar najprej vzame satovje iz panja in iz njega previdno odstrani čebele. Nato s posebnimi čebelarskimi vilicami odkrije voščene pokrovce, s katerimi so čebele pokrile med, da bi ga zaščitile pred vlago. Odkrito satovje vstavi v točilo za med in iztoči med ter prazno satovje vrne čebelam nazaj v panj. Spoznaj čebele ter druge značilnosti ziuljenja in dela na kmetiji za MČ ueščino Kmetoualec I! Z rilčkom čebela sesa tekočino iz cveta. S tipalkama čebela tipa, voha in okuša. Vid je pri čebelah zelo dobro razvit. Z mrežastim ali sestavljenim očesom čebela vidi vse barve razen rdeče, ki jo zazna kot sivo. Pikčasta očesa so čebelja očala, saj z njimi gleda od blizu in zazna svetlobo. S krili čebela zamahne 200-krat na sekundo, leti do 40 km/h in se odpravi na polete, dolge tudi po 10 km. V košek si čebele osmukajo cvetni prah, ki ga skupaj z medičino zlepijo v kepico in ga odnesejo v panj. Želo je čebelje orožje. Čebela se s pikom brani, saj napade takrat, ko je prestrašena, vznemirjena ali razdražena. Čebela nikoli ne piči iz hudobije. Čebelja družina TROT Je čebelji samec. V eni čebelji družini živi nekaj sto trotov. Troti so daljši in širši od čebel delavk. Nimajo organov za zbiranje hrane, niti nimajo žela. Troti živijo 3-6 mesecev. Konec poletja jih čebele delavke izženejo iz panja. MATICA Je spolno zrela samica čebel, ki skrbi za potomstvo. V čebelji družini je ena sama matica. Vedno je obkrožena z mladimi čebelami, ki jo celo življenje hranijo z matičnim mlečkom. Matica v času paše dnevno zaleže do 2000 jajčec. Je večja od čebele delavke in živi do 5 let. ČEBELA DELAVKA Je neplodna samica v čebelji družini. V pašnem obdobju živi 35-40 dni, v zimskem času, ko miruje, pa do 8 mesecev. Čebele delavke opravijo v panju vsa dela, razen zaleganja oplojenih jajčec. Opravila imajo razdeljena in točno določena glede na starost. To so: čistilka, dojilja, graditeljica, stražarka in nabiralka. Viri: telesat.si, augustin.si, cebelarstvo-luzar.si, boznar.si «■/ RAZVEDRILO ... so FosiiKonc dcSScc Ki na sprednji strani mrajo fcDciji panj. CeDeiarji so jih uporabljan da w ločili svoje ranje od o stalil mm na wi | se SKnvajo v i da odkriješ skrite so Al mm ijufflc urrrnofl. mM ?a sorerp) m mM iraj saarj so no njiti mm$ rariiinc udmc i? mm\wi Mnfc fn m W ¡J m> in ml ¡uro sc fc m Kateri od njh irciau rraio ■ g da je včasih res dobro, če ■ I narediš kaj za vse nas - na ■ M zvezni ravni. ^^^^^^ ■ Zato se mi zdi, da je Megamodul najboljši dokaz, da si lahko upamo več, da si lahko rodovi in posamezniki zamislijo svoje akcije in jih sami (ali s pomočjo pisarne) - tudi organizirajo. Mi vsi skupaj pa moramo prepoznati in ceniti pogum in nove stvari podpreti. Tudi sam si nisem mislil, da bo Megamodul tako uspešna akcija. Vendar mi je vaše zaupanje omogočilo, da sem ga izpeljal tako, kot sem si želel. Najbolj preprosto je sedaj reči: "Megamodul je bil tako zakon, da bi ga morali pripraviti vsako leto!" Ampak, ali ne bi bilo bolje, da bi ljudi naučili, da imajo lahko nove in nore ideje za taborniške akcije in da bodo imeli podporo, če se odločijo, da jih bodo organizirali? Ne bi s tem dosegli več? Potrebujemo več takih ljudi, kot so bili vodje in pomočniki modulov, ki so sprejeli izziv in pripravili nekaj čisto novega. Potrebujemo več takih udeležencev, ki bodo prišli na nove akcije, ki ponujajo nekaj drugačnega. In potrebujemo več takih akcij, kot je bil Megamodul, ampak ne takih, kot je bil Megamodul. Kot organizator bi se rad zahvalil vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi Megamodula, še posebej si zahvalo zaslužijo vsi vodje in njihovi pomočniki. Dobro vzdušje in pozitivna energija sta bila skupni imenovalec vseh, ki so se akcije udeležili." Blaž Zupančič, RMT offi? / stran vodstva zts Zlet ZTS 2013 Zbrala: Teja Čas Kot že veste, se bo od 1. do 10. avgusta 2013 ob Velenjskem jezeru in v širši okolici šaleške doline odvijal Zlet ZTS - National Scout Jamboree. Prijave so možne na spletni strani www.zlet2013.si, kjer lahko dobite tudi več informacij. Udeležencem in vodnikom, ki se bodo prijavili do 25. 3. in bodo imeli do tega datuma plačano tabornino, se prizna 10 % popust. Vabilo k sodelovanju na državni ravni Komisija za program za mlade v ZTS vabi k sodelovanju pri organizaciji programskih akcij na državnem nivoju v letu 2014, in sicer pri državnem mnogoboju in ROT-u. Dovolj zgodnja prijava daje možnost sodelovanja in spremljanja izvedbe akcije že eno leto prej. Pomeni tudi dovolj časa za pripravo načrta ter za kandidaturo za občinska in druga finančna sredstva (sponzorji, donatorji). Ponudbe za sodelovanje pošljite najkasneje do 26. aprila 2013 v pisarno ZTS, Parmova 33, Ljubljana, ali na zts@guest.arnes.si. 31. skupščina ZTS V soboto, 16. marca 2013 se bo v Izobraževalnem centru URSZR na Igu pri Ljubljani odvijala 31. skupščina Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije. Ozrli se bomo nazaj, pogledali, kaj se je naredilo, in začrtali plane za naprej. Pred plenarnim delom skupščine bomo ob 9. uri organizirali delavnice. Teme delavnic so: 1. Spremembe statuta ZTS in Pravilnik o delovnih razmerjih; 2. Pravilnik o kroju, oznakah in praporih; 3. Program za mlade; 4. Quo vadis KVIDO? - delavnica o programu in sistemu vzgoje, izobraževanja in dela z odraslimi v ZTS. Pridite in delite svoja mnenja, predloge in pripombe z nami. Lepo vabljeni na 31. skupščino ZTS! Sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije S Planinsko zvezo Slovenije (PZS) smo našli skupen interes in željo po sodelovanju, saj PZS in ZTS povezuje več področij. Med njimi so varstvo narave in dostop do narave, delo z mladimi in delo mladih, gorska straža, prostovoljstvo, orientacija in še mnoge druge. Mnogo tabornikov/planincev je članov obeh organizacij. Potekali so že sestanki, sedaj pa smo si razdelili še posamezna področja dela, na katerih bomo aktivneje začeli z delom. Prostovoljec leta 2012 Mladinski svet Slovenije je objavil javni natečaj, po katerem bodo na podlagi prijav izbrali Naj prostovoljke, Naj prostovoljce, Naj mladinskega voditelja, Naj prostovoljski in Naj mladinski projekt leta 2012. Kot kriterij odločanja bodo komisiji služili predvsem dosežki posameznikov - rezultati njihovega dela, njihove odgovornosti, trajanje prostovoljskega dela, samostojnost in samoiniciativnost, aktivna participacija, vpliv prostovoljskega dela oz. projekta na širjenje prostovoljstva ter na organizacijo in okolje, v katerih je delo potekalo. Rok za oddajo prijavnic je 29. marec. Več informacij lahko dobite na www.mss.si, po e-pošti (prostovoljec@ mss.si) oz. na telefonski številki 01 425 60 55 (Tanja Baumkirher). Vaše predloge in pripombe nam pošljite na io.zts@rutka.net. kritično oko / IHHlBOE^ Zveza tabornikov Slovenije je zveza samostojnih taborniških rodov. Status rodov, registriranih kot društva, omogoča veliko samostojnost, demokratično odločanje in seveda tudi odgovornost. Prav odgovornost bi morali v okviru organizacije močneje poudarjati in jo negovati. Taborniki bi morali bolj spodbujati in razvijati skupne projekte, ki bi nas združevali in povezovali. Pri tem ne mislim na skupne akcije, kot so zlet, evropski ali svetovni jamboree in podobno. V mislim imam konkretne projekte, ki bi bolj tesno in učinkovito povezali taborniško članstvo in razvijali medsebojno solidarnost. seboj tesneje povezala. Izgovor, da smo si med seboj zelo oddaljeni, nikakor več ne drži, kajti potovanje po Sloveniji se je časovno močno skrajšalo. In katera področja bi taki projekti lahko pokrivali? Seveda taborniki priskočimo na pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiski, še posebno ob naravnih nesrečah, a menim, da bi med taborniki morala biti solidarnost mnogo bolj razvita in prisotna. Z združevanjem moči in uresničevanjem skupnih projektov, ki jih posamezni rodovi sami nikoli ne bi mogli uresničiti, bi članom in organizaciji prinesli dodatne koristi in večjo prepoznavnost v družbi. Tako pa smo še vedno preveč ujeti v običajno, lokalno razmišljanje v Sloveniji, ko si posamezni deli naše male države med seboj močno nasprotujejo, pobalinsko nagajajo in drug drugemu očitajo, da so za njihove težave predvsem in vedno krivi drugi, največkrat pa kar tisti v Ljubljani. Morda samo nekaj predlogov (možnosti je seveda lahko mnogo več, pač odvisno od potreb in priložnosti): • iskanje in urejanje tabornih prostorov po vsej Sloveniji (vse večje težave s prostorom in namensko uporabo za taborniške dejavnosti, vse višje cene za uporabo zemljišča) - vsak rod naj ima svoj taborni prostor, • taborniški dom v Ljubljani (za delovanje pisarne, taborniške zadruge, skupnih srečanj in druženj, možnosti prenočitev itn.), • širjenje taborniške mreže (ustanavljanje novih rodov), • medsebojna pomoč pri razreševanju težav na posameznem področju (upad članstva, ukinitev roda ali rodov, zmanjšanje taborniške aktivnosti itn.). Znebimo se teh preživelih prepričanj in prenašanja odgovornosti za naš položaj na druge ter stopimo skupaj in vsem ostalim pokažimo, da ta praksa in prepričanje pač nista prisotni pri vseh prebivalcih in organizacijah v naši državi. Ob natrpanem programu, ki ga ima vsak taborniški rod, bi verjetno bilo težko pričakovati, da bi letno izpeljali več kot en skupni projekt (lahko je večletni). Že en sam uspešno izveden skupni projekt bi tabornike med seboj še bolj povezal. Sodelovanje oz. projekti bi lahko potekali na področju celotne Slovenije, lahko pa bi svoje projekte imela tudi posamezna področja, ki bi se za tak namen med Pred nami je letna skupščina ZTS in že na tem najpomembnejšem letnem srečanju bi lahko pristopili k oblikovanju in uresničevanju prvega skupnega projekta in utrjevanju naše medsebojne solidarnosti. Zavedati se moramo, da smo samo združeni močnejši, da bomo lahko lažje in hitreje uresničevali naše skupne ideje in interese. cte!? / mednarodno Evrazijska skavtska regija Besedilo: Barbara Kelher, fotografija: 1. evrazijski skavtski fotonatečaj V Evrazijsko skavtsko regijo je vključenih 12 držav, bivših socialističnih republik Sovjetske zveze. V WOSM je vključenih devet nacionalnih skavtskih organizacij, in sicer iz Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Kazahstana, Moldavije, Rusije, Tadžikistana in Ukrajine. Evrazijska skavtska regija je šesta regija Svetovne skavtske organizacije, ki je bila ustanovljena aprila 1997. Glavni organ regije je Evrazijska skavtska konferenca, ki poteka vsaka tri leta. Na njej delegati določajo smernice in cilje regije za naslednje triletno obdobje. Na vsaki konferenci se izvoli Evrazijski skavtski komite, ki je sestavljen iz šestih članov. Njegova naloga je opravljanje nalog, ki mu jih naložijo na konferenci, izvrševanje zahtev WOSM, pomoč Svetovnemu skavtskemu komiteju in pomoč ter svetovanje organizacijam, članicam regije. Septembra 2013 bo potekala že 5. Evrazijska skavtska konferenca, ob njej pa 2. Mladinski Evrazijski skavtski forum. Dejavnosti regije Do danes je bilo organiziranih več kot 100 dogodkov, kot so delovna srečanja, seminarji in konference. V regiji so izvedli tudi dva evrazijska jamboreeja (Byurakan, Armenija 2006 in Orhei, Moldavija 2010). Izdali so več kot 35 priročnikov in publikacij za člane nacionalih skavtskih organizacij ter njihove vodje. V Evrazijski regiji imajo ustanovljen tudi regijski skavtski center "Krasnokamenka", ki se nahaja na Jalti v Ukrajini. V regiji so v preteklem letu izvedli 1. Evrazijski skavtski fotonatečaj "Catch the moment in the movement" ("Ujemi trenutek v gibanju"), s katerim so zbrali 390 odličnih fotografij, ki prikazujejo skavtsko življenje šeste regije WOSM. Za regijo pomemben prihajajoči dogodek bo 3. Evrazijski jamboree, ki bo potekal leta 2014 v Kazahstanu. Otroci otrokom Zveza azerbajdžanskih tabornikov (ASA) je želela v času pred novim letom narediti nekaj družbeno odgovornega in tako pomagati lokalni skupnosti. Zato so se odločili, da bodo obiskali otroke v sirotišnici zraven mesta Baku. Program Otroci otrokom, ki so ga tam izvajali mladi taborniki, se je odvijal v obliki iger, pogovorov na temo taborništva in drugih aktivnosti. Otrokom so taborniki prinesli tudi zaloge hrane in oblačila ter jim tako polepšali prehod v leto 2013. mednarodno jjjulkeii Ob dnevu ustanovitelja Besedilo: Lucija Rojko 22. februar je za tabornike in skavte celega sveta poseben dan, saj na ta dan praznujemo rojstni dan ustanovitelja svetovnega skavtskega gibanja (WOSM), Roberta Badena-Powella in njegove žene, ustanoviteljice ženske skavtske organizacije WAGGGS, Olave St. Clair Baden-Powell. Skavtski pozdrav. (Vir: http://commons.wikimedia.org/ wiki/File:Robert-baden-powell-on-my-honor.jpg) Robert Baden-Powell, skavtom poznan kot Bi-Pi, se je rodil 22. februarja 1857 v Angliji. Tudi Olave Baden-Powell se je rodila 22. februarja, vendar 32 let kasneje, leta 1889. Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija kot članica WOSM praznuje 22. februar pod imenom "dan ustanovitelja" (Founders day), medtem ko praznujejo članice WAGGGS, pri nas ZSKSSS, ta dan pod imenom "dan spomina" (Thinking day). Na Dan ustanovitelja naj bi taborniki oziroma skavti celega sveta obnovili svojo taborniško prisego in tako potrdili svojo zavezanost k temeljnim vrednotam gibanja. Bi-Pi je umrl leta 1941 v 84. letu starosti v Nyeri v Keniji, kjer je živel zadnja leta. Tam je tudi pokopan. Žena se je po njegovi smrti vrnila v Anglijo in še mnoga leta aktivno širila svojo organizacijo. Umrla je leta 1977, 35 let za možem. Bi-Pi je pred smrtjo tabornikom in tabornicam po svetu napisal sporočilo, ki so ga našli po njegovi smrti v ovojnici pod imenom skavti (Boy Scouts), označeno z napisom "V primeru moje smrti". To ovojnico je vedno nosil s seboj na svojih potovanjih. To sta zadnja dva odstavka tega sporočila: "Narava vam bo pokazala, koliko lepih in čudovitih stvari je na svetu, ki jih je bog ustvaril za vas. Bodite zadovoljni s tem, kar imate in naredite iz tega najboljše. Glejte na svetlo plat stvari in ne na mračno. Prava pot do sreče je osrečevanje drugih. Potrudite se, da boste pustili ta svet malo boljši, kot ste ga našli, in ko ga boste zapuščali, boste lahko srečni. Vedeli boste, da niste zapravljali časa, ampak ste naredili največ, kar se je dalo. "Bodite pripravljeni", tako da boste živeli in umrli srečno - vedno se držite taborniških obljub in zakonov, tudi ko boste odrasli, in bog vam bo pri tem pomagal. Vaš prijatelj Robert Baden-Powell" Olave Baden-Powell (Vir: http://commons.wikimedia. org/wiki/File:Olave_Baden-Powell.jpg) Robert Baden-Powell (Vir: http://commons.wikimedia. org/wiki/File:Baden-Powell_ggbain-39i90.png) offl? / svetkova avantura Soodločanjeje izziv Besedilo: Vesna Bitenc, trenerka na projektu V kolikšni meri je izvajanje taborniškega programa stvar neke utečene tradicije in koliko prostora puščamo mladim, da ga sproti soustvarjajo? Kaj storiti, da bi načelniki bolj prisluhnili vodnikom in vodniki članom vodov? In kako mlade spodbuditi, da bodo bolj aktivno izražali svojo voljo? Med 18. in 23. februarjem je v poljskem kraju Nowy Gieraltow potekalo srečanje slovenskih tabornikov ZTS in poljskih skavtov ZHP (Zwi^zek harcerstwa Polskiego - Polish Scouting and Guiding Association) iz Spodnje Šlezije v okviru mednarodnega projekta "Soodločanje je izziv". Udeleženci so ob podpori mladinskih trenerjev s Poljske in iz Slovenije preko različnih metod neformalnega učenja ozavestili in nadgradili svoje znanje o demokraciji, aktivni participaciji in soodločanju, razmislili o značilnostih in potrebah posameznih starostnih skupin, s katerimi delajo v rodovih, reflektirali o trenutnem stanju demokracije v taborniških enotah pri procesih odločanja ter postavili temelje za "mini projekte", ki jih bodo v bližnji prihodnosti samostojno izvedli na lokalnem nivoju. Pomemben del srečanja je bilo seveda tudi druženje med predstavniki obeh organizacij ter iskanje podobnosti in razlik med skavtstvom v Sloveniji in na Poljskem. Tako smo izvedeli, da so poljski skavti člani WOSM, skavtinje pa so poleg tega včlanjene tudi v WAGGGS. Rutke nosijo ponavadi samo skupaj s celotno uniformo, ki je za dekleta nekoliko svetlejša kot za fante. Njihove srajce so polne najrazličnejših oznak in baje zelo neudobne. Komunikacija je bila marsikdaj kar velik izziv, saj je imelo veliko poljskih skavtov težave z angleščino. Za lažje premagovanje jezikovnih ovir je sproti nastajal stenski angleško-poljsko-slovenski slovar najbolj praktičnih izrazov. Slovenski udeleženci so ob tem presenečeno ugotavljali, da je zaradi sorodnosti jezikov marsikatera poljska beseda povsem razumljiva tudi brez slovarja. Večeri so minevali ob zabavnih igrah, namakanju v jacuzziju, gretju v savni in hlajenju v snegu, ogledu filma Gremo mi po svoje in kuharski delavnici priprave pirogov (poljskih raviolov). V kraju Zloty Stok so udeleženci obiskali rudnik zlata, v katerem so videli tudi največji poljski podzemni slap. Zadnji dan pa si je slovenski del udeležencev pred povratkom domov privoščil še kratek izlet v mesto Wroclaw, ki je poleg lepe arhitekture polno tudi železnih kipcev malih škratkov. Projekt "Soodločanje je izziv" se bo nadaljeval. Udeleženci bodo najprej do konca pripravili in nato izvedli lokalne aktivnosti, s katerimi bodo v rodove prenesli orodja za soodločanje in motivacijo za aktivnejšo participacijo. V avgustu bo čas za eval-vacijsko srečanje - takrat bodo poljski skavti obiskali Gozdno šolo. if MLjiSJnj Program Mladi v akciji Projekt "Soodločanje je izziv" je financiran s strani Evropske komisije, v okviru programa Mladi v akciji. svetkova avantura / ÉlM&m 33 Prostovoljka v Španiji Besedilo: Maja Vidrih, fotografije: arhiv avtorice Opravljanje evropske prostovoljne službe je bila že nekaj časa moja velika želja in pred približno devetimi meseci sem čisto resno začela z iskanjem gostiteljske organizacije. Trajalo je kar nekaj časa, da sem našla organizacijo in projekt, vendar je bilo vredno vsega truda in energije. Tako sem se 30. januarja odpravila v Caspe, mestece na španskem podeželju s približno 9.000 prebivalci. Po celem dnevu prestopanja z avtobusov, letal in vlakov sem končno prispela na cilj in ostal mi je še en dan počitka, da malce spoznam mesto, potem pa je bil čas, da začnem svojo novo službo. Organizacija, v kateri delam, se imenuje CEDEMAR, kot prostovoljka pa delam na projektu Jóvenes dinamizadores rurales. S projektom želijo v Caspeju in ostalih vaseh v okolici preprečiti, da bi mladi odhajali s podeželja v mesta. Znotraj projekta se organizirajo razne delavnice in tečaji, predvsem pa je usmerjen v ozaveščanje mladih, da je to podeželje njihov dom in da ga lahko z aktivnim sodelovanjem razvijajo tako, da bo všeč njim in da si bodo želeli tu tudi ostati. Delo, ki ga opravljam, je zelo raznoliko. Tri dopol-dneve na teden preživim v pisarni, kjer skušam najti čim več informacij, ki bi bile zanimive za mlade v Caspeju in vaseh v okolici, ter jih objavljam na socialnih omrežjih in na spletnih straneh. Prav tako čas v pisarni porabim za organizacijo raznih aktivnosti, ki jih nato izvajajmo z mladimi po vaseh v popoldnevih. En dan na teden pomagam v pisarni za mlade, kjer je trenutno moja glavna naloga, da vzpostavim svojo radijsko oddajo, v kateri bom gostila predstavnike različnih društev, aktivnih v Caspeju. Na ta način se bom lahko spoznala z različnimi aktivnostmi, ki so mi na voljo v mestu, hkrati pa bodo tudi prebivalci mesta spoznavali aktivnosti, ki se jih lahko udeležijo. Prvo oddajo smo že posneli, samo da je bila ta malo drugačna, saj sem bila tokrat intervjuvanka jaz. Radijska oddaja mi trenutno predstavlja enega večjih izzivov, saj je popolnoma nov koncept, s katerim se prej nisem nikoli srečala. Čeprav sem tukaj šele kratek čas, sta mi mestece in moje novo delo že prirasla k srcu, tako da sem prepričana, da bo naslednjih devet mesecev, ki jih bom preživela tukaj, nepozabna izkušnja. bglp/ strokovno Prenova taborniškega kroja Besedilo: Mojca Galun Ideja o prenovi taborniškega kroja je v ZTS zorela že nekaj časa. Pojavljale so se različne ideje, od bluze, primernejše za dekleta, pa do bolj temeljitih posegov, vključno z menjavo barve kroja. Zato je bil jeseni 2010 objavljen poziv za sodelovanje v delovni skupini, ki bi zbrala ideje, jih preučila in predlagala ustrezne spremembe. Prvo anketo med taborniki smo izvedli na Glasu svobodne Jelovice 2011. Odgovori 168 tabornic in tabornikov so pokazali, da si večina želi enak kroj, kot je trenuten, le nekoliko bolj kvaliteten material in posebno obliko za dekleta. Kot pokrivalo je nekoliko prevladoval klobuk pred baretko. Velika večina (90 %) si je želela tudi posebno "delovno majico" v barvi kroja in z osnovnimi oznakami (znak ZTS, skavtska lilija, slovenska zastava). Naš predlog sprememb na osnovi rezultatov te ankete je obravnavala Skupščina ZTS v letu 2012. Izražena je bila želja, da se pred spremembo pravilnika izvede večja anketa med članstvom, odpre pa se tudi vprašanje barve kroja. Izdelali smo veliko internetno anketo v obliki interaktivne "pobarvanke", na katero se je odzvalo preko 800 članic in članov iz 60 rodov, kar je 11 % vseh lani plačanih članarin. Dosegli smo zelo enakomerno zastopanost tako po spolu kot po regijah. Predvsem pa smo bili zadovoljni z velikim odzivom v mlajših skupinah (GG, MČ in tudi nekaj murnov). Rezultati ankete • Članstvo želi ohraniti barvo kroja. • Telirana oblika srajce (tj. zožana v pasu, da se bolj prilagodi obliki telesa) ima pri dekletih skoraj popolno podporo, pri moški srajci so mnenja deljena. • Nekoliko prednjači dolg rokav pred kratkim, s tem da si očitno želimo obe verziji. • Povprašali smo tudi po epoletah, sploh ker so se pojavili pozivi, naj jih takoj ukinemo. Vendar je kar 90 % članov glasovalo za ohranitev epolet, pri tem pa bi jim 41 % dodalo še kakšno oznako. • Vprašanje o pokrivalu je pokazalo, da si nekoliko bolj želimo klobuk, 40 % pa bi imelo raje baretko. • Za spodnji del uniforme si anketiranci želijo tako hlače kot krilo. Oboje naj bo v barvi klobuka. • Hlače naj bodo funkcionalne, z dodatnimi žepi, dolge, z možnostjo odstranitve hlačnic. • Krilo naj bo A oblike in krajše. Zanimivo je, da je za kratko krilo glasovalo celo več deklet kot fantov. Več rezultatov si lahko ogledate na http://kroj.peskovnik.si. • > Na osnovi rezultatov smo pripravili predloge za spremembo pravilnika. Pridruži se nam na delavnici pred skupščino, kjer bomo vse dorekli in skupaj oblikovali dokončen predlog "Pravilnika o kroju, oznakah in praporih Zveze tabornikov Slovenije" za potrditev na skupščini. strokovno jjjuliioilš Usklajevanje sprememb Statuta ZTS Besedilo: Tadej Beočanin - Beo, načelnik ZTS Na sedežu Zveze tabornikov Slovenije je 1. marca potekala javna tribuna na temo statutarnih sprememb v organizaciji. Debata je bila izvedena na pobudo Izvršnega odbora ZTS, saj je bilo v procesu zbiranja pisnih pripomb in predlogov podanih nekaj pomislekov in drugačnih predlogov. Dvig dovoljene meje zadolževanja ZTS Na razpravi so prisotni dosegli soglasje glede večine predlaganih sprememb. Znesek, ki Izvršnemu odboru (IO) omogoča najemanje premostitvenih kreditov, se bo v novem predlogu povišal z 10.000 evrov na 15.000 evrov, za zneske med 15.000 in 50.000 evrov pa bo pristojen IO ob soglasju sveta starešin in kolegija načelnika, kar po mnenju prisotnih predstavlja dovolj veliko varovalko pred morebitnimi zlorabami. Sestajanje Izvršnega odbora ZTS Sestajanje IO ZTS se bo z dopolnitvijo obstoječega predloga spremembe navzdol omejilo na vsaj desetkrat letno, pri čemer se bo IO sestajal praviloma mesečno. Imenovanje tajnika ZTS Glede zadnjega predloga spremembe, prehoda na drugačen sistem imenovanja tajnika ZTS, so se prisotni na razpravi strinjali, da je treba uvesti mandatni sistem. Med prisotnimi sta se razvila dva koncepta. 1. Večini je bil bližje sistem imenovanja s strani IO s časom trajanja mandata do izteka mandata IO, kar je 3-letni mandat (oziroma nekoliko podaljšan, da se lahko zagotovi nemoten prehod). 2. Drugim je bližje sistem imenovanja oziroma volitev na skupščini ZTS za mandatno obdobje 6 let. Ker med prisotnimi ni bilo doseženega skupnega stališča, bo to osrednja tema "statutarne" delavnice pred skupščino. 31. SKIJPŠČ?NOZVEZTT|BORNIKOVSLOVENIJE, 16. marca 20Hg| od 9. ure v izobraževalnem centru URSZR na Igu pri Ljubljani Foto: SiNi bglp/ strokovno S preizkušnjami motiviramo člane Besedilo: Tadej Pugelj - Pugy Tabornik je aktiven. Tako pridobiva izkušnje, razvija znanja in spretnosti. Strokovnjaki temu pravijo izkustveno učenje. Dejavnosti so orodja za to, da je tabornik aktiven. Za aktivnost mora tabornik skrbeti sam, vodnik pa mu pri tem izdatno pomaga z različnimi spodbudami. Kako vodnik spodbuja člane k aktivnosti? Prvič, članom pomaga prepoznati, kje bi bili radi aktivni, in jih vzpodbudi, da sami prevzamejo odločitev za to. Drugič, dejavnosti naredi zanimive, da za člane predstavljajo izziv. Tretjič, dejavnosti prikaže uporabne za taborniško napredovanje in dolgoročno prihodnost posameznika. In četrtič, poskrbi, da se napredka člani sami zavedajo in da jim je s pridobljeno preizkušnjo ta napredek tudi priznan. Poglejmo kot primer skupek dejavnosti za preizkušnjo prvega lista, na katerih bo tabornik skozi lastno aktivnost osebno napredoval: • Sodelovanje na vsaj 75 % vseh vodovih srečanj. Vodovo srečanje je tedenski "ritual", je mehanizem razvoja vodovega duha, poligon za razvoj medosebnih odnosov, krepi odgovornost do članov in spoštovanje do vodnika. • Udeležba na vsaj dveh izletih voda ali družine GG. Izleti zahtevajo načrtovanje, delitev dela, organizacijo. So mehanizem za razvijanje specifičnih spretnosti in vlog. • Udeležba na rodovem izletu. Rod predstavlja širšo skupnost, ki ji člani pripadajo. Druženje v okviru rodu pomaga razumeti organiziranost in delovanje te skupnosti ter je pomembno za razvoj pripadnosti in dolgoročno vizijo lastnega razvoja. • Osvojitev znanja in spretnosti panog mnogoboja ter udeležba na mnogoboju. Mnogoboj predstavlja "zbirko" taborniških znanj, ki jih mora obvladati vsak tabornik. To je identiteta, po kateri smo taborniki poznani v družbi. Mnogoboj je tudi preizkus merjenja moči z drugimi in pripomore k razvoju čustev ob zmagi ali porazu. • Udeležba na tekmovanju/srečanju z GG-ji iz več rodov. Predstavlja možnost za srečevanje s taborniki izven rodu, vrstniki iz vse Slovenije; je pot do razumevanja obsega taborniške dejavnosti in poslanstva taborništva kot gibanja. • Udeležba na taborniški dejavnosti, kjer se sedem dni prespi. Bivanje v naravi je samo po sebi glavna dejavnost tabornika. Tam spoznava naravo, se ji prilagaja in si skuša urediti čim boljše pogoje za življenje. Predstavlja pot osamosvajanja. • Sodelovanje na občnem zboru rodu ali čete. Pomembno je vedeti, kaj se v rodu kot skupnosti dogaja ter kako lahko z lastnimi idejami in pobudami vplivamo na izboljšave. To je šola demokracije. • Osvojitev vsaj petih poljubnih GG veščin. To predstavlja razvoj taborniških spretnosti. Poudarek je na lastni izbiri glede na individualne talente in interese. • Oblikovanje in aktivno sodelovanje na večdnevni dejavnosti v lokalnem okolju, ki jo na podlagi skupnega interesa člani voda razvijejo skupaj. Predstavlja vključenost v širšo skupnost, v kateri živimo. Če "taborniki ustvarjamo boljši svet", potem smo zavezani, da to tudi udejanjimo. Gre za interes, ki pride v vod spontano in se oblikuje v konkretno dejavnost. Tabornikova aktivnost predstavlja njegovo napredovanje, razvoj organizacije in družbe v celoti. Naloga vodnika je, da dejavnost načrtuje tako, da so vsi člani aktivni. mnenje jjjul«i§l7 Čas sprememb Besedilo: Domen Uršič - Medo, načelnik za vzgojo in izobraževanje ter delo z odraslimi v ZTS Bili so praznični februarski dnevi v zasneženih hribih, kjer so se zbrali taborniki, da bi doživeli novo dogodivščino. Taborništvo je in bo raziskovalo nam bližje in nam bolj oddaljene svetove. Dogajajo se spremembe in čas je, da jim stopimo naproti. Skupina izkušenih tabornikov je pod budnim očesom Blaža ugotovila, da se pri nas pozablja na naše člane, ki si ne želijo biti le vodniki ali specialisti, ampak vidijo svoje delo v drugih podpornih funkcijah znotraj rodu. Želijo si kuhati v velikem loncu, želijo si urejeno rodovo skladišče, mogoče zabaven večer, deliti informacije ali pa samo popestriti navdušenje nad skrivnostnim v življenju. Različni smo in taborništvo bi moralo gojiti to različnost v pričakovanjih še v večji meri, kot se to dogaja zdaj. Velika udeležba tabornikov z vseh koncev Slovenije je zagotovo potrdilo, da je čas, da sedemo in razmislimo, kje in kakšna usposabljanja se še potrebuje, da bodo rodovi lahko uspešno ustvarjali boljši svet. Druščina, ki se je z idejo poistovetila in ji stopila naproti, je odprla še eno od poti, na njej naredila prve zanesljive korake in pokazala, v čem se taborništvo razlikuje od vsakdanjosti. Ustvarjalnost, ki je Blaža že dolgo časa gnala po do zdaj nepoznani stezi, je v zgodbo vtkala še mnoge druge tabornike, ki so vsi slutili, da je čas, da se na področju, ki je bilo zapostavljeno, naredi premike v smeri raziskovanja. In imamo novo zgodbo. Naj tudi ta postane neskončna. Vsi, ki ste omogočili to prijetno izkušnjo, si zaslužite zahvalo, da si upate in se ne bojite. Naredimo zdaj še skok dlje in postavimo močno ogrodje za vse tiste, ki prihajajo za nami. Tovrstna usposabljanje je treba umestiti v koledar, jim določiti vsebino in ustvariti ekipo, ki jih bo razvijala, hkrati pa ob vsem tem tudi uživala. Taborništvo se prebuja, sneg je začel kopneti, korak ni več težak. Izjava organizatorja, Janeza Koširja Že nekaj časa sem iskal nov izziv v taborniških vrstah, ko so mi ponudili, da bi organiziral MZT žur. Povabilo sem takoj sprejel, saj še nikoli nisem organiziral česa podobnega. Videl sem priložnost da si naberem novih znanj in izkušenj. Priprave in dela je bilo zelo veliko, vendar sem užival na vsakem koraku.Seveda so se med pripravo in samim dogodkom dogajali manjši problemi, vendar smo bili na to vnaprej dobro pripravljeni, zato so ostali neopaženi. S temo žura smo imeli manjše probleme, saj se nam je zdelo, da bi morali biti tema glede na našo lokacijo povezana z glamurjem in "fensi" oblekami, a je bila enaka lani. Nazadnje smo se spomnili, da bi bila lahko tema Hollywood in bi s tem razširili idejo lanskega žura. Mislim da nam je to kar uspelo. Meni se je dogodek zdel nenormalno super! b0p/ od rodov *» Ta MZT žur Letošnji MZT žur se je preselil visoko nad Ljubljano v klub Nebotičnik. Tudi ta žur so zaznamovale le najboljše obleke slavnih modnih kreatorjev, saj so se taborniki iz vse Slovenije podali na rdečo preprogo. Tema je bila Hollywood in s tem je bilo zaželeno, da se oblečemo v slavne osebnosti iz sveta zabave. In temu primeren je bil tudi sprejem: odkljukali so nas na listi povabljencev, sprehodili smo se po rdeči preprogi in ob vstopu v najimenitnejši klub v Ljubljani so nas začeli oblegati paparaci in novinarji. Ob prihodu je vse zvezde pričakal tudi brezalkoholni koktejl. Klub je bil kot nalašč za nas, saj smo imeli prostor, kjer smo se lahko noro zabavali, kot tudi prostor, kjer smo se lahko v miru pogovarjali. V spodnjem nadstropju, v katerem je DJ Ilas opravljal odlično delo, je bilo videti vse, od Lady Gaga do Doroteje s Pločevinkotom, Levom in Strašilom. Tudi Marilyn Monroe smo lahko zapazili, kako pleše, medtem ko so se v višjem nadstropju skrivali Audrey Hepburn, Charlie Chaplin in drugi, ki so želeli miren pogovor ali pa so se želeli nadihati svežega zraka. A vsaka prava zabava potrebuje tudi presenečenje! Na MZT žur je prišel sam David Guetta, ki nas je presenetil s svojimi komadi in s tem razživel množico. Nebotičnik se je tresel do štirih zjutraj, nato pa smo se odpravili domov in si privoščili dolg spanec. Tina Zwittnig i Foto: Tadej Mulej H od rodov jjjuikels Rojstni dan Giric té t^j d. i i- ^ i Foto RJS Izola i^^T it V našem taborniškem kotičku je 23. januarja vod Girice praznoval 6. rojstni dan. Na zabavo smo pripeljali svojega najboljšega prijatelja, svojo najljubšo družabno igro in veliko dobre volje. Ko smo se zbrali za mizo, smo se med seboj predstavili in se pričeli zabavati. Pojedli smo pecivo, ki nam ga je spekla Maja. Bilo je zelo okusno, saj smo mu dodali smetano. Bilo je slastno. Igrali smo se družabno igro Activity junior. Zmagala sva jaz in Max. Proti koncu zabave smo se še slikali z baloni. Zabava je trajala okoli dve uri in pol. Po slikanju so nas prišli iskat starši in odšli smo domov. Bilo je zelo prijetno in želim si več takšnih dni. Tim Širca Stubelj, RJS Izola Vikend v taborniškem domu Najmlajši taborniki rodu Svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke smo 15. in 16. februarja imeli akcijo za MČ in murne, na kateri smo se med sabo spoznavali, ustvarjali in se zabavali ob pestrem programu. Ob prihodu smo se igrali spoznavne igre. Najbolj nam je bila všeč igrica Bingo , kjer smo se morali objemati. Ko smo se med sabo že bolje spoznali, smo se naučili delati ognje - in to iz nutele in grisinov! Nastali so lepi ognji in pa tudi požari, ki pa so kar hitro lahko pogoreli v naših želodčkih. Njami! Zjutraj smo se zbudili zgodaj, več kot eno uro pred načrtovanim vstajanjem, ja, kaj? Če je pa tako fino zbuditi vodnike, ko še spijo in kasneje motiti jutranji sestanek. Po zajtrku smo izdelovali snežake iz recikliranega papirja in se igrali razne zanimive igrice. Najboljša stvar od vseh pa je bila lov na lisico, kjer smo naredili najboljšega snežaka, ki je bil večji od vodnice Katje. Snežaku je bilo ime Snežnosek, ker je imel zelo velik nos. Vod murenčkov - Veverički Foto: Darja Čadei masa»*; fc/od.rq VI T V» Taborniki Rodu zelene Rogle Zreče smo tudi let organizirali štiridnevno zimovanje na Skomarju. Rdeča nit zimovanja je bila druženje mlajših in starejših članov ter članic iz Zreč in Murske Sobote. Poleg sankanja, iger na snegu, kuhanja čaja in ostalih aktivnosti v naravi smo izvedli tudi občni zbor, na katerem smo soglasno sprejeli novo vodstvo ter si na pustno soboto sami izdelali maske in se udeležili pustne povorke na Skomarju. Za naše udeležence pa je to zimovanje tudi priprava in nabiranje novih izkušenj, ki jih bomo v prihodnosti lahko delili z vrstniki na bližajočih se projektih in na drugih akcijah, ki se jih vedno pogosteje in številčneje udeležujemo in s katerimi dokazujemo, da taborniki resnično ustvarjamo boljši svet za vse in vsakogar. Neža Kočnik Vesoljci obiskali tabornike iz Pesja Taborniki iz Rodu Lilijski grič Pesje smo priklicali vesoljce na našem zimovanju, ki se je odvijalo med i. in 3. februarjem. Otroci in vodniki smo vikend preživeli na Pohorju v CŠOD Planinka, kjer so se dogajali sami izvengalaktični dogodki. Veliko časa smo preživeli v naravi in prehodili kar nekaj kilometrov, kot se za tabornike seveda spodobi. Preizkusili smo se v orientiringu in izumili pravo vesoljsko govorico. Prvi večer smo se zabavali na račun impro lige, v soboto pa so nas obiskali Marsovčki in za nas pripravili prav poseben krst. Naslednje jutro so nas prebudili sončni žarki in idiličen pogled na zasneženo pokrajino, zato smo se hitro odpravili na bližnje pobočje, kjer smo imeli tekmovanje v snežnih igrah. Čez celo zimovanje smo zbirali tudi zvezde, ki smo jih lepili na naš zemljevid. Vesoljsko zimovanje je bilo več kot uspešno, polno norih dogodivščin in spoznanj, kar je povsem logično saj, kot pravita Majda Sepe in Nino Robič v svoji pesmi: "Ta luna je kriva za vse." Anika A. Krenker od rodov /— Zasneženi na Šmohorju Konec januarja je odneslo sneg tudi s šmarskih travnikov, a smo taborniki Rodu hudi potok iz Šmartnega ob Paki dobro vedeli, kje ga je še vedno dovolj - na Šmohorju nad Laškim, kamor smo že drugo leto zapored odšli zimovat. Da pa bi si 64 mladih tabornikov res zapomnilo vsak trenutek, smo za to poskrbeli že na začetku in jih z avtobusa odložili štiri kilometre pred koncem poti, potem pa so z vodniki pričeli "enourni sprehod" do planinskega doma. Na zimovanju smo opravljali veščine, ustvarjali na likovnih delavnicah, se sankali in se kljub močnemu sneženju borili proti vodnikom v snežni bitki. Sneg nas je malce razočaral, ko nam je preprečil, da bi tekmovali na našem snežnem poligonu. Smo pa zato imeli najboljši snežni krst, osvetljen z baklami, ki so jih izdelali GG-ji. Zadnji večer, kot tudi večer poprej, smo si ogledali risanko na velikem platnu, kar je postala že prava tradicija naših zimovanj. Zagotovo se bomo na Šmohor še vrnili, saj nas nazaj vedno znova vabita gostoljubje in nepozabno vzdušje. Diana Podgoršek Foto: Marko Dedič jski GG-ji Ít?1 Ui um»*" iw* trdnjave, ki so jim nudile zaščito v strašni snežni bitki, ki je sledila po kosilu. Prijetno utrujeni smo selpo bitkiiodpr"viii nazaj v kočo, , kjer nam je vod Bolffile^ilipravil^slastno večeijpiEo^ečerji so se otroci zbrali v sobi, se pogovarjali in zganjali norčije, v poznih urah ,pa smo skupaj odkrivali volkodlake ¿|i|J1|||fmBtozaspi".,Po- kratkem\spancu nas, je čakalo pakiranje in pospravljanje. Za konec je inastilSšejena^gšsilska"?!^^^; smomorali domfev. HH-te^M1 ■jtfM&Vkr V ^Vld r «HM «M |[aa^seZigQtoyo^TnemOHislednie;leto^ Zala Maruša Gozdovniki in gozdovnice Rodu Pusti grad Šoštanj smo med 7. in 9. februarjem preživeli zimovanje v raju pod Uršljo goro. Del poti smo prepotovali z avtobusom, del pa smo jo morali prehoditi peš. Prvi večerni program je bil pustno obarvan. Vodniki smo se zamaskirali v vojake, otroci pa so svoje maske predstavili na modni pisti. Po ogledu taborniškega filma Kraljestvo vzhajajoče lune so otroci prvi dan prav kmalu zaspali. Naslednji dan so otroci streljali z lokom, se učili semafor in Morsejevo abecedo ter s pomočjo vodnikov zgradili snežne Foto: Eva Bolha 0J41 Foto: Božena in Katja Zimovanje v "Hiški za vse' "Hiška za vse" je taborniški dom na Skomarju, ki nam, tabornikom Rodu bistre Savinje iz Šempetra v Savinjski dolini, že vrsto let nudi udobno, toplo in prijazno zavetje pred mrazom, ki je običajni spremljevalec zimovanja. Na Skomarje se nas je 1. februarja odpravilo petdeset tabornikov. Po vseh aktivnostih in začetni vznemirjenosti smo se odpravili na daljši nočni pohod. Vodniki so sicer močno upali na našo utrujenost, toda nič nas ni spravilo v spanec, kajti za to je čas, ko se vrnemo domov. Na Skomarju je noč preverjeno krajša kot v dolini. Osrednja tema našega zimovanja je bila "Hiška za vse", povzeta po pravljici. Ves dan smo pridobivali različne veščine, se z vso bitjo veselili snega, ki je popoldan obilno pobelil pokrajino in nam omogočil, da smo lahko izživeli veselje, ki ga ponuja sneg. V nedeljskem jutru nas je vonj, ki je prihajal iz majhne kuhinje, dvignil na noge. Ob pol osmih zjutraj so nas na mizi čakale sveže pečene palačinke. Taborniške energije smo dobili toliko, da smo brez težav postorili vse, kar smo načrtovali, in še veliko zabave na snegu smo si privoščili. Taborniki RBS iz Šempetra se bomo še radi vračali v našo hiško na Skomarju, kajti to je zimovanje, ki nam omogoča, da se spoznamo, družimo, se preprosto spoštujemo, takšni kot smo, si pomagamo, skrbimo drug za drugega in živimo taborniško življenje. Mojca Knez - Kuščar Rod zelene sreče iz Železnikov se je letos podal na zimovanje v osnovno šolo v Kropo, kjer so taborniki, tako kot vsako leto, preživeli nepozabne štiri dni. V petek smo začeli z zimovanjem, katerega tematika so bili Maji. Otroke smo razdelili v plemena, vsako pleme je naredilo svojo zastavo in se predstavilo. Seveda čez vikend ni manjkalo taborništva: učili smo se vrisovanja in potnih znakov, šli na orientacijo ter lov na lisico, osvajali veščine, poleg tega pa tudi pekli piškote, se igrali na snegu, imeli krst in seveda prisego. V večerih smo vodniki pripravili vedeževalno oddajo, strateško igro, ogledali smo si tudi risanko. Program je bil pester in zelo zanimiv, veliko je bilo iger, ki so motivirale tako otroke kot vodnike in dale energijo za nadaljnje aktivnosti. Vreme nam je dalo precej snega, ki ga že nekaj let na zimovanju nismo bili vajeni, zato je bila sprememba dobrodošla. Vsekakor se nam je Kropa vtisnila v spomin kot zelo uspešno zimovanje in tja se bomo brez dvoma še vrnili. Laura Benedičič od rodov /raklfiffiols Na zimovanju RGT Gorjanski taborniki smo dober (najboljši) del letošnjih zimskih počitnic preživeli na zimovanju na Slivniškem Pohorju. Naj s ponosom povem, da nas je bilo zelo veliko. Pravzaprav ogromno, še posebej v soboto in nedeljo, ko so nam družbo delali neugnani murni. Z njimi in vodstvom vred nas je bilo tako čez vikend v koči skoraj sto. Vendar gneče na srečo ni bilo, saj so GG-ji čez dan večinoma spali - za pet dni so se namreč prelevili v vampirje in zatorej niso smeli biti na soncu. Žal ni znano, ali jim to dejansko škodi ali pa so se zgolj lesketali, kot to počno v Somraku. Medtem ko so se GG-ji, pardon, vampirji kepali z volkodlaki, smo medvedki in čebelice spoznavali različne poklice; od peka, ko smo sami spekli pico in piškote, o katerih lahko naše babice samo sanjajo, pa do zidarja, ko smo zgradili mesto iz lego kock in bunkerje iz snega. Poleg tega smo imeli še zimske olimpijske igre s panogami, kot so skok v daljino, hrt, krt, prt in vrt na sto metrov, sankanje v hrib in hendikepanje. Možgane smo urili v pravi filozofski igri, imenovani Zofijin skret, šli pa smo tudi na pohod in se učili orientacije, vozlov, prve pomoči in sploh vsega taborniškega. Imeli smo se super. Luka Piletič Naši Juliji v spomin Julije Benedičič, drobnega in nasmejanega dekleta, na žalost ni več med nami. Nedoumljiv dogodek nam je vzel od malih nog predano tabornico. Kljub tragičnemu in žalostnemu dogodku, ki je svojcem, prijateljem in tabornikom pustil veliko bolečino in velik vprašaj, zakaj, nas ob misli na Julijo prevzamejo prijetni občutki. Prijetni občutki in pozitivne misli, ki so jo tako močno zaznamovale. Vsi, ki smo jo poznali, vemo, kako mirno, sočutno, prijateljsko in pozitivno naravnano dekle je bila. Vedno je nesebično delila svojo pomoč, se neizmerno veselila taborniških druženj in bila prava prijateljica. Taborniško pot je začela z rdečo rutico okoli vratu, lansko leto pa smo jo ponosno sprejeli med grče. Kljub nekajletnemu vodniškemu premoru se je v letošnjem taborniškem letu vrnila in prevzela vod osmih fantov, ki jim je odkrila svet zelene rutice in dogodivščin. Julija je bila tudi nepogrešljiv del ekipe Loških PP-jk, ekipe, ki je tekmovanje za tekmovanjem pobirala prva mesta v kategoriji popotnic. ^^m V» > m močno jo je m'*' ». i v 1 veselilo delo r' m z mlajšimi, ■ ■ je dokazovala ■ ■ tudi med svo- ■ ■ jim študijem ■ ■ predšolske vzgoje ■ m na Pedagoški ^^^^^^^^^^ ' m fakulteti na Primorskem. Vse to in še veliko več je bila naša eReSKajevka. V naših spominih bo ostala kot prijetna oseba, z mirnim in nasmejanim obrazom, veliko vnemo za delo in kot dekle, s katerim se je bilo vedno prijetno podružiti. Julija, hvala ti za vse ... Tvoj RSK Škofja Loka teol? / ZGODBA ZA TABORNI OGENJ Pingvinja domišljija je skoraj tako velika kot njihov apetit Besedilo: Nina Medved - Mjedved Vodniki Rodu Krasnih krastač so se povzpeli v zgornje nadstropje koče, kjer so imeli pomladovanje. Pred vrati velike sobe s skupnimi ležišči, kjer so vsi otroci spali skupaj, so se zbrali v lično linijo, pripravili kitaro in vstopili: "Vsaka zvezda na nebu zamiži, teta Luna prikima, se zasmeji, pogasili smo vse luči, da naši taborniki lahko zaspiiiiijo ..." "Tako, dragi MČ-ji, zdaj je čas za spanje. GG-ji ste lahko še nekaj časa pokonci, a ne bodite preglasni. Lahko noč!" Utrujene glavice MČ-jev so svojim vodnikom samo še zamrmrale svoj "lahko noč" in že trdno spale. Pingvini pa so bili še pri močeh, niti cel dan na svežem zraku jih ni uspel zdelati. Vod je bil zgneten skupaj na zadnjem koncu dolgega pograda, na zgornjem ležišču. Nejc se je namestil v spalki: "Kaj bomo pa zdaj? Ima kdo kaj sladkega?" Vidu je tiho zaklokotalo po želodcu: "Ja, imam čips in tiste grozne bonbone v obliki vampirskih zob, ampak v nahrbtniku, ki je spodaj." "Grem jaz, ker sem najlažja in vi eni sami sloni!" Tina se je tiho izvila iz spalke in se spustila po lestvi. "V katerem žepu jih imaš? Pozabi, že vidim." Izbrskala je nekaj vrečk in se prav tako tiho kot prej vrnila k Pingvinom. Rok si je natlačil vampirske bonbone v usta, kot bi si nadel gumijasto protezo za pust. "Kaj pa zdaj? Na mojem telefonu lahko gledamo hecne video posnetke, koča ima odprto omrežje." "Ne, bomo zbudili tamale." "Jaz imam stripe s seboj, Batmana, Iron mana in Mikija Miško," je predlagal Vid. "To lahko bere samo ena oseba hkrati, to je brez veze." "Potem pa ti predlagaj kaj, Tina!" "Ja, če ti že naši predlogi niso všeč!" "Pripovedujmo si strašljive zgodbe. Bom jaz začela: pred dolgimi leti je v gozdu tu blizu živela starka, ki so se je domačini izogibali." "Imela je dolge sive kodraste lase in tri rumene zobe." "Vsako jutro je šla v gozd in nabrala gozdnih sadežev ter si ustrelila nekaj veveric za okusen golaž, ki ga je jedla za večerjo." "Nekega dne pa je k njej prišel popotnik, ki se je izgubil." Po vsej sobi so migotale luči svetilk. In GG-ji, čeprav so se resnično trudili s šepetanjem, prav gotovo niso bili tihi. "'Dober dan, stara gospa, sem mlad fant iz tujih krajev in iščem prijazne ljudi, ki bi mi odstopili senik, da bi si malo odpočil.'" "Starka ga je premerila z levim in potem še z desnim očesom, ker je strašansko škilila. 'Pridi, moj fant, dala ti bom toplega mleka ... he he ... in ti pokazala, kje boš lahko spal.'" "Peljala ga je v svojo kočo, ga posedla pri peči in ko se je obrnila -" Pod pogradom je zašelestelo in Pingvinom se je skoraj ustavilo srce: "Zdaj pa mir, zbudili boste vso kočo," jih je okregal Miha, ki se je zanalašč prismukal povsem tiho do njihovih ležišč. "Jutri je pred nami dolg dan in če mi bo kdo od vas zehal, bo ostal brez sladice po kosilu." Vendar tisto noč noben od Pingvinov ni mogel dobro spati, vse so preganjale nočne more o starki, ki je v velikem kotlu kuhala mlade tabornike ... Pošljite nam suojo zgodbo (do 3000 znakou s presledki) na reuija.tabor@qmail.com. iz taborniške pesmarice / eSMlIEI 45 AVGUST Tilen Lah - Tulek e D C G Milijon je v zraku nekih čudnih besed, e D C G ki živijo le v mraku, ko toplo sonce zapušča ta svet. e D C G In iskrice v zraku, ki bi zanetile še moker furnir, e D C G jih netijo oči, ki si želijo teme noči. Refren: - G e C D Vsak dan bil bi lažji, če bil bi s tabo objet. G e C D Vsak trenutek mi je dražji, ker sem s tabo zadet. 2x Prepevam ob ognju in preklinjam, ko močno žari. Če le bil bi mal' manjši, da te pogrejem, bi stisnil se k tebi v temi In ko drugi bi zaspani počasi že odhajali proč, bi z nemirom v trebuhu ti prišepnil: "Prosim, ostani z mano to noč. Refren 2x Ko že vidim tvoj obris, se je jutro prevesilo v dan Ti k meni se priviješ, jaz primem te za mehko dlan Ko za trenutek stisne me, da z jutrom izgubil bom vse me spomni tvoj obris, da niso le sanje bile. 1 hY |/ /i/ l 7/,; U Refren 2x Zvočni posnetek pesmi Avgust najdete na povezavi: http://www.revijatabor.si/pesmi/avgust.mp3 Zvočni posnetek pesmi Močvirska himna (iz februarske številke) najdete na povezavi: http://mocvirc.si/datoteke/rmt_himna.mp3. mm koledarakcij j 16. marec 31. skupščina ZTS redna Letna skupščina m mmmmtmm Ig pri Ljubljani starešine, načelniki, člani organou ZTS Kontakt: zts@guest.arnes.si Zueza tabornikou Slouenije -v 16. marec GG race orientacijsko tekmouanje «im tlhr|ll>TV .. Črnuče GG Rok prijau: 11. 3. Cena: 15 €/ekipo Kontakt: matej.plestenjak@gmail.com MZT Ljubljana —^—K-- 23.-24. marec Nočno orientacijsko tekmouanje orientacijsko tekmouanje <1 til 11 itMnUft J u. 18. maj Park TiuoLi u LjübVjarn Kontakt: nouljan.ziua@gmail.com orugi sejtanekza^auniča^ebo^i^i^a^ Spust po Ljubljanici 1 ekološko-kanuistično tekmouanje Vabila pošljite na revija.tabor@gmail.com. . ^ , au Zombija na RAJskem taborjenju. Foto: Miša Kranjc Rašičani u plezalni steni. Foto: RaR 2a4nja piaf Ureja: Nace Kranjc Mega počitek na Megamodulu. Foto: SiNi Preueč snega lahko tudi škoduje. Foto: Marko Dedič Si star od 14 do 20 let oziroma rojen v letih 1993 do 1999? Potem si rezerviraj termin od 1. do 10. avgusta 2013 za ZLET ZTS - NACIONALNI JAMBOREE, ki bo v Velenju. Si želiš novih dogodivščin, novih prijateljev iz Slovenije in tujine, nepozabnih trenutkov? Zlet (Nacionalni Jamboree) je ena najlepših izkušenj v življenju vsakega tabornika. Gre za veliko taborjenje, na katerem se zbere več sto in tudi več tisoč udeležencev - članov ZTS in skavtov iz tujine. Taborništvo skozi organizacijo zletov mladim ponuja možnost za druženje z vrstniki, izmenjavo izkušenj, pridobivanje novih znanj in širjenje svetovnih obzorij. Zlet je tako precej več kot le bivanje pod platneno streho vsak udeleženec se lahko vključi v katero izmed dejavnosti, ki so vsebinsko razdeljene na več področij. Povej še svojim prijateljem - prijavite se ter pridite na Zlet skupaj kot vod. Več na spletni strani www.zlet2013.si ali na Facebooku.