Ljudska knjižnica 64-29° TRŽIČ f V GLASILO ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Komuniciranje Obveščanje in obveščenost sta eden izmed temeljnih pogojev uresničevanja bi razvoja naše samoupravne socialistične ureditve. Komunikacije so bistven del delovnega procesa, samoupravnih odnosov in predvsem samoupravnega odločanja, ter element, ki omogoča kontrolo in realizacijo odgovornosti v družbi. Komunikacije so »živčni sistem« vsake družbe. Seveda pa se moramo zavedati, da informacije oz. informiranje ni edini pogoj uresničitve samoupravnih delegatskih odnosov družbene odgovornosti in učinkovitosti organizacije. Upoštevati moramo tudi vse druge elemente, ki vplivajo na družbene procese. v delegatskem sistemu Ta zapis je predvsem namenjen delegatom in delegacijam, vendar pa bomo obravnavali tudi nekatera vprašanja samoupravnega informiranja nasploh! To je tudi razumljivo, saj je položaj delegata oziroma delegacije v informacijskih procesih v temeljni samoupravni skupnosti odvisen predvsem od stopnje razvitosti samoupravnega informiranja v tej skupnosti sploh. Ne moremo si namreč zamisliti dobrega komuniciranja delegatov z drugimi subjekti v sredini (temeljne samoupravne skupnosti), kjer ni ustreznega samoupravnega sistema informiranja. Tako so naša prizadevanja usmerjena v dve smeri: na eni strani opredeliti temeljne značilnosti samoupravnega sistema informiranja in na drugi strani pokazati na vlogo, ki jo ima v tem sistemu delegat oziroma delegacija. Pomen komunikacij za delegatsko razmerje Temeljni smisel delegatskega sistema je, da delovni človek neposredno po svojih delegatih samoupravno odloča o vseh bistvenih vprašanjih družbene reprodukcije. Delovni človek na svojem delovnem mestu in občan v krajevni skupnosti razpravljata o ključnih vprašanjih družbenega razvoja in sprejemata stališča ter odločitve o njih. Bistveni del samoupravnega odločanja je prav obveščanje in obveščenost. Delovni človek — občan mora razpolagati z informacijami o svojem položaju v temeljni organizaciji združenega dela in o njenem gospodarjenju, o krajevni skupnosti, ter o njenem položaju, o glavnih razmerjih delitve dohodka in o vprašanjih, ki so v razpravi, o že izrečenih splošnih in posebnih interesih na določenem področju in o stališčih drugih. Le tako se bo lahko vključil v proces samoupravnega odločanja. Dobro razvit sistem obveščanja v temeljni samoupravni skupnosti in v celotni zgradbi političnega sistema je pogoj spoznavanja različnih lastnih interesov. Medtem, ko so ti interesi do vprašanj na ravni temeljne samoupravne skupnosti neposredni in zato lažje opredeljivi, pa interesi posameznih skupnosti do splošno družbenih vprašanj niso tako izoblikovani. Prebujanje interesov pa omogočajo med drugim prav uspešne komunikacije. Preko informacij pa spoznavamo tudi interese, mnenja in stališča drugih družbenih dejavnikov, s katerimi skupaj zadovoljujemo potrebe in interese. Komunikacije omogočajo torej temeljni samoupravni skupnosti, da se dejansko vključuje v družbene procese in politični sistem. Obveščenost in obveščanje sta pomembna elementa za celoten proces samoupravljanja, ne le za delegatska razmerja. Delegatstvo pa kljub temu vnaša v komuniciranje več novih zahtev in elementov. Predvsem se z delegacijo razširja krog vprašanj, ki bodo v razpravi v temeljnih samoupravnih skupnostih, na vsa vprašanja, ki jih bodo obravnavale skupščine druž-beno-političnih skupnosti. Nadalje bo treba izpopolniti tudi obstoječi komunikacijski proces, saj manj zapleteni samoupravni odnosi v temeljnih samoupravnih skupnostih niso vedno zahtevali optimalnega sistema komunikacij. Z delegacijo in novimi informacijami, ki tudi ne bodo imele neposredne zveze z delovnim (v ozkem pomenu te besede) procesom v temeljni samoupravni skupnosti, pa bo nujen visoko učinkovit sistem komuniciranja, če naj vsaka informacija najde pot na pravo mesto. Nespametno bi bilo graditi v temeljni samoupravni skupnosti nov sistem komunikacij za delegacijo. Seveda pa je treba obstoječi sistem komuniciranja ustrezno prilagoditi v tistih primerih, ko ustreza samoupravni ureditvi. Preko istih služb, po istih kanalih, se pretakajo informacije za samoupravne organe, delegacije in za delovanje same organizacije — temeljne samoupravne skupnosti. Vendar je treba poudariti, da delegatski odnosi in razmerja zahtevajo nove kvalitete v procesu informiranja. Delegatski sistem pa tudi zaostruje zahtevo po kvalitetnih, resničnih, sprotnih in celovitih informacijah. Pred vse nosilce procesa obveščanja se tako postavljajo odgovorne naloge, ki jih bodo lahko opravljali le, če bodo ustrezno usposobljeni! Normativna ureditev samoupravnega informiranja Ustava (zvezna in republiška) je na vseh področjih družbenega življenja izrecno, ali pa posredno uredila tudi odnose, ki izhajajo iz medsebojnega komuniciranja. Tako je ustava posebej zavezala delegacijo in delegate, da redno in celovito obveščajo o svojem delu delovne ljudi in občane. Ustava med pravicami in dolžnostmi ureja seveda tudi pravice in svoboščine na področju obveščanja. Z zakonom o javnem obveščanju je to področje še bolj podrobno urejeno, predvsem, kar se tiče podružabljanja javnega obveščanja, javnosti dela vseh organov in organizacij in drugih dolžnosti vseh odgovornih za javno obvešča- nje. Na osnovah, ki jih dajeta ustava in zakon o javnem obveščanju, morajo temeljne samoupravne skupnosti urediti v okviru svojih samoupravnih sporazumov, statutov ali drugih splošnih aktov tudi pravice in dolžnosti članov temeljne samoupravne skupnosti na področju medsebojnega obveščanja. S splošnim samoupravnim aktom je potrebno urediti tudi vlogo delegacije in delegatov v informacijskih procesih v naši družbi. V vseh samoupravnih aktih je posebej pomembno opredeliti načela medsebojnega informiranja, med katerimi so predvsem javnost dela, dolžnosti in pravica do obveščenosti, pravila obveščanja v komuniciranju in drugo. Poleg tega moramo normativno urediti organizacijo obveščanja, načine, oblike in subjekte komuniciranja ter njihovo odgovornost v samoupravnih in delegatskih procesih. V posebnih določbah je treba določiti obvezno vsebino obveščanja — katera so tista vprašanja o katerih mora biti obveščen vsak član temeljne samoupravne skupnosti. Povzetek V temeljni samoupravni skupnosti, kjer ni ustreznega samoupravnega sistema informiranja, ni mogoče pričakovati uspešnega komuniciranja delegatov. Z delegacijo se širi krog vprašanj, ki so predmet procesov komuniciranja v naši družbeni sredini, zato je potrebno izpopolniti obstoječe sisteme informiranja, tako da bodo omogočali optimalno učinkovitost na vseh področjih družbenega življenja. Z uvedbo delegatskega sistema je dobila temeljna samoupravna skupnost stalno sistemsko povezavo (komunikacijo) s celotno zgradbo družbenega dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja. Delegacija tako predstavlja najpomembnejši element odprtosti skupnosti proti okolju — družbeni sredini. Med delegacijo in delovnimi ljudmi, ki so jo izvolili, mora obstojati stalna komunikacija, stalna delovna povezanost, ki omogoča delegaciji, da sprošča svoji samoupravni skupnosti probleme, ki so v obravnavi, delovnim ljudem pa izraža svoja stališča in interes. Samoupravni delegatski sistem komuniciranja mora biti odprt, tako da je vsem delovnim ljudem dejansko omogočena vključitev v pretok informacij. Vsi morajo imeti možnost sprejeti od delegacije informacije, po drugi strani pa mora sistem obveščanja omogočati vsakemu, da vstopi v neposredni stik z delegacijo oziroma delegatom. Komuniciranje med delegacijo in člani temeljne samoupravne skupnosti je dvosmerno — poteka od delovnih ljudi k delegaciji in od delegacije k delovnim ljudem — in to v vseh fazah dogovarjanja oziroma sprejemanja družbenih odločitev: v fazi nastanka potrebe po odločitvi (npr. po zakonu), v fazi izoblikovanja predloga odločitve (osnutka — predloga zakona), v fazi ovrednotenja alternativ in pripomb na predlog, ki so nastale v prejšnjih fazah (sprejemanje zakona) in v fazi uresničevanja odločitve (učinek, ki ga je zakon imel). Delegacija mora obvezno odgovoriti na vse pripombe, stališča in predloge delovnih ljudi, in jih po možnosti tudi upoštevati. Če teh pobud ni mogoče upoštevati, pa mora obrazložiti, zakaj to ni mogoče in kateri so argu- menti za sprejem drugačnega stališča. Delegacija v svojem vsakodnevnem delovanju dela selekcijo informacij — odloča, katere informacije gredo do vsakega člana temeljne samoupravne skupnosti, katere bo sporočila samo samoupravnim organom in družbeno političnim organizacijam in katere niso tako pomembne in jih ni potrebno širiti zunaj delegacije. Seveda delegacija za ustrezno selekcijo tudi nosi polno družbeno odgovornost. Pri selekciji informacij mora delegacija upoštevati interes delovnih ljudi kot temeljni kriterij. Odločilen je vsekakor primarni, prevladujoči interes delovnih ljudi: ta je pridobivanje dohodka, čimbolj ugodna razdelitev dohodka v TOZD in čimbolj samoupravno urejanje zadev bivanja in življenja občanov v krajevni skupnosti. Informacijam o teh vprašanjih bo delegacija nesporno morala dajati prednost. Delegacija mora stalno obveščati delovne ljudi o stanju na vseh področjih dela delegacije. Podatke, ki jih pošilja članom temeljne samoupravne skupnosti mora prikazati komparativno, da omogoča samoupravljalcem ocenjevati družbeno stanje. Informacije pa morajo vsebovati tudi podatke o predvidljivih posledicah takšnega stanja, o vzrokih in porazdelitvi odgovornosti za stanje in končno, kakšen je samoupravni-dele-gatski mehanizem preko katerega lahko delovni človek deluje na spremembo stanja. Informiranje o stanju je stalna dolžnost delegacije, seveda pa mora ta izpeljati enak postopek informiranja tudi za vsako konkretno vprašanje, o katerem je potrebno zavzeti stališče v temeljni samoupravni skupnosti. Delegacija mora v svojem vsakodnevnem delu vzpodbujati vse subjekte v temeljni samoupravni skupnosti, da vstopajo v procese komuniciranja. To pa doseže, če posega z informacijami v tista vprašanja, za katera imajo samoupravljalci primarni interes, če zagotovi, da vključevanje delovnih ljudi v komuniciranje ni brez efektov in končno, če zagotovi ustrezne načine komuniciranja. Delegati in delegacije so večkrat v situaciji, ko morajo za preverjanje svojih stališč v svoji družbeni sredini uporabljati tudi neformalne ko- Komuniciranje v... (Nadaljevanje s 1. str.) munikacije. Vendar takšno komuniciranje ne sme postati prevladujoča oblika delegatskih odnosov. Delegacija mora sodelovati v vsen rednih družbenopolitičnih aktivnostih krajevne skupnosti. Tako je pomembno za uspešnost dela delegacije, da deluje v stalni povezavi s svetom krajevne skupnosti, z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organiziranimi subjekti v krajevni skupnosti. Ta povezanost je pomembna tudi pri sklicevanju zbora občanov, ki se naj skliče samo za najpomembnejša vprašanja, in to v dogovoru med vsemi subjekti v krajevni skupnosti. Delegacija za vsako konkretno vprašanje posebej odloči, kako širok krog občanov in katere organe in organizacije bo vključila v komunikacijski proces. Preden delegacija razpravlja o določenem vprašanju, zbere vsa stališča, mnenja in predloge vseh drugih dejavnikov v krajevni skupnosti ter nato odloči o načinu razprave. Delegacija mora vse občane, svet krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije v krajevni skupnosti sproti obveščati o vseh fazah reševanja pomembnih vprašanj. Delegacijo čakajo na področju informiranja težke naloge, zato se mora ustrezno organizirati. Za informiranje mora biti posebej zadolžen eden od članov delegacije, lahko je to tudi predsednik ali njegov namestnik ali pa delegat, ki gre na zasedanje skupščine. Delegacija temeljne organizacije združenega dela se mora v najpomembnejših zadevah prav gotovo posvetovati z vsemi delovnimi ljudmi, vendar pa se bo večkrat zgodilo, da bo stopila v stik zgolj z delavskim svetom. Tako bo odnos med delegacijo in najvišjim samoupravnim organom pomemben element sistema komuniciranja v TOZD. Za informiranje so v temeljni organizaciji združenega dela odgovorni vsi člani, v okviru svojih rednih delovnih in samoupravnih pravic in dolžnosti. Posebno odgovornost za to področje pa nosijo samoupravni organi, delegacije in strokovne službe. Omeniti velja vlogo informativne službe, ki je stro-Kovno odgovorna za obdelavo informacij, za ustrezen sistem informiranja in za načine ter sredstva komuniciranja v TOZD. Delegacija se pri uresničevanju svojih dolžnosti na tem področju opira na strokovne usluge informativne službe. Za funkcioniranje delegatskega sistema je pomembno, da tudi ustrezno organiziramo komunikacije od delegacije temeljne samoupravne skupnosti do skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V teh procesih komuniciranja je najtežje zagotoviti, da se nit delegatskih odnosov nikjer ne pretrga. Vedeti moramo, da je kritičnih točk veliko: gre za vprašanje komunikacij med temeljno samo- upravno skupnostjo in delegacijo, med delegacijo in konferenco delegacij, med delegacijo oziroma konferenco delegacij in občinsko skupščino, med skupščino občine in skupino delegatov ali skupno skupino delegatov in republiško skupščino. Poseben problem pa predstavlja odnos med delegacijo (konferenco delegacij), (skupino delegatov) in delegatom, ki gre na zasedanje skupščine. Na tem mestu zavisi komunikacija v delegatski liniji od uspešnosti dela enega delegata. Delegacija naj pri svojem delu uporablja vse načine in sredstva informiranja: neposredne oblike, kot so zbori, sestanki, gradiva in druga pismena sporočila, glasila delovnih skupnosti in komunalna glasila, druga sredstva javnega obveščanja, razglasne postaje, računalnik itd. Pravice in dolžnosti delegacije in drugih dejavnikov na področju informiranja v temeljni samoupravni skupnosti je potrebno tudi natančno normativno opredeliti v samoupravnih sporazumih in posebnih pravilnikih. Po priročniku: Delegat v samoupravni družbi — in komuniciranje v delegatskem sistemu Kakšen bo Tekstilec v bodoče Temeljna vsebinska zasnova glasila »TRŽIŠKI TEKSTILEC« Po zakonu o javnem obveščanju mora imeti vsak časopis svojo temeljno vsebinsko zasnovo, v kateri je zajet osnovni namen glasila, ki naj vsestransko in objektivno informira člane kolektiva o vsem dogajanju v OZD. Temeljno vsebinsko zasnovo bo sprejel SDS na eni prihodnjih sej, istočasno bo sprejet tudi sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij, akt o sestavi družbenega organa (izdajateljskega sveta) in pravila o urejanju glasila. Našim bralcem posredujemo temeljno vsebinsko zasnovo z namenom, da jo proučijo in dajo nanjo svoje pripombe in predloge. Le-te lahko sleherni član kolektiva odda v nabiralnik TT (pred okrepčevalnico) ali v uredništvo v centru za izobraževanje do 10. oktobra. Temeljna vsebinska zasnova je sestavni del sklepa o ureditvi izdajateljskih razmerij v OZD BPT. Namen izdajanja glasila Namen izdajanja glasila je seznanjanje vseh zaposlenih o vseh pomembnejših dogajanjih v OZD BPT; o funkcioniranju delegatskega sistema, o delu samoupravnih organov, o poslovanju podjetja, o družbeno političnem življenju in delu v podjetju, kajti le z ustreznim načinom informiranja lahko pričakujemo resnično in uspešno samoupravljanje. Glasilo bo informiralo člane delovne skupnosti tudi o vseh važnejših dogajanjih izven podjetja. Aktivno bo spremljalo pozitivna družbena prizadevanja za ureditev samoupravljanja in za utrditev vloge delavskega razreda v naši stvarnosti. Glasilo je namenjeno članom kolektiva ter vsem našim delavcem, ki so na odsluženju vojaškega roka. Predmet obravnave V glasilu se bodo objavljali sestavki, ki imajo namen delavcem približati informacije, ki zadevajo njihov naj ožji interes — delo OZD, njene probleme, socialno varnost, poleg tega pa bodo sestavki, ki bodo delavce informirali o vseh važnejših družbeno političnih vprašanjih, ki zadevajo samoupravne odnose, njihovo družbeno politično delo in osebno zadovoljstvo. Vsebina sestavkov bo zajemala sledeča področja: družbenopolitična dogajanja, samoupravljanje v OZD, delo družbenopolitičnih organizacij v OZD, življenje in delo v OZD, politika investiranja in izvajanje investiranja, prodajna politika, marketing, izobraževanje in štipendijska politika, kadrovska politika, sejmi in razstave, delo Društva inženirjev in tehnikov ter sekcije mojstrov, življenje naših upokojencev, dejavnost Industrijskega gasilskega društva, šport in rekreacija, kulturne in druge prireditve, izleti članov kolektiva, ter razna aktualna obvestila, sporočila in podobno. Glasilo ima tudi zabavni del (humor, pregovori — reki, križanka z vsebino iz podjetja). Temelji uredniške politike Glasilo »Tržiški tekstilec« bo vodilo tako uredniško politiko, ki bo čimbolj resničen odraz interesov delavcev organizacije združenega dela BPT. Uredniški odbor bo pazil, da bo glasilo odprto za vse delavce in da bodo vsi prizadeti imeli možnost v njem objaviti svoje mnenje o problemih, ki jih bo glasilo obravnavalo. Uredništvo oz. uredniški odbor se bo zavedalo vloge, ki jo ima glasilo pri samoupravljanju in bo urejalo glasilo v skladu s to vlogo. Eno vprašanje -šest odgovorov Po jesensko obarvanih gozdovih že nabiramo ajdovčke, sonce vedno kasneje vstaja in se pogostokrat skriva za oblaki, ki jih sem ter tja podijo vedno hladnejše jesenske sape. Smo v času, ko se vsi pripravljamo na zimske dneve in med temi pripravami je tudi skrb za ozimnico. Nekaj članov našega kolektiva smo povprašali, kako se bodo oskrbeli za zimo. Gramc Stanka, dela v navijalnici, kjer je zaposlen tudi njen mož, imata hčerko Lionido, staro štiri leta in sina Erika, ki ima šele leto in pol. O nabavi ozimnice nam je povedala takole: »Vsaj krompir in jabolka je treba nabaviti pred zimo. Krompir sva že kupila v Dupljah, plačala pa sva ga po 1,80 din za kilogram. Tudi jabolka bova dobila pri istem kmetu, toda ta bodo cenejša, ker jih bo mož obral sam. Nove podražitve vseh prehrambenih artiklov se v gospodinjstvu kar precej poznajo. Naju ,reže ven', kot temu pravimo, nočna izmena, ki je bolje plačana. Ugodnost, ki jo nudi sindikat, je deležna vsega priznanja delavcev. Mislim, da bomo tudi letos lahko naročili vloženo povrtnino kamniškega podjetja ETA.« Nikolaj Ribnikar, ki že od 20. februarja 1963. leta dela v tovarniški elektro-delavnici, ima doma tri dekleta in ženo, ki je čistilka v tkalnici. Starejša Nika hodi v Ljubljano na gradbeno šolo, s posojilom pa ji pomaga naše podjetje. »Že deset let kupujem krompir v Zadragi pri istem kmetu. Kar okrog 300 kilogramov ga pospravimo, saj pravijo, da je to slovenska narodna jed, tako kot je na Madžarskem doma paprikaš. Vesel sem bil akcije naše sindikalne organizacije, ki nam je omogočila, da lahko dobimo jabolka ceneje kot v trgovini. Naročil sem jih sto dvajset kilogramov. Jeseni se stroški res kopičijo, saj niso to samo zaloge hrane za zimo, tu je tudi začetek šolskega leta — koliko to stane, ve samo tisti, ki ima šoloobvezne otroke — pa še kurjava je zraven. Eno vprašanje -šest odgovorov (Nadaljevanje z 2. str.) Vložene zelenjave običajno ne kupujeva. Vkuhavanje je ženin konjiček, zato papriko, peso in še nekaj kumaric raje kupimo, da potem par dni prijetno diši po celem stanovanju, pa še sosedom ni treba praviti, da smo se za zimo že pripravili.« Ivana Srečnik je v Bombažni predilnici že od 1946. leta. Doma ima tri otroke, ki so ravno v letih, ko doraščajo (od 8 do 17) in bi pojedli vse, kar vidijo, čeprav so včasih nekoliko izbirčni. »Vsa leta, kar daleč nazaj se spomnim, kupujemo krompir in sadje v Podbrezjah. Krompirja smo kupili dvesto trideset kilogramov, plačali pa po 1,60 din za kilogram. Jabolka bomo letos dobili na zelo ugoden način. Veste, sama jih obiram in to na način, ki je res za nas zelo sprejemljiv. Jabolka obiram sama, od celotne obrane količine je ena polovica naša, druga pa ostane kmetu. Vsak dinar je dober, posebno, če imaš tri, ki še trgajo hlače po šolskih klopeh. Z veseljem sem pozdravila predlog sindikata. Pa se bo zopet odvalil kamen od srca, ki je zlasti na jesen zelo težak.« »Zakaj ravno mene?« je nasmejano vprašala Slavka Radon, ko sem jo prosil, če bi hotela odgovoriti na par vprašanj o ozimnici. Spravila me je v zadrego, zato sem ji odgovoril kar z vprašanjem. — Saj imate verjetno otroke in moža, denarja pa ne preveč, kajne? »V BPT sem se zaposlila 20. marca 1956. leta. šestnajst let sem delala v predilnici, sedaj pa sem že dve leti pri vezilnih avtomatih. Z možem, ki dela v mehanični delavnici, sva si ustvarila standardno slovensko družino — imava namreč dva fanta, ki obiskujeta osnovno šolo. Krompir dobimo pri kmetu v Zadragi, jabolka pa sem naročila v tovarni, vsake vrste po en zaboj. Zelenjavo vlagam kar sama. Letos je dosti gob, ki jih vsi radi nabiramo. Že večkrat smo jih jedli, vloženih pa imam tudi že osem litrov. Imamo tudi nekaj malega vrta, da mi vsaj peteršilja in korenja ni treba kupovati. Papriko in kumarice sem že vložila, tako bo pozimi vsaj kaj za zraven ceneje, ko je že meso tako drago.« Boža Pretnarja sem za razgovor moral nekoliko počakati, ker je prav tedaj menjal dok pri belilnem agregatu. »Stanujem na Brezjah pri Tržiču. Ker imava dva majhna fantiča, je žena morala ostati doma, prej je bila pa zaposlena v čistilnici ,Polonca’. Doma imamo nekaj kmetije, a sta še starša pri moči, tako da, kljub temu, da sem jaz v službi, lahko obdelamo tistih par hektarov zemlje. Ozimnico pridelamo doma, tako da mi je ni treba kupovati. Za krompir imamo nekaj stalnih odjemalcev, ki vsako leto kupujejo krompir pri nas. Tudi jabolk bo letos dovolj, a jih pridelamo le za svojo porabo, saj jih je na kmetih treba kar dvakrat prekuhati, kar je dvakrat koristno — sploh se ne pokvari pa še gristi ga ni treba; nekaj jabolk in drobnih hrušk pa sprešamo za mošt. Zelenjave žena ne vkuhava, ker ima dovolj dela z otroki in kmetijo. Če pa je potrebno, kupimo kak kozarec kumar ali paprik. Za tistega, ki doma nima ničesar, je akcija sindikata ne samo potrebna, ampak nujna. Tisti, ki so odvisni samo od trgovine bo priprava na zimo že tako krepko udarila po žepu.« Majda čemilec je administratorka v kadrovskem sektorju. Na tem mestu dela dve leti, v tovarni pa je že od petnajstega leta. Doma je iz Loke pri Tržiču, kjer sta z možem Jurijem, ki dela pri tržiški Metalki, še predno sta se vzela, naredila svojo hišo. ■ »Trije smo, imava že leto staro hčerko Vanjo. Čeprav nama krompirja in jabolk ni treba kupiti, ker imajo starši kmetijo, naju je podražitev prehrane vseeno prizadela. Ker imava nekaj vrta, zelenjavo pridelava doma. Vloženih imam že nekaj kozarcev fižola in kumar, tako da mi tudi tega ni treba kupovati. Gob pa še nisem vložila, ker vse sproti pojemo, pa tudi časa nimamo, da bi jih večkrat hodili nabirat, ker je vedno dosti dela ali pri hiši ali pa pomagava na domači kmetiji pospravljati jesenske pridelke.« Vsak delavec vprašanje ozimnice povezuje z uspešnim delom sindikalne organizacije našega podjetja. Vsi se zavedajo, da brez njenih prizadevanj, ne bi bilo cenejše ozimnice ne predloga delavskemu svetu, da vsak član kolektiva zaradi višjih jesenskih stroškov dobi 750,— din. Oktober - mesec varčevanju Približuje se mesec oktober, ki ga v ljubljanski banki praznujemo kot mesec varčevanja. Bralcem »Tekstilca« bi ob tej priliki posredoval nekaj misli dn informacij, ki jih bodo kot varčevalce tržiške enote LB gotovo zanimale. čeprav je čut za varčevanje pri naših ljudeh globoko zasidran, si moramo vedno prizadevati, da ta čut ohranimo in vzpodbujamo. V razmerah, ki vladajo v svetovnem gospodarstvu in katere se odražajo tudi pri nas, pa morajo biti ta prizadevanja še močnejša. Era porabniške družbe je od zapada pljusknila tudi k nam in povzročila čezmerno potrošniško mrzlico. Kljub težnjam, da se prl-služeni denar čimprej pretvori v potrošne dobrine, pa ugotavljamo razveseljujoče dejstvo, da hranilni fondi, ne samo ostajajo na isti višini, ampak se občutno povečujejo. Hranilne vloge na vpogled, kamor spadajo: domače hranilne vloge, vloge na pošti m vloge tržiških podjetij, ki izplačujejo osebne dohodke z nakazilom na hranilno knjižico, so se v naši enoti dvignile, v razdobju od januarja do avgusta, za 11,4 %. Tako je bilo stanje hranilnih vlog ob koncu meseca avgusta novih din 29.510.701,—. Zanimivo je, da precejšen del hranilnih vlog sestavljajo sredstva, ki so jih delavci tržiških podjetij vložili pri izplačevanju osebnih dohod-hov prek hranilnih knjiž'c. Tako je bilo stanje hranilnih vlog iz tega naslova d