■ o ¡ -í :o !o iP^ RADIOPTUJ 89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si NK Drava • Fridl na klop, Pavlovič iz kluba O Stran 15 vtorek priloga Po mestni občini Ptuj • Kdo bo sploh še kaj obnavljal O Stran 2 Po mestni občini Spuhlja • "Zapečatili boste naša življenja!" O Stran 6 Kmetijstvo Podravje • Po žepu udarjajo le kmeta O Stran 32 Ptuj, petek, 16. aprila 2010 letnik LXIII • št. 30 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Ptujsko polje • Skrb za varstvo vodnih virov Največji problem so nitrati in pesticidi V okviru projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja je bil včeraj v Ptuju znanstveni simpozij o varovanju vodnih virov, v okviru katerega so si udeleženci ogledali tudi novo čistilno napravo v Kidričevem. Na simpoziju, ki so ga v okviru projekta Čista voda - pozdrav prihodnosti pripravili v prostorih Višje strokovne šole na Vičavi, je dr. Uroš Kranjc z Inštituta za ekološki inženiring v Mariboru opozoril, da je klasičen primer onesnaževanja podtalnih voda pri nas kemija, predvsem nitrati in pesticidi, ki jih vnaša človek sam s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi. Matjaž Fras je opozoril na nujnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki predstavljajo enega največjih onesnaževalcev pri nas in povzročajo veliko težav zaradi velike razpršenosti slovenskega prebivalstva, mag. Cvetka Pintar pa je na to temo predstavila nekaj raziskovalnih del in projektov Višje strokovne šole Ptuj s področja varovanja vodnih virov. V drugem delu simpozija so si udeleženci z zanimanjem ogledali delovanje nove čistilne naprave v Apačah na območju občine Kidričevo, ki je pričela redno delovati v začetku letošnjega leta. -OM Foto: Martin Ozmec Hajdina • Gradnja kanalizacije M Ptuj • Stroka in občina še brez skupnega jezika Krajani ogorčeni Postaviti ne bi smel niti pesjaka Na pobudo občanov Spodnje Hajdine, ki jih je motil pričetek izgradnje kanalizacijskega prečrpališča na dvorišču tamkajšnje osnovne šole in vrtca, je hajdin-ski župan v sredo sklical sestanek. Novi odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju MO Ptuj nastaja že nekaj let. Trenutno še veljavni odlok je bil sprejet leta 1989. Ker so krajani vztrajali, da jih moti tresenje tal ob zabijanju zagatnic, bodo objekt gradili po drugi, vodnjakarski POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE. — . !<> ¿s) Vaši podatki: - rojstni datum - telefon: - e-mail naslov Več informacii boste našli na strani 30. tehnologiji, kar bo gradnjo podaljšalo in podražilo - na račun občine. Župan Radoslav Simonč je razburjenim občanom ter predstavnikom projektantov, izvajalcev in nadzora omenjenih gradbenih del pojasnil, da je sestanek sklical na pobudo okoliških stanovalcev, ki jih moti dejstvo, da so izvajalci del - Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj - pričeli gradnjo pred predvidenim pričetkom, zato je v ponedeljek predlagal, da dela začasno ustavijo - tudi zato ker krajane moti prestavitev predvidene lokacije kanalizacijskega črpališča pred osnovno šolo. Pojasnil je, da gre za izgradnjo prečrpališča fekalnih voda. O Stran 7 Mestni svetniki so delovno gradivo odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju MO Ptuj dobili v obravnavo septembra 2008 in je še vedno delovno gradivo. Javna razgrnitev strokovnih podlag je bila od 19. januarja do 19. februarja leta 2008, javne obravnave, ki je bila 20. februarja 2008, pa se je udeležil le en občan. Župan je leta 2007 imenoval komisijo za pripravo odloka o nepremičnih kulturnih spomenikih zaradi obsežnosti strokovnih podlag in pregleda sprememb ter morebitnih razširitev razglašenih območij in varstvenih režimov ter vplivnih območij, njena osnovna naloga pa je bila, da pregleda strokovne podlage in poda stališča do predlogov Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po mnenju komisije, ki je strokovne podlage temeljito pregledala, je smiselno v novem odloku obdržati kot spomenike lokalnega pomena vse tiste spomenike, ki so bili zaščiteni že sedaj. V komisiji pa ne podpirajo razglasitve nekdanje usnjarne kot tehničnega spomenika, arheološkega najdišča Ob železnici kot arheološkega spomenika, četrti z vilami ob Potrčevi kot naselbinskega spomenika, rojstne hiše narodnega heroja Jožeta Lacka v Kicarju kor zgodovinskega spomenika, Mestnega parka, Ljudskega vrta, drevoreda platan na nekdanjem sejmišču pa kot vrtno-arhitekturnih spomenikov. O Stran 3 Foto: CG Ptuj • Zavod bo glede Jadranske 16 izdal novo odločbo Kdo bo sploh še kaj obnavljal Za opravljanje dela na objektu v Jadranski ulici 16 na Ptuju, obširno smo o tem problemu pisali v 28. številki Štajerskega tednika, ki je izšel 9. aprila, je Zavod za varstvo kulturne dediščine - OE Maribor prejel anonimno prijavo, zato so opravili ogled. določeno z nosilnimi stenami, oboki in štukaturami, ohraniti oziroma ponovno vzpostaviti, ohraniti pa je potrebno tudi obstoječe komunikacije, veže, stopnišče, gank, kot tudi primarne vratne in okenske odprtine, neustrezna mlajša okna in vrata, predvsem na dvoriščni strani, pa preoblikovati, vzpostaviti na primarnih lokacijah na osnovi sondažnih raziskav, arhivske dokumentacije oziroma analogije. Prav tako je potrebno ohraniti potrebno kvalitetno primarno stavbno pohištvo ter ga obnoviti, dotrajanega in neustreznega pa izdelati po vzoru originalnega oziroma po analogiji. Če bo prišlo do zamenjave oken, je potrebno izdelati ustrezna lesena deljena okna, opremljena z nadoknicami. V kulturnovar-stvene pogoje je Zavod zapisal tudi, da je potrebno odstraniti vse ustrezne sekundarne in »Da ne bi prišlo do še večje škode na kulturnem spomeniku ali celo do porušitve zaradi spodkopavanja zidov in v arheoloških plasteh, ki so bile v veliki meri brez nadzora uničene, smo posege prijavili inšpekciji, ki je za zaustavitev del pooblaščena,« pravi konservatorka svetovalka Marlenka Habjanič. Ob tem pa pojasnjuje, da je rok za podajo kulturnovarstve-nih pogojev 30 dni. Na podlagi dopisa (vloge) Boštjana Černe-zla z datumom 3. 8. 2009 je bil opravljen konservatorski ogled z arheologom in statikom 7. 8. 2009 in 18. 8. 2009. Na podlagi ogledov so podali kulturno-varstvene pogoje z datumom 31. 8. 2009, v zakonsko določenem roku. V tem dokumentu Območne enote ZVKDS je zapisano, da je potrebno obstoječo zasnovo prostorov, Uvodnik Tudi jaz podajam kazensko ovadbo! Če smo v naši demokratični državi vsi enakovredni in imamo vsi enake pravice, potem tudi jaz čisto tako kot poslanci lahko podam kazensko ovadbo. In jo vlagam - zoper sobotno vseslovensko akcijo čiščenja okolja in pobiranja odpadkov. Ovadbo podajam izključno zato, ker nikakor ne gre za odpadke. Niti ena sama stvar ali stvarca, ki se bo v soboto znašla med odpadki in končala na odlagališčih, ni odpadek. Saj to je itak jasno, ker se že dolgo propagira, kako se lahko reciklira in ponovno uporabi praktično čisto vse. Torej gre za surovine, ne pa odpadke. In tudi če pri nas nimamo obratov za predelavo vseh vrst najdenih surovin v okolju, jih lahko praktično takoj uporabimo sami. Recimo: iz odsluženih akumulatorjev bi se lahko naredile čudovite in zelo poceni škarpe za haloške ceste ali pa vsaj visoke ograje pred tečnimi sosedi. Iz odsluženih pločevink bi lahko naredili poceni obcestne količke in materiala za nove in nove gotovo ne bi nikoli zmanjkalo, ker sem prepričana, da Slovenci vseeno spijemo več piva in redbula, kot papodremo teh količkov. Iz razcufanih vrečk in ostale polivinilne navlake bi se z nekaj dobre volje lahko zlepile velike plahte in cerade, s katerimi bi pomagali obubožanim gasilcem pri prekrivanju streh ob naravnih nesrečah. Stari "šporheti", pralni stroji in avtomobilske školjke bodo čez nekaj let itak spomeniško zaščitena dediščina z visoko vrednostjo, ki lahko tudi v naravi počaka na prevoz v muzeje slovenske avtomobilske zgodovine in kulturno-gospodinjske dediščine. Tudi baterije se lahko z žičkami povežejo v izjemno močne in odporne žaluzije, ki bodo dobro ščitile šipe tudi pred debelo točo. Ne vem, no. Mislim, da pri tem velikem čiščenju Slovenije sploh ne gre za neko humanitarno in okoljsko naravnano akcijo, ampak zaprofitabilni manever organizatorjev, ki se bodo z nabranim materialom dodobra okoristili na vse napisane in nenapisane načine. Zato menim, da gre tudi za koruptivno dejanje, in zahtevam, da mora ovadbo dobiti v roke tudi Drago Kos s svojo komisijo. Pa če že ne gre za kriminalno dejanje, gre vsaj za vsesplošno zavajanje in izkoriščanje ljudstva z namenom pridobitve koristi. Evo, to je to. Za konec pa še zahtevam, da me vzamete čisto resno, točno toliko kot naše vrle politike. Ha ha ha... Simona Meznarič Foto: Črtomir Goznik Zavod ni izdal kulturnovarstvenega soglasja za legalizacijo rekonstrukcije temeljev in prizidavo k poslovno-stanovanjskemu objektu v Jadranski ulici 16. neustrezne omete in tlake ter jih zamenjati z ustreznejšimi. Pri izbiri novih talnih oblog in tlakovanja dvorišča je treba uporabiti ustrezne naravne materiale (les, opeko, kamen, rečne oblice), za ozelenitev oziroma zasaditev pa izbrati ustrezne avtohtone vrste dreves oziroma popenjavk. Ohra- niti in ustrezno prezentirati pa je treba tudi vodnjak. Glede statike je zapisano, da je treba pregledati vse do sedaj izvedene podzidave zidov in ugotoviti, ali so na dovolj nosilnih tleh. Za nadaljevanje del je treba natančno določiti zaporedje mikrolokacij pod-kopavanja in podbetoniranja zidov, podzidovanja pa ne sme biti. Podbetoniranje mora biti izvedeno na način, ki zagotavlja kontinuiranost, ne pa po segmentih, kot se je delo doslej izvajalo. Pri napačni odločitvi so možne večje poškodbe zidov in obokov. Glede na zahtevnost tovrstnih posegov bi bil potreben projekt, ker gre za poseg v osnovno nosilno konstrukcijo objekta. Pred izvedbo obnovitvenih del je treba opraviti tudi arheološko raziskavo. Stroški arheološke raziskave so breme investitorja zemeljsko-gradbenega posega, zaradi katerega je arheološka raziskava potrebna. V primeru odkritih arheoloških ostalin, ki bi jih bilo potrebno ohraniti na mestu najdbe, je glede na določila Evropske konvencije o varovanju arheološke dediščine temu primerno treba prilagoditi izvedbo projekta obnove. V kulturnovarstvene pogoje je pod enajsto točko Zavod tudi zapisal, da je treba za vse obnovitvene posege na objektu in za ureditev dvorišča izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, za katero pa je treba pridobiti soglasje Zavoda. Na idejno zasnovo za rekonstrukcijo in prizidavo k poslovno stanovanjskemu objektu, izdelal jo je TDM Invest, d. o. o, Ptuj, pa ni bilo kulturnovarstvene-ga soglasja. Njegovo izdajo je decembra lani Zavod zavrnil, ker izdelana idejna projektna dokumentacija ne upošteva kulturnovarstvenih pogojev, ki jih je izdal 31. avgusta 2009, predvsem glede pozidave dvorišča in nadaljevanja del pri podkopavanju in podbetonira-nju zidov. Na izdano negativno kul-turnovarstveno soglasje se je Boštjan Černezel pritožil na Ministrstvo za kulturo. Pritožbeni organ je ocenil, da bo pomanjkljivosti v postopku hitreje in bolj ekonomično odpravil Zavod, ki mora v ponovljenem postopku v roku 30 dni preveriti, ali in kakšne pogoje lahko postavi v ponovljenem postopku glede na prostorske akte in Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj iz leta 1989 ter izdati novo odločbo, ki bo obrazložena skladno z zakonom, še pojasnjuje odgovorna konser-vatorka Marlenka Habjanič iz mariborske enote ZVKDS. MG Ptuj • 35. seja sveta četrtne skupnosti Jezero Vsi roki za Gajke so že potekli ... Sedmega aprila so se člani sveta ČS Jezero sestali že na 35. seji v tem mandatu. Govorili so o prireditvah v ČS Jezero, čiščenju okolja, nadaljevanju projektov po pogodbi CERO Gajke, o ravnanju s premoženjem in zaključnem računu za leto 2009. 12. aprila pa so se sestali z vodstvom MO Ptuj, da bi se podrobneje seznanili s potekom projektov, vezanih na projekt CERO Gajke, saj so vsi roki že potekli. Vse postavke iz pogodbe za CERO Gajke, ki se nanašajo na ČS Jezero in še niso bile realizirane, so bile dejansko usklajene na skupnem sestanku sveta ČS Jezero, ki je bila 5. julija 2007. Nekateri projekti so še vedno v fazi priprave projektne dokumentacije, drugi pa so se po vseh zapletih z nekaterimi krajani začeli reševati kasneje, kot bi si želeli, pravi predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic. O tem, kaj vse bodo lahko realizirali letos, so se natančneje pogovorili na sestanku v Mestni hiši 12. aprila. Osebno se Rosic zavzema, da bi še letos dokončali asfaltiranje Ribiške poti, da bi se uredila dovozna cesta ob potoku Rogoznica. Seveda pa si v ČS Jezero tudi želijo, da bi se čim prej dokončali tudi drugi projekti iz pogodbe za CERO Gajke, med drugim igrišče ob Rogoznici. V veliki meri pa je realizacija projektov odvisna od razpoložljivih sredstev proračuna MO Ptuj. Na seji 8. aprila so posebej izpostavili dva projekta: pločnik na Ormoški cesti, ki je bil vse do Spuhlje obljubljen že ob gradnji Puhovega mostu, in sanacija ceste v Brstju. Za dokončanje obeh projektov so dodali nekaj svojih predlogov. Zelo kritična je bila do projektov iz pogodbe za CERO Gajke in do nadgradnje projekta prejšnja predsednica ČS Jezero Marija Cvetko, ki je v imenu ČS Jezero leta 2002 podpisala pogodbo za Gajke. Realizacija projekta ni takšna, kot so obljubljali, smrdi še bolj kot prejšnja deponija, številni projekti, ki naj bi izboljšali in-frastrukturni standard na tem območju, da ne bi več zaostajali za drugimi območji v MO Ptuj, pa še niso realizirani. V akciji čiščenja okolja bodo očistili potok Rogoznica od mostu na Dornavski cesti do njenega izliva. Očistili bodo tudi nabrežino ob cesti v Brstju in okolico Doma krajanov Budina-Brstje. K sodelovanju so povabili tudi mlade, da bodo očistili okolico igrišča ob Rogoznici. V ČS Jezero so zelo zadovoljni s sodelovanjem z društvi, ki delujejo na tem območju. Kot poudarja predsednik Črtomir Rosic, so ponosni na vse aktiv- ne člane Društva upokojencev Budina-Brstje, KD moškega pevskega zbora Jezero-Biri, Društva gospodinj Jezero in Društva ljudskih pevk Jezero. Vsako leto skupaj pripravijo več prireditev in strokovnih ekskurzij za krajane. V letu 2007 so prvič izvedli tudi prireditev ob 27. aprilu in 1. maju. Tako bo tudi letos, pri realizaciji programa in pogostitve bodo pomagala vsa društva. Želijo si, da bi prireditev postala tradicionalna. Letos bodo pripravili še dva koncer- ta obeh pevskih društev, razstavo dobrot gospodinj, prireditev ob martinovanju, prireditev za starejše krajane in dve strokovni ekskurziji, tako da so lahko resnično ponosni na pestro dogajanje, pravi Rosic. Maja pa bodo izvedli tudi predavanje o gradu Ristovec in o nekaterih drugih zgodovinskih dejstvih, ki se nanašajo na območje ČS Jezero, da bi krajani bolje poznali zgodovino svojega okolja, je povedala dr. Ljubica Šuligoj. MG Foto: Črtomir Goznik V ČS Jezero so zelo ponosni na delovanje svojih društev in na odlično sodelovanje s četrtno skupnostjo. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Stroka in občina še brez skupnega jezika Postaviti ne bi smel niti pesjaka Novi odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju MO Ptuj nastaja že nekaj let. Trenutno še veljavni odlok je bil sprejet leta 1989. Foto: Črtomir Goznik V MO Ptuj se ne strinjajo s predlogom za zaščito naselja vil ob Potrčevi cesti kot naselbinskega spomenika. Mestni svetniki so delovno gradivo odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju MO Ptuj dobili v obravnavo septembra 2008 in je še vedno delovno gradivo. Javna razgrnitev strokovnih podlag je bila od 19. januarja do 19. februarja leta 2008, javne obravnave, ki je bila 20. februarja 2008, pa se je udeležil le en občan. Župan MO Ptuj Štefan Čelan je leta 2007 imenoval komisijo za pripravo odloka o nepremičnih kulturnih spomenikih MO Ptuj zaradi obsežnosti strokovnih podlag in pregleda sprememb ter morebitnih razširitev razglašenih območij in varstvenih režimov ter vplivnih območij, njena osnovna naloga pa je bila, da pregleda strokovne podlage in poda stališča do predlogov Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za predsednico komisije je imenoval Lidijo Majnik, za člane pa Aleša Ariha, Janka Širca, Alenko Korpar in Ivana Vidoviča. Komisija je pripravila več delovnih srečanj s predstavniki Zavoda, na katerih je bila izpostavljena predvsem dilema o razširitvi arheoloških območij, širjenju vplivnih območij posamezne nepremične dediščine in o poostrenih varstvenih režimih za posamezno dediščino. Strokovne podlage s kartografskim delom za razglasitev nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju MO Ptuj je Zavod za varstvo kulturne dediščine - Območna enota Maribor pripravil že maja leta 2006. Iz starega odloka sta bila doslej izločena vila na Ormoški cesti 24, spomenik kulturne dediščine (ki je tako ni več), in rojstna hiša narodnega heroja Jožeta Lacka na Kicarju. Po mnenju komisije, ki je strokovne podlage temeljito pregledala, je smiselno v novem odloku obdržati kot spomenike lokalnega pomena vse tiste spomenike, ki so bili zaščiteni že sedaj. Glede vplivnih območij arheologije je bilo stališče, da se ohranijo že navedena v obstoječem odloku, grad Ristovec naj se varuje v enakem obsegu kot že doslej oziroma kot je določeno z odlokom iz leta 1989, za Čuševo hišo v Spodnjem Velovleku pa naj se preveri obstoj etnološkega spomenika na terenu. V komisiji pa ne podpirajo razglasitve novopredlagane dediščine nekdanje usnjarne (stavba Koteks Tobus) kot tehničnega spomenika, arheološkega najdišča Ob železnici kot arheološkega spomenika, četrti z vilami ob Potrčevi kot naselbinskega spomenika, rojstne hiše narodnega heroja Jožeta Lacka v Kicarju kor zgodovinskega spomenika, Mestnega parka, Ljudskega vrta, drevoreda platan na nekdanjem sejmišču ob Ormoški cesti pa kot vrtno-ar-hitekturnih spomenikov. Prav tako je komisija mnenja, da se varstveni režim posamezne dediščine naj ne spremeni, naj ostane takšen, kot je določen v obstoječem odloku, prav tako naj se ne spremenijo vplivna območja posamezne dediščine. a. Zavod bi širil, občina ne Strokovne podlage so zelo stroge, v njih je glede na stari odlok dodatno zajetih 35 novih spomenikov, razširjena so območja arheologije, vplivna območja spomenikov in arheologije so se povečala. V komisiji so po pregledu strokovnih podlag ugotovili, da za MO Ptuj predstavljajo omejitveni dejavnik, ker tam, kjer je arheologija, ni možen noben poseg, ker se glede na strokovne podlage vse ohranja v prvotnem stanju, gre za območja, kjer je prepovedana vsakršna gradnja, obvezna so sondiranja in izkopavanja na stroške investitorja. Če gre za kmetijsko zemljišče, je prepovedano celo globoko oranje in uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin. Tako mariborski zavod kot ptujski pokrajinski muzej v vseh teh letih na področju arheologije nista prijavljala nekih velikih projektov, da bi se določena arheološka območja raziskala, med drugim navaja Lidija Maj-nik. Sodelujejo vedno takrat, ko je znana kakšna lokacija za novogradnjo, pove, stroške arheoloških izkopavanj pa mora plačati investitor na parceli. Strokovne podlage zajemajo arheološke parcele na levem in desnem bregu Drave na nekaj straneh, gre za navajanje parcelnih številk, vse te parcele pa posegajo tudi na tista območja, ki jih je MO Ptuj predvidela za razširitev industrijsko-obrtne cone, za izgradnjo drugega železniškega tira, za izgradnjo ostale cestne infrastrukture. Ker so pogoji tako omejujoči glede na ohranjanje spomenikov v prvotnem stanju, pomeni, da je potrebno s traso iti kam drugam, prostora pa v MO Ptuj ni. Na občini ne hitijo ... Komisijo je pri zavzemanju stališč do strokovnih podlag Zavoda iz maja leta 2006 vodilo predvsem to, da zaščitimo investitorje, da investicija v MO Ptuj ne bi bila dvakrat dražja kot v neki »normalni« občini, ki nima tako bogate kulturne dediščine kot MO Ptuj, poudarja Lidija Majnik. Že omenjene omejitve ne predstavljajo problema samo za MO Ptuj, temveč tudi za vse potencialne domače in tuje investitorje. Na novo naj bi se glede na strokovne podlage zaščitila stavbna dediščina - vile na Potrčevi -, kjer je na dvoriščih in okrog vil prepovedana kakršnakoli pozidava ali sprememba, vse se mora ohranjati takšno, kot je, kar pomeni, da si lastnik ne bi smel postaviti niti pesjaka. V strokovne podlage so na novo vključeni tudi nekateri objekti, ki že dolgo več niso spomeniki, zdaj pa naj bi bili spet. Na novo želi Zavod na primer zaščititi tudi Mestno gledališče, ki doslej ni bilo zaščiteno. Mestni park naj bil tudi na novo zaščiten, četudi je bil z gradnjo podvoza zmanjšan. Po novem v njem ne bi bilo dovoljeno postavljati igral, izvesti novih zasaditev, ker bi bilo dovoljeno nadomeščati samo tisto, kar se je posušilo. Pri stari usnjarni (stavba Ko-teks), ki naj bi bila po novem spomenik, ima mesto drugačne načrte: tam naj bi nastal hotelsko-turistični kompleks v povezavi z gostilno Ribič, Dravo in Termami, da bi predel uredili in mu dali neko vsebino. Člani komisije iz lokalne skupnosti takim strogim strokovnim podlagam nasprotujemo, je povedala Lidija Majnik. »Zavod lokalni skupnosti ni želel prisluhniti in ni hotel strokovnih podlag omiliti oziroma česa izpustiti, zato je prišlo do pat pozicije, v kateri smo še danes. V začetku se je z novim odlokom sicer mudilo, ker je bil pred vrati sprejem prostorskega načrta za MO Ptuj, ker pa so se spremenile zakonske podlage, se tudi naši komisiji ne mudi več, ker ni nobenih razlogov za to,« pravi Majnikova. Okna ne smeš zamenjati, samo popleskaš ga Marca letos se je komisija ponovno sestala, ugotovili so, da občina odloka na hitro ne bo sprejela, ker se ponovno pripravlja sprememba zako- nodaje na področju varstva kulturne dediščine in ker prostorskega plana ne bo. Stari odlok še vedno velja in je tudi liberalnejši od tega, kar se napoveduje s spremenjenimi strokovnimi podlagami. Za mesto je bil izdelan tudi projekt Ad hoc, v njem pa je za staro mestno jedro predvidena oživitev, vključno z izkoristkom vsega podstrešnega prostora na tem območju, da bi pridobili stanovanja za mlade družine in umetnike. Na Ptuju pa je v tem trenutku potrebno ščititi tudi območje streh zaradi zaščite pogleda z gradu. To v komisiji še podpirajo, nikakor pa ne podpirajo veljavnosti take zaščite za južno stran proti Dravi. Zahteva se tudi ohranitev stavbnega pohištva, kar pomeni, da pri prenovi fasad v starem mestnem jedru ni mogoče zamenjati oken, mogoče jih je le prebarvati. Na drugi strani pa MO Ptuj izvaja pilotski projekt energijske varčnosti hiš; če ne bomo menjali oken, je to metanje energije skozi okna. Zadnja primera sta obnova OŠ Olge Meglič in Mestne hiše, kjer Zavod zahteva, da se stara okna prepleskajo in ne dovoli zamenjave oken z repliko sedanje oblike. MG Ptuj • 21. razstava Dobrote slovenskih kmetij Posebna pozornost ekološkim proizvodom V okviru 21. razstave Dobrote slovenskih kmetij bodo ocenili 1190 izdelkov v trinajstih skupinah. V strokovnem delu letošnje razstave bodo posebno pozornost namenili ekološkim izdelkom oziroma ekološki pridelavi in predelavi, odprtje razstave pa bodo povezali z ekološko tržnico. Doslej so organizatorji že ocenili suho sadje, sokove, marmelade, džeme in kompote, vložene vrtnine, kise in žganja, do konca aprila bodo ocenili še olja, mesne izdelke, sadjevce in vina, že po tradiciji pa majski del ocenjevanja zajema mlečne in krušne izdelke, ki so tudi najštevilčnejša skupina dobrot vsakoletne razstave. Letos bodo ocenili kar 426 izdelkov iz žit. Pomurska regija bo na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij sodelovala s 116 izdelki, Dolenjska z Belo krajino in Posavjem s 83, Gorenjska s 109, Savinjska s Koroško s 341, Primorska s 170, Ljubljanska z Zasavjem s 121, Podravska z 221 in Avstrijska Koroška s 27 izdelki. Od pokrajin bo na letošnji razstavi osrednje mesto pripadlo Pomurju, ki slovi po dobrih krušnih izdelkih, pridelavi mesnih, mlečnih in drugih dobrot. Posebej pa se bosta predstavili Biotehniška šola iz Veržeja in Biotehniška Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 21. razstave Dobrote slovenskih kmetij: »Organizatorji razstave smo zadovoljni, da je v Sloveniji prišlo do potrebne spremembe zakonodaje na področju pridelave in predelave živil rastlinskega in živalskega izvora.« Komisija, ki je ocenjevala žganja, je bila najštevilčnejša komisija letošnje razstave. šola Ptuj, ki vsako leto sodeluje pri organizaciji, prireditev pa tudi dodatno obogati z dnevom odprtih vrat. V okviru 21. razstave Dobrote slovenskih kmetij bo posebna pozornost namenjena ekološkim proizvodom in s tem povezani ekološki tržnici, ki bo na dan odprtja razstave, 21. maja, potekala pred Mestno hišo. Drugi dan razstave bo na Mestnem trgu praznik sira, ki se je v času razstave že dobro prijel, z ekološko tržnico in praznikom sira pa bo pridobilo mestno dogajanje. Tudi strokovni del letošnje razstave bo v znamenju ekoloških izdelkov oziroma ekološke pridelave in predelave. Dobrote slovenskih kmetij je vseslovenski projekt, ki ga že od vsega začetka pripravljajo v okviru Kmetijske svetovalne službe Slovenije, vodijo pa v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj ob sodelovanju MO Ptuj in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Skozi razstavo se povezujeta turizem in kmetijstvo, mesto in podeželje. Kot je te dni povedal predsednik organizacijskega odbora 21. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, so organizatorji razstave zelo zadovoljni, da je v Sloveniji prišlo do potrebnih sprememb zakonodaje na področju pridelave in predelave živil rastlinskega in živalskega izvora. Zahteve inšpekcijskih služb so v primeru prodaje dobrot na stojnicah ob prireditvah danes znosnejše. Tako lahko registrirane kmetije svoje izdelke prodajajo na celotnem območju Slovenije. »S spremembo zakona o kmetijstvu se pojavi termin dobrote naših kmetij, ki bo pripeljal do sheme kakovosti, dosegljive za manjše pridelovalce in predelovalce na kmetijah. Želimo, da dobra higienska praksa pri predelavi živil živalskega in rastlinskega izvora zajame vse postopke, od pridelave do prodaje izdelka. Z dobrotami slovenskih kmetij bomo v resnici začutili domače ognjišče in pristne dobrote naših kmetij,« je še dodal Pribožič, ki si v imenu organizatorjev želi, da bi letošnjo razstavo, ki bo od 21. do 24. maja v prostorih minoritskega samostana na Ptuju, ogledalo čim več ljudi. Dobrote bodo lahko pokusili in tudi kupili na številnih stojnicah na dvorišču samostana, pred samostanom in v mestu. Tudi letošnjo razstavo bo spremljal bogat kulturni program, vključno z revijo folklornih skupin v organizaciji ptujske izpostave JSKD in javne radijske oddaje Radia Ptuj. MG Ptuj • Terme vstopajo v poletno sezono Še več prireditev in novih dogodkov V Termah Ptuj vstopajo v ših kulturnih, športnih in Že začetek bo več kot pisan, 24. aprila bodo odprli zunanje bazene in po rimskih običajih poročili že svoj tretji par. Poročil ju bo direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki je po pooblastilu načelnika UE Ptuj mag. Metoda Graha postal pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez. Na nagradnem natečaju Starorimska poroka se je letos sreča nasmehnila Milenki Kramberger in Sebastjanu Murku iz Ptuja, ki sta si z zmago priborila tudi veličastno poroko s stotimi svati. Maj bo nabit z izjemnimi športnimi dogodki, po zaslugi katerih postajajo Terme Ptuj tudi vse bolj prepoznavna turistična destinacija. Devetega maja bodo gostili Ptujski triatlon, v sodelovanju s Plavalnim klubom Terme Ptuj pa bo 15. in 16. maja potekal že tradicionalni, 6. mednarodni plavalni miting za pokal Term Ptuj, na katerem bodo sodelovali vrhunski domači in svetovni plavalci, Mankoč, Čavic, Koroti-škin in še nekateri drugi. Julija bo pri njih trenirala kompletna ruska plavalna reprezentanca, pričakujejo pa še tudi nekatere druge. Več kot šest tisoč družin z majhnimi otroki pa pričakujejo 30. maja, na t. i. Čarobnem dnevu - doživetju za vso družino. 12. aprila so na tiskovni konferenci predstavniki Term napovedali tudi novo poletno sezono optimistično in polni pričakovanj. Pripravili so izjemno ponudbo najrazličnej-drugih dogodkov, v kateri bo vsak resnično našel tisto, kar ga veseli. vrsto odmevnih koncertov, 4. junija bo koncert Arsane, 20. junija koncert Pihalnega orkestra Ptuj, ponovno pa bo nastopil tudi mladinski mešani pevski zbor Osti jarej, ki je že lani napolnil Termalni park. 10. in 11. julija pa bo v Termalnem parku in obenem tudi prvič v Sloveniji potekal mednarodni pokal B.A.S.E. Jumping Slovenija, v okviru katerega bodo izvedli skoke z 92-metrskega dvigala. 25. maja bodo odprli Južnoafriško vas, katere rdeča nit bo nogomet oziroma dogajanje na svetovnem nogometnem prvenstvu s prepletom drugega zanimivega dogajanja. Vas bo odprta vse do zaključka svetovnega nogometnega prvenstva, 11. julija. Rimske igre bodo letos podaljšali za en dan, od 19. do 22. avgusta se bo Termalni park spremenil v rimski tabor, v katerem se bo živelo po zapovedih starega Rima. V rimskih igrah in drugih dogodkih bo sodelovalo že 1200 udeležencih v rimskih oblačilih. Letošnje III. Rimske igre bodo izvedli že v tesni povezavi s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, v dogajanje pa bodo vključili tudi III. Mi-trej. Poletno kopalno sezono bodo pričeli tudi z več novimi igrišči, prvo bo za odbojko na mivki, igrišče za košarko pa že gradijo, prav tako pa bodo na desetih arih uredili tematski rimski park v sklopu Termalne- ga parka, je napovedal direktor Andrej Klasinc. Za tiste, ki so nezadovoljne s svojo postavo, pa so v hotelu Primus pripravili programe za oblikovanje postave s pomočjo kavitacije in limfne drenaže. Programe je predstavila direktorica hotela Milena Mojzeš. Prodajne aktivnosti je predstavil vodja Peter Šimenko V prvih treh mesecih so imeli v hotelu Primus več kot devet tisoč nočitev, podaljšala pa se je tudi doba bivanja, s povprečja 2,6 na 2,8 dneva. V strukturi gostov še vedno prevladujejo domači gostje, teh je 55 odstotkov, od tujih pa so največje povečanje zabeležili pri gostih iz Nemčije, Italije in Srbije. Ciljajo tudi na povečanje dnevnih gostov iz smeri Gradca in Zagreba. Ob ruskih plavalcih se napovedujejo tudi plavalci iz Poljske, Ka-zahstana in Belorusije, ki bodo v Termah opravili del svojih reprezentančnih priprav. Svoj kamp bodo letos v Termah Ptuj organizirali tudi teniški igralci iz Češke, profesionalni golfisti pa so že njihovi tradicionalni gosti. Na prihod Vinka Šimeka in Srdjana Jovanovica, ki bosta poskrbela za veliko smeha in dobre volje, ter na dneve vetrnice za več zdravja, pa je spomnil Matija Brodnjak. Sezonsko vstopnico za mlade do 15 let, ki omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem parku od dneva nakupa do 15. septembra, pa ponujajo za 99 evrov. Terme Ptuj bodo v poletni sezoni s svojo ponudbo za mnoge morje na kopnem, kjer se bo mogoče po mili volji nau-žiti tudi številnih zabav. MG Foto: Črtomir Goznik Poletno ponudbo Term Ptuj so na tiskovni konferenci, ki je bila 12. aprila, predstavili (od leve) Matija Brodnjak, Andrej Klasinc, Milena Mojzeš in Peter Šimenko. Ptuj • Posvet o varnosti in zdravju pri delu Varnost in zdravje pri delu na stranskem tiru Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj, ki ga vodi Franc Stopajnik, je v sodelovanju z inšpektoratom RS za delo 8. aprila na Ptuju pripravilo posvet o varnosti in zdravju pri delu, ki se ga je udeležilo več kot 70 strokovnih delavcev za varstvo in zdravje pri delu, kadrovskih delavcev, koordinatorjev za varstvo in zdravje pri delu na gradbiščih, sodnih izvedencev za ta vprašanja in nekaterih drugih. Kot je v uvodu posveta poudaril predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje Ptuj Franc Stopajnik, sta varnost in zdravje pri delu vrednota, ki zahteva večjo osebno in moralno odgovornost vseh, ki v tej stroki delajo, strokovnih delavcev oziroma inženirjev, inšpekcijskih organov in medicine dela. Zaradi gospodarske recesije in finančne krize sta varnost in zdravje pri delu danes še bolj kot doslej postavljena na stranski tir. Nastajajo pa nova tveganja, zato je tematika še toliko občutljivejša, saj ne gre samo za poškodbe, gre tudi za stres, izpostavljenost sevanjem, pandemijam, hrupu in številnim drugim nevarnostim, ki so jim vsakodnevno izpostavljeni delavci. Strokovne delavce s področja varnosti in zdravja pri delu skrbi dejstvo, da so prispevali okrog 300 predlogov za novi zakon o varnosti in zdravju pri delu, po neuradnih informacijah pa ni bil upoštevan niti eden. Tudi na seminarju so izpostavili nekatere, vse v prizadevanjih, da bi delo potekalo v varnem in zdravem okolju, še posebej pa zato, ker bo potrebno delati dlje. V tej smeri namreč gredo spremembe delovne in pokojninske zakonodaje. Letošnji seminar je izpostavil problematiko v gradbeništvu, koordinatorji za varnost in zdravje na gradbiščih pa so povedali, da se pri pripravi in »V veliki akciji čiščenja okolja bo ob članih sveta ČS Ljudski vrt, članih društva Optimisti in drugih krajanih sodelovalo še okrog 100 dijakov Šolskega centra Ptuj, za koordinacijo s Centrom pa je odgovorna Lucija Radmila Kaučevič,« je povedal predsednik sveta ČS Ljudski vrt Valter Pliberšek. Skupaj z njimi naj bi očistili nekatera najbolj onesnažena območja v ČS, s poudarkom na okolici Centra in Ljudskega vrta ter zelenic okrog blokov. Želijo pa si tudi, da bi v posameznih blokih dali večji poudarek čistoči okolice, prav tako pa tudi hortikulturni ureditvi. Pred nekaterimi bloki namreč stojijo kupi odpadkov. Že na eni prejšnjih sej so opozorili na pomanjkanje košev za odpadke na območju Volk-merjeve ulice. Čeprav naj bi jih izvedbi projektov srečujejo s številnimi težavami pri pridobivanju dejanskih podatkov zaradi pomanjkljive projektne dokumentacije in tudi prikrivanja dejanskega stanja. Opozorili pa so tudi na pomanjkljivosti pri izdelanih ocenah tveganja. Varstvo pri delu ni samo izpit in pregled pri zdravniku Inšpektor - višji svetnik mag. Boris Ružič iz Inšpektorata RS za delo je pri pripra- bilo že doslej več kot 30, je ta ulica ena najbolj nasmetenih v MO Ptuj, še posebej pa okolica Šolskega centra. Tradicionalno srečanje starejših krajanov bodo organizirali 25. maja v restavraciji Gastro, združili ga bodo z redno sejo sveta ČS, na kateri bodo ocenili čistilno akcijo in razdelili sredstva po razpisu za sofinanciranje kulturnih in športnih dejavnosti; ta je začel teči 30. marca in bo zaključen 5. maja. Razpisno komisijo sestavljajo Iztok Uhan, Lijana Valentin in Erik Šolman. Razdelili naj bi dobre 1304 evre. V letu 2009 je imela ČS Ljudski vrt za delovanje na voljo dobrih 14 tisoč evrov, realizacija je bila 94-odstotna. Izobraževanje za sodelavce Evropske prestolnice kulture Maja Glaser je predstavila vi novele zakona o varnosti in zdravju pri delu izpostavil nekatera temeljna načela, predvsem pa dolžnost delodajalcev po načrtovanju in izvajanju ukrepov za krepitev zdravja svojih delavcev ter opredelitve pomena tega. Pomembno so dopolnjene zahteve za krepitev in zagotavljanje zdravja delavcev. Predstavil pa je tudi nekatere ugotovitve inšpekcije za delo glede izvajanja obveznosti iz zakona o varnosti in zdravja pri delu v letu 2009. Še vedno je opazno, da mnogi mali in tudi srednje veliki delodajalci varnosti in zdravju pri delu ne posvečajo ustrezne pozorno- projekt za večjo dostopnost kulturno-umetniških programov, prireditev ter kulturnozgodovinske dediščine prebivalcem in obiskovalcem Ptuja. Do projekta je prišlo v pove- sti, ob tem pa te problematike niti ne poznajo. Zato se obveznost s tega področja reducira predvsem na izpite iz varstva pri delu in obdobne zdravniške preglede tudi zato, ker ni učinkovitih posledic, ki bi jih privedle do spoznanja, da je tem vprašanjem potrebno posvetiti večjo pozornost. Eden od razlogov za takšno stanje je tudi dejstvo, da novodobni menedžerji ne poznajo te problematike, k poznavanju pa jih ne zavezuje tudi noben predpis. Ne nazadnje pa sta svoje k zaskrbljujočemu stanju na področju varnosti in zdravja pri delu prispevala tudi go- spodarska recesija in finančna kriza, ki je mnoge delodajalce potisnila na rob preživetja, zato so ta vprašanja odrinili na stranski tir. Pri inšpekcijskem nadzoru so lani posebno pozornost namenili gradbeništvu, še posebej padcem z višine oziroma v globino, ki so bili razlog za polovico nesreč v letu 2008. V povezavi s tem so nadzirali predvsem urejenost delovnih mest na višini in uporabo osebne varnostne opreme. Tako so pri vodenju evidenc ugotovili 3808 kršitev, pri zdravniških pregledih 2040, pri usposobljenosti delavcev 1465 in delovni opremi 916. V letu 2009 so izdali za najmanj 20 odstotkov več plačilnih nalogov in za skoraj 18 odstotkov več odločb o prekrških kot v letu 2008, za skoraj 54 odstotkov pa se je povečalo število ovadb na tožilstvo za ugotovljene sume kaznivih dejanj. Inšpekciji RS za delo je bilo lani prijavljenih okrog 14 tisoč nezgod pri delu, od tega jih je bilo 12.200 na delovnem mestu. V primerjavi z letom 2008 sta bila lani dva smrtna primera manj, v primerjavi z letom 2007 pa štirje. Od 534 težjih nezgod so jih raziskali okrog 210. Tudi v lanskem letu so nadaljevali izvajanje posebnih aktivnosti za zmanjšanje števila nezgod s projektom za zmanjšanje števila nezgod pri delu. Nadaljevali pa bodo tudi poostren nadzor glede prijavljanja oziroma ne-prijavljanja nezgod pri delu. Tudi na letošnjem seminarju so se zavzeli v prvi vrsti za to, da postaneta varnost in zdravje pri delu vrednoti ne samo na papirju, v besedah in teoriji, temveč predvsem v dejanjih. MG in obiskovalce o prireditvah in dogodkih v letu 2012 ter izboljšati odnos občanov do kulturne dediščine. Projekt bo trajal do leta 2012. V četrtnih skupnostih MO Ptuj poteka predstavitev projekta že od januarja letos, zaključena pa bo do junija. Predavanja oziroma izobraževanje informatorjev se bo pričelo avgusta letos in bo trajalo do avgusta 2011, preizkusi praktičnega znanja pa bodo potekali od septembra do decembra 2011. Cilj tega izobraževanja je, da bodo prostovoljni informatorji znali posredovati vse pomembnejše informacije o dogodkih, muzejskih zbirkah, pomembnih kulturnih prireditvah in podobno. V svetu ČS Ljudski vrt so projekt prepoznali kot dobrodošel, saj veliko ljudi ne ve, kje v bistvu živijo in kaj vse jih obdaja oziroma kakšne možnosti ponuja to okolje. V točki Pobude in vprašanja so opozorili na neurejen mo-stiček na območju Ljudskega vrta na Hudourniški poti, ponovno pa tudi na neurejeno ulično razsvetljavo na območju Ulice Jožefe Lacko in na močno nasmeteno območje ob zaklonišču. MG Ptuj • V ČS Ljudski vrt za večjo čistočo okolja V največji četrti veliko problemov Člani sveta ČS Ljudski vrt so se 8. aprila sestali na 25. redni seji, na kateri so govorili o akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, organizaciji srečanja starejših od 70 let, teh je na območju največje ptujske četrtne skupnosti, kjer živi okrog šest tisoč prebivalcev, okrog 750, o zaključnem računu za leto 2009 ter projektu povečanja javne dostopnosti kulturno-umetniških programov, prireditev in kulturnozgodovinske dediščine prebivalcem ter obiskovalcem Ptuja, ki ga je pripravila Maja Glaser. zavi z Evropsko prestolnico kot tudi obiskovalcem. V vsa- kulture 2012 - Ptuj partner, v ki od četrtnih skupnostih naj okviru katerega naj bi pridobi- bi za te namene usposobili 25 li večje število informatorjev, informatorjev, ki bi bili pri- ki bodo lahko posredovali te pravljeni prostovoljno ozave- informacije tako Ptujčanom ščati in informirati prebivalce Foto: Črtomir Goznik V CS Ljudski vrt si želijo, da bi bila okolica vseh blokov vzorno urejena. Spuhlja • Tudi na 42. seji četrtne skupnosti v glavnem o Gajkah » Zapečatili boste naša življenja! « Tokratno sejo, ki je potekala 12. aprila, so člani sveta četrtne skupnosti v družbi ptujskega župana dr. Štefana Celana in pogajalske skupine začeli s trenutno najbolj vročo temo v Spuhlji - nadaljnjim razvojem Centra za ravnanje z odpadki Gajke. Celan je znova predstavil možne rešitve problematike, povezane s Centrom, pogajalska skupina pa je sporočila, da se strinja z ukrepi, ki bi zmanjšali vplive na okolje, nasprotuje pa povišanju odlagalnih polj. Čelan je izpostavil, da vedno bolj dobiva občutek, kot da bi bila deponija njegov osebni problem, ki bi ga rad na ta način rešil: »Še enkrat poudarjam, da nisem ustvarjalec tega filma, ampak sem se v njem znašel. Kot odgovorna oseba poskušam najti najboljše poti, kako problem rešiti. Sedaj predstavljeni scenarij se nam je pokazal kot najboljša in najop-timalnejša rešitev.« Prvi in največji problem je, da ni denarja. Finančni zaostanek namreč znaša okoli 12 milijonov evrov, na leto pa zberejo s položnicami 2,5 milijona evra. Finančna sredstva bi potrebovali tako za izpolnjevanje pogodbenih obveznost do občanov ČS Spuhlja, vlagati pa bi morali v deponijo, da bi ta zadostovala vsem predpisom, pa tudi željam krajanov. Zato so morali začeti razmišljati, kako do denarja še po drugi poti: »En način bi bil dvig vrednosti položnice, vendar bi jo morali v tem primeru (da bi bilo denarja dovolj) zvišati za 250 odstotkov, kar je nemogoče.« Zato so zače- li razmišljati o kohezijskem denarju, za pridobitev katerega pa je treba izpolniti kar nekaj (že znanih) pogojev (prekategorizacija iz centra II. reda v center I. reda, sprememba načina odplinjevanja in višine odlagalnih polj itd.). Država je za pripravo vloge dala čas do konca aprila: »Vse to pa sploh ne pomeni, da bomo dejansko dobili sredstva. S tem si kupujemo le vstopnico za evropski denar. Ali ga bomo dobili ali ne, pa je drugo!« Primer »izgubljene« članice pogajalske skupine Čelan je še enkrat poudaril, da v širino Gajk ne morejo večati, ker zemljišča, potrebna za nadaljevanja projekta, niso v njihovi lasti (kot je znano, glede tega tečejo tudi tožbe). »Evropska skupnost zaradi nas ne bo spreminjala pravil - treba se je prilagoditi,« je še dejal in pristavil, da je pripravljen prisluhniti drugim rešitvam, vendar ne tistim v slogu: »Čelan, odstrani se z Spuhljani med razpravo deponijo od tod!«, ker to ni rešitev za Center, v katerega je bilo vloženo ogromno dela in denarja: »Želim najti zdravorazumsko rešitev in pripravljen sem prisluhniti vsaki pametni ideji. Hitro in kakovostno želim rešiti probleme Gajk in izpolniti pogodbo do Spuhlje.« Friderik Majcen, član pogajalske skupine, je sporočil, da je skupina za izgradnjo 3A-sistema in drugega, kar bi zmanjšalo vplive na okolje, ne strinjajo pa se s posodobitvami na račun povišanja deponije. Ptuj • 24. seja sveta ČS Center Bodo uspeli pripraviti srečanje Ptujčanov? Takoj po velikonočnih praznikih so se na redni seji sestali člani sveta CS Center. Potrdili so obrazložitev zaključnega računa za leto 2009, ko je imela ČS Center za svoje delovanje na voljo 23 tisoč evrov, realizacija pa je bila 66-odstotna. Tretjino lanskih sredstev prenašajo v leto 2010, porabili jih bodo za obnovo kulturne dediščine. Govorili so o projektu izobraževanja občanov za potrebe leta 2012, ko bo Ptuj sopre-stolnica kulture. Projekt bi po končanju v letu 2012 morali nadgraditi tako, da bi zanj našli sistemsko rešitev in bi izobraženi informatorji svoje delo lahko nadaljevali kot sodelavci TD, TIC in tudi občine takrat, ko Turistično-informativni center ne deluje. Skoraj cel mandat so se trudili za organizacijo srečanja Ptujčanov in še pred iztekom mandata ga bodo končno le realizirali, je povedal predsednik Nekaj prisotnih je tudi izpostavilo, zakaj ni kot članica pogajalske skupine navedena Silva Turnšek, ki je bila baje predlagana na zboru krajanov, njeno ime pa naj bi nato bilo pomotoma preslišano in tako nezapisano. Smo pa ga zapisali v eni izmed prejšnjih številk Štajerskega tednika mi, na kar naj bi se po besedah župana odzvalo kar nekaj jeznih klicateljev, češ da omenjene osebe nočejo v tej skupini. »Aa nimam nič proti, če želite razširitev pogajalske skupine,« je dejal župan. Odzval se je tudi na očitke, da je za Spuhljane vsem vseeno in da jim gre samo za izkoriščanje lastnega interesa. Povedal je, da mu na vseh sejah četrti kaj očitajo in da se na Ptuju tako ali tako vsi počutijo ogroženi od kakšnega projekta. Jezero je še večja ekološka bomba Član sveta četrtne skupnosti Spuhlja Dušan Kralj pa je izpostavil, da ga boli srce, ker je na preteklem zboru krajanov padlo nekaj očitkov na račun dela četrtnega sveta. Čelan se je na to odzval z besedami, da se pri takih funkcijah pač ne cedita samo med in mleko, ampak včasih pri tem sedeš tudi na trnje. Obenem je potrdil, da je svet prav gotovo zelo temeljito sodeloval pri vsem, saj so ga člani nenehno klicali in opozarjali na razne stvari. Kralj pa je nato zašel tudi v druge vode (dobesedno): »Jezero je ekološka bomba in to večja kot CERO Gajke!« Omenil je, da se je globina zelo zmanjšala, župan pa je odgovoril, da se problema zavedajo in da naj bi na enem delu že letos začeli odstranjevati mulj. V razpravo se je vključil tudi član pogajalske skupine Marko Šamperl in očital četr-tnemu svetu s predsednikom Edvardom Strelcem na čelu, da so premalo obveščali kra- jane o nadgradnji odlagališča. »Glede tega se ne počutim nič krivega,« je odgovoril Strelec in dodal, da je sam prvič uradno videl papirje na zboru krajanov. Dejal je tudi, da verjame županu, saj je ta sam Spuhljan: »Vsi skupaj nastopamo za vse nas in ne za posameznika!« Janko Kolarič pa pravi, da ne želijo zaprtja Gajk, ampak le izpolnjevanje pogodbe. Strinjal se je sicer, da se je v Spuhlji dosti naredilo, ampak po njegovih besedah neka-kovostno, saj naj bi izvajalci delali brez nadzora, o čemer priča na primer tudi trava na pločnikih. Prepričan je bil, da sprejemajo pogoje glede deponije za neko začasno dobo, zdaj pa kaže, da bo vse trajalo veliko dlje: »Zapečatili boste naša življenja!« Po vsem tem je Čelan, ki si želi najti skupen jezik s Spu-hljani, še ponovil dejstvi, da druge možnosti kot širitev v višino ni in da je zelo pomembno priti do evropskega denarja. Prostora za manevriranje tako pravzaprav skorajda ni, saj morajo, kot je dejal župan, oddati po črkah evropskega zakona izpolnjeno kandidaturo, zmanjkuje pa tudi časa - maj bo hitro zamenjal april. Polona Ambrožič Grajena • Načrti v letu 2010 Foto: Črtomir Goznik Ulico, ki vodi z Vrazovega na Slovenski trg, naj bi poimenovali Stara ulica. Boris Miočinovic. Želijo pa tudi izbrati svoj praznični dan in izvesti poimenovanje edine ptujske ulice, ki je brez imena, poteka pa od Vrazovega trga na Slovenski trg. Predlagajo poimenovanje Stara ulica, ker gre za dokaj nevtralno ime, ki ne bi smelo nikogar motiti, saj je brez ideoloških podstatov. Poimenovanje bodo utemeljili s strokovnimi argumenti, ki jih bo zanje pridobila Marija Her-nja Masten. Ob koncu so govorili še o sobotni čistilni akciji . Akcijo bodo v ČS Center izvedli tudi s pomočjo šolarjev. Pričakujejo jih okrog 300, glede na to da je na območju ČS Center veliko šol. Pridružili se jim bodo tudi mladinci - aktiv Mi nismo vandali, ki bodo pod vodstvom Voja Veličkovica čistili Grajeno od mostu v Osojnikovi ulici do izliva v Dravo, pomagali bodo tudi šolarjem pri čiščenju okolja na malo zahtevnejših predelih, očistiti pa želijo enega večjih črnih odlagališč. MG Cestna infrastruktura in kanalizacija V CS Grajena so leto 2010 dobro začeli: marca so svečano zaključili rekonstrukcijo Doma krajanov, ki so jo povezali s praznovanjem 60-letnice KD Grajena, v domu pa naj bi v kratkem uredili še ogrevanje, prav tako pa tudi polepšali zunanjost objekta. Na področju cestne infrastrukture bodo letos modernizirali tri cestne odcepe, dva v Krčevini pri Vurbergu, enega v Grajenščaku v skupni dolžini 1,5 km. Na Mestnem Vrhu pa bodo preplastili okrog dva kilometra cest. Pri modernizaciji cest bodo sodelovali z vložki tudi občani, prispevek po gospodinjstvu znaša 1200 evrov. ČS Grajena je edina če-trtna skupnost v MO Ptuj, na območju katere se je ohranil oziroma imajo ta prispevek. Na območju Športnega parka Grajena letos načrtujejo še dokup zemljišč. Zelo si namreč želijo, da bi uredili tribune za gledalce. Andrej Rebernišek, predsednik sveta ČS Grajena, je povedal, da si prav tako želijo, da bi bila še v letošnjem letu pripra- vljena projektna dokumentacija oziroma idejna zasnova za kanalizacijo za manjše zaselke. Do naselja Grajena se bo vlekel Foto: Črtomir Goznik Andrej „Rebernišek, predsednik sveta ČS Grajena: »Iščemo rešitve tudi za kanalizacijo za manjše zaselke.« primarni kanalizacijski vod, treba pa bo poiskati tudi rešitve za manjše zaselke (Mestni Vrh, Krčevino, del Grajenšča-ka), ki pa so zelo specifični. In katere so njihove kratkoročne naloge? Že po tradiciji bodo na predvečer prvega maja pred Domom krajanov postavili majsko drevo in organizirali kresovanje v Športnem parku, kamor se bodo odpravili z baklami. Za praznični dan, ki ga praznujejo vsako leto 26. julija, v spomin na položitev temeljnega kamna za novo osnovno šolo v Grajeni, ki je bila leta 2001, pa bodo že tradicionalno pripravili bogat program kulturnih in športnih prireditev, ki jim letos dodajajo tudi srečanje starejših krajanov. MG Hajdina • Črpališče bodo gradili po dražji tehnologiji Krajane moti tresenje tal in še kaj Na pobudo občanov Spodnje Hajdine, ki jih je motil pričetek izgradnje kanalizacijskega prečrpališča na dvorišču tamkajšnje osnovne šole in vrtca, je hajdinski župan v sredo sklical sestanek. Ker so krajani vztrajali, da jih moti tresenje tal ob zabijanju zagatnic, bodo objekt gradili po drugi, vodnjakar-ski tehnologiji, kar bo gradnjo podaljšalo in podražilo - na račun občine. i_»m._,_r:_a_ Foto. M. Ozmec Zabijanje jeklenih zagatnic bodo nadomestili z gradnjo po vodnjakarski tehnologiji, ki bo manj moteča, a dražja in precej daljša. Župan Radoslav Simonč je razburjenim občanom ter predstavnikom projektantov, izvajalcev in nadzora omenjenih gradbenih del pojasnil, da je sestanek sklical na pobudo okoliških stanovalcev, ki jih moti dejstvo, da so izvajalci del - Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj - pričeli gradnjo pred predvidenim pričetkom, zato je v ponedeljek predlagal, da dela začasno ustavijo - tudi zato ker krajane moti prestavitev predvidene lokacije kanalizacijskega črpališča pred osnovno šolo. Pojasnil je, da gre za izgradnjo prečrpališča fekalnih voda, ki je potrebno za nadaljnji odvod kanalizacije iz sosednje občine Starše ter sosednje Gerečje vasi in dela Kidričevega proti centralni čistilni napravi na Ptuju, za katere rekonstrukcijo in razširitev so 700.000 evrov prispevali tudi Hajdinčani. Gradnja celotnega kanalizacijskega sistema, ki se je pričela leta 2002, mora biti zaključena do konca poletja, sicer jih čakajo sankcije iz Evropske unije, ki je prispevala dobršen del potrebnega denarja. Predstavnik krajanov Rene Glavnik je pojasnil, da se stanovalci hiš ob hajdinski šoli že lep čas čutijo zapostavljene, saj ne vedo, ali sodijo pod občino Hajdina ali Ptuj. Zato je to območje dobilo vzdevek ber-mudski trikotnik. Moti jih, ker se nekdo z neodgovornim ravnanjem vsiljuje v njihov prostor, moti jih, ker jih nihče ni obvestil o tem, da so prečrpa-lišče pričeli graditi, in to nekaj metrov vstran od predvidene lokacije, tako rekoč na dvorišču osnovne šole in bodočega vrtca, o gradnji katerega jih prav tako nihče ni obvestil. Posebej ogrožene so se počutili zaradi hidravličnega zabijanja jeklenih zagatnic v zemljo, saj je to v okoliških hišah, najbližja je oddaljena le 12 m, povzročalo močne tresljaje. Razburjen je bil tudi Boris Kozenburger, ki je dodal, da je njegova hiša med najbolj ogroženimi, saj je s šolskimi zemljišči obkrožena s treh strani, močno tresenje ob zabijanju zagatnic pa je za družino z dojenčkom še posebej nevzdržno, zato je prepričan, da tako naprej ne bo šlo. O nevzdržnem tresenju, ki lahko poškoduje hiše, so pričali tudi drugi okoliški stanovalci. Franca Gerečnika je zanimalo, zakaj je prišlo do prestavitve prečrpališča za okoli 15 m, Silvo Pernat pa je bil še konkretnejši, saj je predlagal, da bi prečrpališče prestavili s šolskega dvorišča kar 100 m vstran, kar bi bilo za stanovalce nemoteče. Vodja projekta Aljaž Vese-njak iz podjetja Lineal je pojasnil, da je do spremembe lokacije prečrpališča za okoli 15 m prišlo zaradi povečanja konstrukcije, pa tudi, ker so v dogovoru z občino ugotovili, da je lokacija na šolskem dvorišču najprimernejša iz več vidikov. Vsaka gradnja pomeni poseg v prostor, vendar to črpališče zagotovo ne tako obsežno, kot menijo nekateri krajani. Zgraditi morajo objekt elipsaste oblike, velik 4 x 6 m. Priznal je, da mora biti zabijanje zaga-tnic v zemljo zaradi močnih vibracij za okoliške krajane zelo moteče, vendar drugače pač ne gre. Da so pomisleki okoliških krajanov odveč, je zatrdil vodja nadzora Drago Štrafela iz DDC, ki je dejal, da je v prvi fazi kanalizacije zgrajenih kar 33 podobnih prečrpališč; podobno kot to na Hajdini je v Staršah, in čeprav je od vrtca oddaljeno le 8 m, nimajo nobenih težav ne s smradom, ne z mrčesom. Vse, kar bo po končanih delih vidno, bodo štirje kovinski pokrovi, sicer pa naj bi črpalke v črpališču delovale le tedaj, ko bo zaradi povečanega pretoka potrebno, običajno je to zjutraj in zvečer. Pojasnil je tudi, da je tehnologija gradnje z zagatnicami stara prek 50 let in krajani naj bi tresenje in vibracije čutili le še dobre štiri delovne dni, če pa bi pri tem prišlo do poškodb hiš, pa je izvajalec del dolžan popraviti vse napake in okvare. Na vprašanje, ali je prečr-pališče možno prestaviti na drugo lokacijo, kakih 100 m vstran od šole, je Vlado Korbar iz podjetja TMD Invest odgovoril, da bi to bilo zelo težko, saj je tu najugodnejša lokacija in edino možno mesto zaradi priključka kanalizacije iz šole. Tudi on je krajanom zagotovil, da ne bodo imeli težav zaradi smradu ali mrčesa, saj bodo pokrovi plinotesni. Da je tako in da je sedanja varianta najugodnejša za občane in občino, je zatrdil tudi strokovni sodelavec občine za gradbene zadeve Janez Jelen. Tako je menil tudi Mirko Veronek iz Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, ki se je vsem prizadetim občanom v imenu izvajalca del najprej opravičil za to, ker so pričeli delati pred napovedanim rokom, saj so želeli pohiteti. Menil je tudi, da mora biti trese- nje tal zaradi zabijanja zagatnic za stanovalce okoliških hiš precej moteče, obenem pa zatrdil, da drugače žal ne gre, saj tako tehnologijo zahteva ta projekt, potrdil pa je tudi, da bodo v primeru poškodb objektov vse nastale poškodbe sanirali, zato bodo pred pričetkom nadaljevanja del stanje vseh objektov podrobneje pregledali. Po tehtanju, kaj je prav in kaj ne, ali je prečrpališče možno zgraditi na drugi lokaciji ali ne, je podžupan občine Hajdina Janko Merc je predlagal, da bi si stanje pred šolo skupaj ogledali. Vse nedorečenosti in dvome pa je razblinil vodja projekta Aljaž Vesenjak, ki je zaradi vse večjega pritiska in pritožb krajanov predlagal, da se, če se želijo izogniti nadaljnjemu tresenju tal, izvajalec del pač loti izgradnje prečrpališča po tehnologiji, ki ne zahteva zabijanja zagatnic, to je gradnje po sistemu obročev ali tako imenovanem vodnjakarskem sistemu. To bo seveda potegnilo za sabo podaljšanje roka izgradnje za okoli mesec dni, saj je treba izdelati nov projekt in pridobiti vsa potrebna soglasja, seveda pa pomeni to nekoliko višje stroške. S takim predlogom so se strinjali tudi krajani in župan Radoslav Simonič, čeprav ga je nadzornik spomnil, da bo dodatne stroške morala poravnati občina iz svojega proračuna. Izvajalce del je še pozval, naj kljub vsemu z vsem, kar je potrebno za gradnjo po drugačni tehnologiji, pohitijo, saj morajo biti dela končana pravi čas. Preden so se razšli, pa je ravnatelj osnovne šole Jože Lah sporočil, da bodo še naslednji dan o tem in še o nekaterih drugih zadevah v zvezi s parkiranjem staršev ob okoliških hišah, ker šola nima dovolj parkirišč, govorili na svetu staršev, saj ne želijo, da bi bila šola za to okolje moteča. M. Ozmec Kidričevo • Pomladni koncert Pihalnega orkestra Talum Glasbeni užitek za vse generacije Velika dvorana restavracije v Kidričevem že dolgo ni bila tako polna, kot je bila minulo soboto, 10. aprila. Številni obiskovalci od blizu in daleč so s pozornostjo spremljali odlične izvedbe precej pomlajenega pihalnega orkestra, ki se mu je samo letos pridružilo kar 12 mladih izobraženih glasbenikov, tako da jih je sedaj že 55. Akademski glasbeni dirigent, maestro Stefan Garkov, je s svojimi pretežno mladimi in izobraženimi glasbeniki znova dokazal, da zmorejo veliko več kot povprečni godbeniki, saj so številno občinstvo s svojim igranjem resnično navdušili. Tako smo lahko obujali spomine na nekatere slovenske mladinske filme, kot so Srečno Kekec in Sreča na vrvici, pa na Čebelico Majo in na svetovne filmske uspešnice, kot je Policijska akademija, Pirati s Karibov ipd. S priredbo skladbe Heal the world in z odlično vokalno izvedbo mlade in obetavne pevke Teje Letonja so se spomnili lani umrlega pop pevca Michaela Jacksona, s priredbo skladbe West side story in še nekaterimi drugimi zimzelenimi melodijami pa smo lahko obujali spomine na znamenita šestdeseta leta. Večer poln dobre glasbe in prijetnih spominov Foto: M. Ozmec Ob zvokih pomlajenega Pihalnega orkestra Talum pod taktirko Stefana Garkova je zapela Teja Letonja. pa so zaokrožili z odlično priredbo skladbe iz filma Gospodar prstanov. Koncert, ki ga je povezovala Zlatka Lampret, so po svoje zaznamovali tudi solisti Boštjan Paternost na tubi, Jan Meznarič in Tom Hajšek na pozavni ter vokalista Jure Fa-kin in Teja Letonja. Skratka, Pihalni orkester Talum, ki so ga daljnega leta 1948 ustanovili tedanji glasbeni zanesenjaki tovarne glinice in aluminija Borisa Kidriča, je dokazal, da je z leti zagotovo prerasel v enega najkvalitetnejših pihalnih orkestrov v širšem prostoru. Zato si je šopek in besedo zahvale ob koncu uspešnega koncerta resnično prislužila tudi Maja Majcen, prizadevna prodorna in vsestransko aktivna predsednica Pihalnega orkestra Talum. -OM Dornava • Z zadnje seje občinskega sveta Gradili bodo dvorano Dornavski svetniki so tudi tokratno sejo izpeljali brez prerekanj, sprejemu sklepa za začetek priprave dokumentacije in izgradnje vaško-kulturne dvorane seje upiral le Janez Lah in na vsak način zahteval, da naj se gradi velika večnamenska športna dvorana. „Sem proti gradnji kulturne dvorane, tudi večina ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, bi raje, da gradimo večnamensko športno dvorano. Če je ne bomo zgradili zdaj, je v občini ne bomo imeli še 10 ali 15 let," je povedal Lah. Župan Rajko Janžekovič mu je odgovoril, da imajo športno dvorano že v šolski telovadnici: „O tem smo govorili že na zborih krajanov in točno se ve, kdo je bil proti kulturni dvorani! Jasno je, da gre samo za politično nasprotovanje brez argumenta, samo zato ker je pač nekdo proti mojim predlogom. In točno se ve, kdo je to!" Janžekovič je v nadaljevanju pojasnil, da prostora za večjo dvorano občina sploh nima, nikakor pa ne na lokaciji, kjer se gradnja predvideva, edino na račun izgube šolskega zunanjega dvorišča in starega vrtca, še vedno pa bi ostalo odprto vprašanje, kje urediti dovolj parkirišč: „Ena velikih pomanjkljivosti naše občine je v tem, da si v vseh prejšnjih letih ni zagotovila dovolj zemljiškega fonda!" Ni denarja, ni prostora ... Janko Horvat je sicer glasno povedal, da si bolj kot kulturne Stari vaški dom bodo porušili, na njegovem mestu pa zgradili novo kulturno dvorano z nekaj spremljajočimi prostori; njena vrednost je ocenjena na slabe 1,4 milijona evrov. Dober milijon si občina obeta pridobiti iz razpisa Regionalnih razvojnih programov (RRP). želi športno dvorano, ne pa večnamensko: „Meni je jasno, da si večnamenske dvorane ne moremo privoščiti zaradi premajhne parcele. Če bi na ta račun izgubili še igrišče ob šoli, bi ostali brez vsakega igrišča za nogomet, saj se ve, da je drugo igrišče v lasti Zavoda in je stvar njihove dobre volje, da ga izposojajo. Poleg tega je zdaj možnost, da za dvorano počr-pamo veliko denarja iz razpisa RRP, zato sem za gradnjo kulturne dvorane!" Lah mu je na takšno razlago vrnil z besedami, da bi lahko tudi izpustili ta razpis in počakali na katerega drugega, morda leta 2015, in takrat zgradili večnamensko športno dvorano, to pa je sprožilo splošno negodovanje skorajda vseh prisotnih, češ da so zaradi pomanjkanja lastnega denarja že dovolj izgubili na dosedanjih razpisih in da se tokrat prijavi ne bodo odpovedali. Župan pa je dodal: „Vsi vemo, da so letos volitve in se morda kdo boji, da bi si sedanji župan zgradil spomenik. Brez skrbi, tega namena nimam in dvorana se še ne bo gradila letos. Poleg tega je vzdrževanje velike večnamenske dvorane velik strošek. Celo v Gorišnici, kjer imajo veliko bogatejši proračun in kanalščino, stokajo, da jo komaj vzdržujejo. Kako pa naj bi jo mi, s čim?!" Debata se je širila še precej časa, svetniki so družno ugotavljali, da nimajo dovolj prostora ne za veliko dvorano ne za potrebna parkirišča, konec koncev jim manjka tudi denarja, potem pa je Janžekovič modrovanja prekinil z zahtevo po glasovanju za sklep o pripravi potrebne dokumentacije z gradbenim dovoljenjem ter prijavo na peti razpis RRP. Vsi razen Laha so bili za. V letošnjem letu naj bi tako po besedah župana Janžekovi-ča pripravili dokumente s prijavo na razpis oz. poziv, gradnja pa naj bi se začela naslednje leto. Dvorana bo na lokaciji sedanjega starega vaškega doma v centru občine, ki ga bodo v pretežnem delu podrli, ostal bo le manjši prizidek z nekaj stanovanji. Kompleks novogradnje bo imel obliko črke L, pri čemer bo osrednji del zavzemala večja dvorana s približno 370 sedeži in nekaj pomožnimi prostori, manjši del pa bo namenjen v pritličju gostinski dejavnosti in lekarni, v prvem nadstropju pa bo na voljo nekaj pisarn in manjša dvorana za okrog 60 ljudi. Projektantska ocena vrednosti novogradnje znaša slaba 1,4 milijona evrov, od česar naj bi občina večino (preko 1 milijon evrov) dobila iz razpisa RRP, razliko (slabih 400.000 evrov) pa bo dodala iz lastnega proračuna. Kakšna bo nova cena vode Med ostalimi točkami dnevnega reda so svetniki z nekaj vprašanji potrdili poslovni načrt občine za oskrbo s pitno vodo, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj. Predstavniki podjetja z direktorjem Cvetkom na čelu so pojasnili, da gre zgolj za uskladitev z novo zakonodajo, po kateri občine prevzemajo v upravljanje vodovodno infrastrukturo, s tem pa se na novo oblikuje cena vode iz dveh delov: prvi (fiksni) del cene je omrežni-na, ki je odvisna od velikosti priključka (najcenejši in s tem najnižja cena velja za gospodinjske priključke), ta denar pa naj bi se porabljal strogo namensko za vzdrževanje in investicije; drugi del cene na položnicah bo variabilen in odvisen od dejanske porabe vode. Uradno se zaradi sprememb obračunavanja cena vode ne zvišuje, vprašanje pa je, kakšne bodo cifre na položnicah ... Sicer pa so svetniki še izvedeli, da pijejo v Dornavi čisto vodo in da tudi morebiti prekomerno gnojenje tamkajšnjih polj ne škoduje kvaliteti vode, saj nimajo plitkih vodnjakov, na področju Podvinc je le en globoki vodnjak, ki pa ga ščitijo neprepustne plasti zemljin, tako da gnojnica ne more pronicati do izvira. Na polenški OŠ le en prvošolec Popolnoma brez besed pa sta tokrat ostala polenška svetnika in trda zagovornika obstoja polenške štirirazrednice. Župan Janžekovič je namreč vse zbrane seznanil, da za eno dodatno šolsko linijo Veolia ne bo pripravljala ponudbe, ampak mora občina objaviti uradni razpis: „Pogovarjal pa sem se tudi z žetalskih zasebnim prevoznikom, vendar je ta povedal, da je za eno takšno linijo ob točno določenem času potreben en človek oz. šofer in en kombi, kar je izredno težko zagotoviti. Stroški za en prevoz dnevno bi zahtevali okoli 2500 evrov na mesec. Sicer pa lahko še povem, da se je letos v prvi razred na polenški OŠ vpisal en otrok, štirje bodo šolo zapustili, ker gredo v peti razred v Dornavo, tako da bo v šoli skupno v vseh razredih pet otrok ... " Na te podatke nihče ni črh-nil niti besedice več. SM Kidričevo • Uspel humanitarni koncert Naredili so nekaj lepega in dobrega Humanitarna prireditev Naredi nekaj dobrega, ki jo je v petek, 9. aprila, v dvorani v Kidričevem pripravilo tamkajšnje Društvo za medgeneracijsko sodelovanje pod častnim pokroviteljstvom predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja, je lepo uspela. Predsednica društva Neži-ka Šešo po dogodku ni skrivala zadovoljstva, saj je prireditev dosegla svoj namen. Že v pozdravnem nagovoru je pojasnila, da so se odločili za organizacijo humanitarnega koncerta, ker vedo, da so mnogi krajani pomoči zares potrebni; in pokazalo se je, da so mnogi pripravljeni tudi pomagati. Dokaz za to je bila polna dvorana in posluh posameznikov na visoki državni ravni, saj je bil častni pokrovitelj predsednik državnega zbora. Zadovoljstvo nad prireditvijo je izrazil tudi župan občine Kidričevo Jože Murko, v imenu vseh, ki bodo pomoči deležni, pa se je zahvalil organizatorjem in vsem do-natorjem. Zadovoljstvo je izrazil tudi slavnostni govornik dr. Pavel Gantar, ki je dejal, da se je z veseljem odzval povabilu, saj tudi sam podpira tovrstne akcije, predvsem pa ceni delo vseh prostovoljcev, ki si prizadevajo, da bi bilo ljudem v njihovi okolici lažje in bolje. Zato je pohvalil je sodelovanje Društva za medgeneracijsko sodelovanje z aktivistkami v krajevnih organizacijah Rdečega križa in njihovimi podmladki v Kidričevem in Cirkovcah, to pa so Amalija Černezl, Pavla Veler in Andreja Emeršič, ki svoj prosti čas nesebično posvečajo predvsem ljudem v stiski. Dr. Pavle Gantar je zaradi državniških obveznosti prireditev moral predčasno zapustiti, vendar je že s svojo prisotnostjo dokazal svojo humanost. Zato se mu je Nežika Šešo zahvalila za obisk s skromnim »medgeneracijskim darilcem« v spomin na prireditev, na Kidričevo in na vse Kidričane. V humanitarnem koncertu so se klicu dobrote odzvali tamburaški orkester iz Cirkovc pod vodstvom Draga Kleina, dve generaciji folkloristov iz vrtca in veterani iz Folklorne skupine Vinka Koržeta Cir-kovce, tri generacije pevskih zborov iz vrtca, osnovnih šol, upokojencev iz Kidričevega in Cirkovc ter pevca zabavne glasbe Moira in Peter Januš. Ob zaključku se je vsakemu od nastopajočih in tistim, ki so sodelovali pri pripravi prireditve, predsednica društva Nežika Šešo zahvalila s pisno zahvalo, besedo zahvale pa je Foto: M. Ozmec ^nii.i J MI rvl . Vf s/IJ HBMnP0!: —.//s®p. y Lig.,/ij" » Foto: M. Ozmec Častnemu pokrovitelju prireditve, predsedniku državnega zbora dr. Pavlu Gantarju, se je predsednica Društva za medgeneracijsko sodelovanje Nežika Šešo zahvalila s skromnim darilcem. Med številnimi nastopajočimi se je klicu humanosti odzval tudi tamburaški orkester Prosvetnega društva Cirkovce pod vodstvom Draga Kleina. namenila tudi vsem donator-jem, s katerimi je društvo podpisalo pogodbe, ter pobudnici in koordinatorki prireditve, sicer članici društva in predsednici odbora za družbene dejavnosti ter občinski svetnici Silvestri Klemenčič. Zbrana sredstva v višini 1.800 evrov bodo razdelili krajevnim organizacijam Rdečega križa Kidričevo in Cirkovce, njunima podmladkoma na obeh osnovnih šolah ter projektu društva upokojencev Starejši za starejše. V košaricah za prostovoljne prispevke obiskovalcev humanitarne prireditve so zbrali 383,33 evra, Nežika Šešo pa je obljubila, da bo predaja zbranih sredstev v prihodnjem tednu. Skratka, humanitarna prireditev je uspela v vseh pogledih, saj so kidriče-vski organizatorji za sokrajane v stiski zares naredili nekaj dobrega, za številne obiskovalce pa nekaj lepega in prijetnega. M. Ozmec Videm • Blagoslovili nove orgle Pri svetem Vidu spet doni kraljica glasbil V župniji sv. Vida v Vidmu so v nedeljo, 11. aprila, blagoslovili nove orgle. Že dan prej so pripravili predstavitev orgel, pri kateri sta sodelovala Tomaž Močnik iz orglarske delavnice Močnik, kjer so videmske orgle izdelali, in organist Tone Potočnik. Nedeljsko bogoslužje z blagoslovom pa je daroval mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. Kot je razvidno iz cerkvene kronike, je bil prvi organist v videmski fari že konec 17. stoletja (leta 1692) in že takrat so bile v cerkvi najbrž orgle ali njim podoben instrument. V začetku 19. stoletja so bile v videmsko cerkev nameščene nove, Brandlove orgle, a so že pred začetkom druge vojne opešale, dokončno pa umolknile leta 1976. Od takrat do danes je bogoslužja in druge obrede spremljala glasba harmonija in drugih, sodobnejših električnih glasbil. Zamisel o novih orglali se je v župniji porodila pred štirimi leti. Takrat so začeli razmišljati tudi o tem, kako bi usposobili pevski kor, da bi na njem bilo dovolj prostora za pevce in nove orgle. Na predlog arhitekta Matije Suhadolca iz Ljubljane so k cerkvi jeseni 2008 zgradili prizidek. Odločitev za gradnjo prizidka pa je pomenila tudi povečanje stroškov. »Žal smo se zaradi gradnje prizidka, ureditve kora in novih orgel morali zadolžiti. Čeprav so bila dela v začetku ocenjena na okrog 80.000 evrov, je kasneje skupen strošek gradnje znašal skoraj enkrat več, za orgle pa je bilo treba odšteti Nove orgle v cerkvi sv. Vida Z leve: pater Slavko Stermšek, organist Tone Potočnik in Tomaž Močnik iz orglarske delavnice na koru videmske cerkve ob novih orglah 159.000 evrov,« je pojasnil pater Slavko Stermšek, gvardijan v samostanski cerkvi sv. Vida, in dodal, da se zahvaljuje vsem, ki so pri nakupu novih orgel pomagali. Že ob začetku gradnje cerkvenega prizidka so namreč začeli zbirati sredstva med občani, k financiranju naložbe pa je pripomogla tudi Občina Videm. Kar nekaj družin in posameznikov se je odločilo, da postanejo orglam botri. Tako so darovali za zlato, srebrno ali bronasto piščal. »Orgle so najimenitnejše glasbilo, ki najlepše obogati liturgično obhajanje, za kar smo bili dolga leta prikrajšani. Zdaj so orgle tu, so last župnije in bodo tu ostale. Zato zahvala vsem župljanom, ki so postavitev tako ali drugače, moralno in materialno, podpirali, da smo prišli do cilja. Za našo žu- pnijo in našo občino je to velika kulturna pridobitev. Imamo najdragocenejše glasbilo, na katerem bo mogoče izvajati tudi odlične koncerte,« je med drugim v brošuri, ki sta jo ob blagoslovu novih orgel izdala župnija ter samostan sv. Vida, zapisal pater Tarzicij Kolenko. O tem, kakšne in kako velike naj bodo nove orgle v videm-ski farni cerkvi, so se posvetovali s priznano organistko Nino Štalekar in s strokovnjaki iz orglarske delavnice, kjer so instrument izdelali. Orglarstvo Močnik je orgle začelo v cer- kev nameščati 26. novembra lani, delo pa so končali 12. februarja letos. Nove orgle v videmski cerkvi pa so - sicer s samo petimi dokončanimi registri - zaigrale že lani na sveti večer. Zdaj, ko so orgle končane, imajo 19 pojočih registrov, razdeljenih na dva manuala in pedal. »S predpotegi in tran-smisijami se glede na možnosti registrskih kombinacij število registrov poveča na 26,« je pojasnil Tomaž Močnik iz Orglar-stva Močnik in nadaljeval: »Projekt nam je bil zaradi posebnih prostorskih pogojev velik izziv, zato smo se ga lotili resno in odgovorno. Prostor za orgle je bil predviden v podaljšku cerkve, ki je višji od preostalega kora. Zato smo orgle razdelili v dva dela in jih namestili na kor-no ograjo (glavni manual) ter zadaj na koru (drugi manual).« Po slovesnem nedeljskem blagoslovu bodo orgle v Vidmu zaigrale ob več priložnostih, saj nameravajo od časa do časa organizirati orgelske koncerte. V župniji pa bi bili tudi zelo zadovoljni, če bi uspeli pridobiti rednega organista, saj ga trenutno žal še nimajo. MZ Hajdina • DU z novim predsednikom Ptuj, Maribor • Direktorica na novi dolžnosti TUdi letos izredno aktivni Delo ne bo lahko Društvo upokojencev Hajdina ima 765 članov, občnega zbora, ki je bil 2. marca v Domu vaščanov v Dražencih, pa se je udeležilo več kot 260 članov. Po odločitvi občnega zbora je vodenje društva ponovno prevzel Anton Cestnik. Zbora so se ob članih udeležili tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Franc Koder-man, predstavniki nekaterih sosednjih društev ter pevke in pevci, ki so člani Društva upokojencev Hajdina. Že po tradiciji se je tudi na tem zboru oglasila ljudska pesem. Poročilo o delu društva v lanskem letu je podal podpredsednik Anton Cestnik, ker je predsednik Rudi Men-hart 15. julija lani nepreklicno odstopil z mesta predsednika. Po odločitvi upravnega odbora društva ga je od takrat dalje vo- dil podpredsednik. Na občnem zboru pa so ga izvolili za vodenje društva do izteka mandata. Anton Cestnik je DU Hajdina že vodil v obdobju 2004/2008. Društvo je lani uspešno delovalo, glavnino načrtov in ciljev jim je uspelo uresničiti. To jim je uspelo tudi s pomočjo občinskih sredstev, lani so iz proračuna Občine Hajdina prejeli za delovanje 4200 evrov. Iz naslova članarine pa po članu na leto pobirajo po 10 evrov. Leta 2012 bo društvo praznovalo 60-letnico delovanja, do takrat pa želijo svoje prostore obnoviti znotraj in zunaj. Nekaj del bodo izvedli že letos. Lanskih srečanj in dogodkov s področja rekreacije se je po poročilu Karla Fridla, ki vodi komisijo za šport in rekreacijo, udeležilo 560 članov. Posebej je omenil odlično ekipo ruskega kegljanja, ki jo je okrog sebe zbral Viktor Markovič. V DU Hajdina pa uspešno deluje komisija za družbene dejavnosti. Lani so uspešno nastopali tudi pevci in pevke, poročilo o njihovi aktivnosti je podala Marta Sitar. Nekateri člani so bili zelo aktivni v plesnem tečaju. Bogato in raznoliko dejavnost pa v DU upokojencev Hajdina načrtujejo tudi v letošnjem letu. Sprejeli so mesečni načrt aktivnosti, ki ga bodo poskušali v celoti uresničiti. Na marčevskem občnem zboru DU Hajdina so se s priznanji zahvalili dolgoletnim članom. Zahvale so podelili za 20, 25, 30, 35 in 40 let članstva v društvu. MG Foto: Črtomir Goznik Anton Cestnik, novi predsednik DU Hajdina V okviru DU Hajdina zelo uspešno delujejo tudi poverjeniki po posameznih naseljih, Janez Horvat, Franc Drevenšek, Marija Vaupotič, Jože Majerho-fer, Ferdo Potrč, Karl Furek, Ge-novefa Nigerl, Jakob Kokol, Marija Emeršič in Franc Mlakar. Vlasta Stojak, dosedanja direktorica OS Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj, je 9. aprila predala posle svojemu nasledniku, Tomažu Žirovniku. Včeraj pa je že prevzela vodenje OS Zavoda Maribor. Vlasta Stojak je v Zavodu zaposlena že 18 let, zadnjih osem let pa je vodila ptujsko območno službo. Njen mandat je vezan na mandat vršilke dolžnosti generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Lučke Žižek. Z razrešitvijo sedaj že bivše generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Marije Poglajen so pooblastila prenehala tudi vodjem posameznih območnih služb. Po pogovorih z novo vršilko generalne direktorice je prišlo do nekaterih kadrovskih menjav, v osmih območnih službah so dosedanji vodje ostali, do sprememb je prišlo v štirih. Vlasta Stojak novo dolžnost sprejema kot izziv, v večini kolege v OS Maribor pozna, prav tako okolje, saj je prvih osem let tudi ptujska služba sodila pod Maribor, samostojna je bila zadnjih deset let. Zaveda se, da delo ne bo lahko, saj je na mariborskem območju brezposelnost še višja kot na območju UE Ptuj in Ormož. Prav nič pa tudi ne kaže, da bo kmalu bolje, zato bo potrebno še posebej zavzeto delati, pravi. Zato želi čim prej vzpostaviti stike z delodajalci in se seznaniti z njihovimi potrebami in načrti. MG Foto: Črtomir Goznik Vodenje ptujske območne službe zavoda je prevzel Tomaž Žirov-nik. Foto: Črtomir Goznik Vlasta Stojak, nova direktorica OS Zavoda RS za zaposlovanje Maribor Foto: MZ Foto: MZ Velika Nedelja • S skupščine Območnega združenja upravljavcev gojišč Veliko dela za lovce V ptujsko-ormoškem lovsko upravljavskem območju (LUO) je 30 lovišč, s katerimi gospodari 30 lovskih družin. Lovišča so združena v štiri smiselno oblikovane gojitvene bazene - haloški, boški, podravski in slovenskogoriški. Predstavniki Območnega združenja upravljavcev gojišč (OZUL) so se nedavno sestali v lovski koči Lovske družine Velika Nedelja in obravnavali aktualno stanje na svojem območju. Njihova prioriteta je trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami divjadi ter skrb za naravo in nenehno izboljšanje pogojev za divjad. Predsednik Andrej Vaupotič je izpostavil zlasti: »Zaskrbljujoč je padec odvzema male divjadi, ki po eni strani vzrok za dvig plenilskih vrst, po drugi pa se še vedno čutijo posledice neugodnih vremenskih razmer v zadnjih dveh letih. Upravljavke so se primerno odzvale ter prikazale veliko mero odgovornosti, saj so znatno znižale odvzem, nekatere so celo predčasno prenehale izvajati jesenski lov na malo divjad, kar je vsekakor pohvalno.« O tem je v svojem poročilu spregovoril tudi Janko Kolar, predsednik komisije za gospodarjenje in gojitev divjadi, ki je opozoril, da so hudo neurje s točo v letu 2008 in manj ugodne razmere za vodenje mladičev prispevali k manjšemu prirastu male divjadi. Zato so pri divjem zajcu, fazanu, poljski jerebici in raci mlakarici zabeležili tudi do 30 % manjši odvzem divjadi. Najštevilčnejša vrsta na tem območju je srnjad, ki so je letos odvzeli 3251 kosov, oziro- Foto: Viki Ivanuša Predsednik Območnega združenja upravljavcev gojišč Ptuj-Ormož ma v povprečju 3,38 kosa na 100 hektarjev lovne površine. Kljub temu so zelo zaskrbljujoče velike izgube srnjadi zaradi prometa. V letih od 2004 do 2009 je število izgubljenih primerkov zraslo na 571 letno. Najvišji odstotek izgub je lani utrpela LD Jožeta Lacka, kar 47,8 %. V nasprotju z drugimi vrstami pa se je število lisic v zadnjih štirih letih strmo povečevalo, lovci so se temu prilagodili in lani odvzeli kar 1136 kosov. Nekatere vrste divjadi pa so redke ali pa očitno iz mode in so lovci izgubili zanimanje za njihov odstrel. Tako so odvzeli le 14 kosov kune zlatice in 101 kos kune belice. Tudi ulov pižmovk se je ponovno prepolovil v primerjavi s predpreteklim letom. Tudi sive vrane so ...... s - ■ .. , . - Í.-1--U Foto: Viki Ivanuša Prostoživeče visoke divjadi je na območju LUO Ptuj-Ormož zelo malo, zato jo lahko občudujemo le v ogradah. lovci odvzeli premalo, le 282 kosov, zato obstaja realna nevarnost, da se bodo škode po njej povečale. Tudi predsednik komisije za gospodarjenje in gojitev divjega prašiča Franc Trafela je grajal kolege, da disciplina pri odstrelu divjih prašičev ni zadovoljiva, saj se nekateri člani LD ne držijo dogovora, še zlasti v januarju, ko se odstrel šteje že v naslednje leto. Pokritiziral je tudi krmljenje divjih prašičev, ki v nekaterih družinah poteka nekontrolirano: »Vse preveč je posameznikov, ki si krmljenje predstavljajo po svoje in krmijo na neprimernih mestih, kar ima posledice na nastalih škodah.« Darko But, predsednik komisije za gospodarjenje in gojitev muflonov, je poročal, da je stalež muflonov na celotnem pogorju Boča približno isti kot leto poprej, okrog 120 živali. Letos jih nameravajo upleniti 57. Začela pa se je tudi realizacija lani dogovorjenega nakupa določenega števila primerkov kvalitetne zasnove in dodajanje v lovišče. Kositi od znotraj navzven Tudi Anton Hlupič, predsednik komisije za gospodarjenje in gojitev male divjadi, je mnenja, da je brez dodajanja živali in pomoči lovcev težko vzdrževati ravnotežje na določenem območju. Zlasti še, ker določenim LD predstavlja lov na malo divjad, predvsem fazana, komercialni lov, s ka- terim si zagotavljajo prihodke za plačila stroškov koncesij in ostalih potreb. Opozoril je, da tukajšnje LD ne gospodarijo z medvedi, jelenjadjo, gamsom in drugo visoko divjadjo, ki omogoča komercialni lov in vir dohodka večini LD po Sloveniji. »Naše družine morajo vložiti veliko več dela v gojitev male divjadi, če želijo iz tega naslova ustvariti dohodek, ki ga potrebujejo,« je dodal Hlu-pič. Andrej Vaupotič je spomnil tudi na dejstvo, da je znotraj ptujsko-ormoškega LUO še vedno prisotna steklina, ki jo bolj zaznavajo predvsem v delu boškega in haloškega bazena. Ker naj bi tudi na mejnih območjih znotraj Hrvaške letos začeli polagati vabe s cepivom, pričakujejo, da se bo med letom stanje izboljšalo. Opozoril je tudi na to, da ljudje divjadi vedno bolj krčimo njen prostor in se ne držimo predpisov: »Vsi najbolj divje kurimo ravno spomladi, ko začnejo gnezditi ptice, ko se delajo gnezda. Tako malo je treba narediti pri košnji: spremeniti je treba le način. Vedno se kosi od znotraj navzven, ker se sicer vedno bolj stiska obroč okoli divjadi, ki nima kam pobegniti in se jo na koncu pokosi. Polno je priložnosti, kjer se da kaj narediti. Apeliram na ljudi, razumem jih, ker se vsi pehamo za vedno več, ampak pustite košček nezorane njive, nepokošenega travnika, to je življenjski prostor. Tudi pripomočki za sodobno kmetijstvo divjadi škodijo. Splača se nam ohraniti, kar imamo, ker nam Evropa priznava, da imamo izjemno pestrost divjadi in tudi naš sistem gospodarjenja z divjadjo je vzorčen.« Viki Ivanuša Pleterje • Četrti hišni sejem kmetijske mehanizacije Proslavili 20 let Kmetijstva Polanec V Kmetijstvu Polanec v Pleterjah so od 2. do 5. aprila pripravili že 4. hišni sejem nove in rabljene kmetijske mehanizacije ter proslavili 20-letnico poslovanja. Kot je na krajši slovesnosti ob jubileju pojasnil Franc Planinšek, lastnik in direktor podjetja Kmetijstvo Polanec, segajo začetki priprav na ustanovitev podjetja v leto 1989, pravno registracijo pa so pridobili leta 1990, ko je podjetje pričelo uradno poslovati - prodajati kmetijsko mehanizacijo, rezervne dele in reprodukcijski material, opravljajo pa tudi razne servise. »Garažo v Pleterjah smo preuredili v prostor za prodajalno in začeli. V prvem letu sva delala sama z ženo, danes nama že pridno pomagajo trije otroci. V naslednjem letu se nam je pridružil naš poslovodja Tomi Intihar. Ker pa je bila potreba po še več delavcih, smo začeli dodatno zaposlovati, da nas je bilo že kmalu 12. Med tem časom smo v letu 1995 v Pleter-jah zgradili trgovino z ostalimi poslovnimi prostori,« je dejal Franc Planinšek in nadalje- val: » V desetih letih poslovanja je naše podjetje preraslo in je prostorsko postalo utesnjeno, zato smo leta 1999 kupili prostor ob železniški postaji v Kidričevem, ki je bil do takrat samo pisarna s skladišči za gradbeni material in kurivo. Z manjšo preureditvijo pa je postal takšen, kot je danes. Časi danes niso lahki, zato moramo narediti z manj delavci več, saj so tudi vse naše stranke s svojim poslovanjem prisiljene racionalno poslovati in je tudi njihov dohodek na enoto dela ali proizvoda zelo nizek, tako da včasih niti ne pokriva proizvodnih stroškov. Kmetijska tehnika gre zelo hitro naprej, zato je potrebno slediti času razvoja. Mi se vedno poskušamo temu čim bolj približati, zato tudi organiziramo razna predavanja in prikaze strojev.« Kar nekaj traktorjev in kmetijskih delovnih strojev so predstavili tudi na 4. hišnem sejmu, o tem, kako kmetijska tehnika napreduje, pa so se lahko obiskovalci, poslovni partnerji, predstavniki kmetij-sko-gozdarske zbornice in sindikata kmetov prepričali na praktičnem prikazu nekaterih traktorjev in njihovih priključkov na njivi v Pleterjah. -OM Foto: M. Ozmec Franc Planinšek: »Garažo za dva avtomobila v Pleterjah smo preu- Prikaz delovanja sodobne kmetijske mehanizacije so si ogledali redili v prostor za prodajalno in začeli poslovati!« kmetje od blizu in daleč. Foto: M. Ozmec tudi številni poslovni partnerji in Ptuj • Festival kitare se začenja Peto leto kitarskih poslastic Včeraj se je s koncertom najmlajših kitaristov v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj začel že peti festival kitare, na katerem bo nastopilo 30 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Španije in Slovaške, letošnja novost pa so tudi spremljajoče delavnice jazz in ročk kitare. Ideja za festival, katerega glavni organizator je Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj, je pred leti zrasla na zelniku Marka Korošca, ki je tudi programski vodja projekta. »Takrat se mi je pred koncertom kitarista Bora Zuljana v ptujskem Centru interesnih dejavnosti porodila ideja o vikendu, ki bi bil namenjen kitari. Ideji se je pridružila tudi Ne-venka Gerl (prav tako iz CID), za kar sem ji danes zelo hvaležen. Zadevo smo čisto brez pričakovanj naslovili kot Festival klasične kitare. In tako se je začela naša kitarska zgodba,« se spominja Korošec, ki poučuje to glasbilo na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, v Društvu za glasbeno umetnost Arsana ter vodi glasbene delavnice v CID. Trenutno se tudi izobražuje iz jazz kitare na celovškem glasbenem konser-vatoriju in poleg vsega tega nastopa s številnimi glasbeniki in drugimi kulturnimi ustvarjalci doma in v tujini. Slednjih ne bo manjkalo tudi na letošnjem festivalu, na katerem tokrat sodelujejo učenci nižjih glasbenih šol (Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, glasbene šole Nocturno Dornava in Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur), dijaki iz umetniških gimnazij v Ljubljani, Celju in Velenju ter študentje iz zagrebške in ljubljanske glasbene akademije. »Povabili smo tudi enega vodilnih slovenskih flamenko kitaristov Matjaža Stošiča, ki bo s petčlansko zasedbo Cana flamenca ogrel ljubitelje španskega flamenka. Nastopil bo tudi Pavle Kavec, vodja tria OKO, ki je že štiri desetletja zagotovo največji strokovnjak na slovenskih tleh za igranje in poučevanje glasbe revolucionarja električne kitare - legendarnega Jimija Hendrixa, ki je še dandanes vzor mnogim svetovno znanim glasbenikom. Kot glavna gosta pa prihajata na Ptuj večkratna nagrajenka prestižnih mednarodnih glasbenih tekmovanj, klasična kitaristka Anabel Montesinos iz Španije ter ena velikih zvezd v svetu jazz glasbe, Wolfgang Muthspiel iz Avstrije. Oba sta zelo priznana umetnika, ki se ju zagotovo splača priti poslušat,« je pojasnil sogovornik, ki mu ni težko izbrati primernih nastopajočih, saj se z glasbo ukvarja že skoraj dvajset let: »V tem času sem spoznal ter sodeloval z mnogimi domačimi in tujimi kulturnimi ustvarjalci, zato mi dandanes ni težko povabiti ustreznih kitaristov. Seveda se prej posvetujem z glasbenimi prijatelji in seveda z vodstvom CID, saj je veliko odvisno od cene posameznih glasbenikov. Te so velikokrat previsoke, zato si določenih umetnikov enostavno ne moremo privoščiti.« Vlatko Stefanovski na lanskem festivalu. Foto: Boris Voglar »Ptuj je paša za oči za vsakega umetnika!« V vseh teh letih je tako že in še bo mesto ob Dravi obiskalo veliko različnih glasbenikov vseh generacij. Najmlajši udeleženec kitarskih dogodkov je bil, recimo, star sedem let, kot najstarejši pa se bo v festivalsko zgodovino zapisal letošnji gost Pavle Kavec, ki jih šteje blizu 60. Večina dogodkov bo letos brez vstopnine, slednjo imajo le trije koncerti. In katerih glasbenih poslastic se najbolj veseli programski vodja projekta? »Vsi dogodki so mi enako zanimivi, seveda pa je poseben občutek poslušati kitariste svetovnega slovesa, ki prihajajo na naš festival. Ponavadi so vsi zelo navdušeni nad mestom in kulturnim utripom v času festivala in izven. Mislim, da je Ptuj nedvomno paša za oči za vsakega umetnika,« je odgovoril. Koliko oči pa si pride ogledat vse te festivalske zanimivosti, je odvisno od same vsebine dogodkov. »Do sedaj smo vedno napolnili dvorano ptujskega gradu, največ obiskovalcev je bilo na koncertih kubanskega virtuoza Marca Ta-maya in Vlatka Stefanovskega lansko leto. Koncerti mlajših kitarskih generacij pa so žal še vedno preslabo obiskani. Tudi letos pričakujemo podobno število obiskovalcev kot prejšnja leta,« je povedal kitarist, ki se mu je v vseh letih festivala tudi nabralo že veliko zanimivih anekdot. Najbolj nepozabna se mu je zgodila, ko sta se z brniškega letališča na Ptuj peljala s svetovnim kitarskim virtuozom Vlatkom Stefanovskim: »Ko sva prečkala stari most, je skorajda padel v šok, ko je zagledal ptujski grad. Tega je do tedaj imel priložnost videti le na sliki, ki je visela v hiši njegovega pokojnega očeta, ko je bil še otrok. Sploh ni mogel verjeti očem, kar ženo je poklical domov v Makedonijo. Na gradu mi je nenadoma porinil v roke njegov fotoaparat in potem sem ga slikal v dvorani in kasneje ob Dravi z ozadjem gradu. Bil je posrečen kot otrok ali kak nenasiten turist.« Korošec, ki se z ekipo že pet let trudi delati kakovosten projekt in ga iz leta v leto nadgrajevati, je ob dopolnjenem jubileju festivala tudi potegnil črto: »Skupaj z vodstvom CID smo zelo zadovoljni, ker smo uspeli vsako leto narediti korak naprej, hkrati pa smo prešli na mednarodni festival, ki postaja prepoznaven tudi v tujini. Tudi odziv je vsakič boljši in upamo, da bo tako tudi v prihodnje.« Dodal je še, da ob letošnjem »rojstnem dnevu« sicer najbrž ne bodo pihali svečk, bodo pa po zaključku festivala, ki bo 24. aprila, skupaj spili kak kozarček in dorekli načrte za prihodnost. Polona Ambrožič Ormož • Predstavili veseloigro s petjem Pevske vaje pri lepi vdovi Kulturno-športno društvo Dobrava je sklenilo, da na oder postavijo veseloigro. Tako so minuli konec tedna v Domu kulture v Ormožu predstavili veseloigro v treh dejanjih Pevske vaje pri veseli vdovi. K režiji so pritegnili režiserja Milivoja Zemljiča. Samo dogajanje je bilo malo aktualizirano in je pogosto spomnilo na kakšen pripetljaj iz našega vsakdana - župan Srakoper (Franc Štrman) je objavil raz- pis za gradnjo hotela. Ponudbe so bile dane in v majhen kraj je na oglede prišel francoski kvaziposlovnež Jean Pompi-du (Rajko Košič) s soprogo Kristino (Ana Ratek). Župan, njegova žena (Štefka Šoštarič) Foto: Viki Ivanuša Zdomec Zakrajšek (Miran Antolič) in gostilničarka Karolina (Jerica Žnidarič) sta hitro našla skupni jezik. in francoski par se zapletejo v ljubezenski štirikotnik. Gradbeni inšpektor (Mirko Zlatnik) prepreči posel z gradnjo hotela, pojavi se pa tudi nov interesent, ki izpolnjuje pogoje - zdomec Zakrajšek (Miran Antolič) ... Vse skupaj se dogaja v gostilni gostilničarke Karoline (Jerica Žnidarič), pri kateri je Moški zbor Dobrava pod Vodstvom Jožeta Barina-Turice naštudiral nekaj novih pesmi in se predstavil s krajšim koncertnim vložkom. Režiser Milivoj Zemljič je povedal, da ima večina nastopajočih manj igralskih izkušenj, zato je skupino okrepil s tremi člani ormoške gledališke skupine. Delati so začeli že lani, ker pa je bilo nekaj neresnosti igralcev, ki so vloge prevzeli, nato pa odpovedali, so resno začeli delati po novem letu. Viki Ivanuša Od tod in tam Ptuj • Zlata poroka pri Petrovičevih Foto: Langerholc V poročni dvorani na Ptuju sta si 10. aprila po petdesetih letih skupnega življenja prstane ponovno izmenjala Ana in Jurij Petrovič iz Podvincev 8, ki sta se prvič poročila 13. februarja leta 1960 na Rogozni- ci. V zakonu so se jima rodili tri hčerke in sin, danes pa sta ponosna že na devet vnukov. Njuno življenje in delo sta tesno povezana s kmetijstvom, živela in delala na sta srednje veliki kmetiji, na katero sta še danes zelo vezana. Zdravje jima dobro služi, želita si, da bi tako ostalo. To in še veliko več so jima v soboto zaželeli vsi, ki so z njima delili praznične trenutke. MG Podlehnik • Obiskali starejše Foto: ZG V postnem času so člani Karitas od sv. Trojice v Halozah obiskali starejše občane v domu upokojencev v Muretincih in na Ptuju. V Muretincih, kjer živi jesen življenja največ župljanov iz Podlehnika, so jim pripravili tudi zakusko. Vse navzoče sta nagovorila in jim zaželela lepe praznike predsednik Karitas Stanko Vaupotič in duhovni voditelj p. Janko Gašparič. Nato so sproščeno poklepetali, kot da sedijo za domačo mizo. Željno so prisluhnili novostim iz domačega kraja, prav tako so povprašali po sosedih, sošolcih in prijateljih. Vse domačine so simbolično obdarili s skromnimi darili, saj je v navadi, da ob veliki noči obdarijo okrog petdeset starejših in bolnikov. Zdenka Golub Ljutomer • Ocenjevanje vin Na 16. ocenjevanju vin Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je komisija ocenila 93 vinskih vzorcev, večinoma domačih vinogradnikov, med njimi je bilo 61 takšnih, ki so prejeli več kot 18 od možnih 20 točk. Najvišjo oceno -19,70 - je prejel laški rizling suhi jagodni izbor Ivana Kiriča iz Središča ob Dravi, šest vinskih vzorcev pa bo 26. aprila v ljutomerskem Domu kulture prejelo velike zlate medalje. Kar osem najvišjih naslovov v posameznih kategorijah - od tega dve veliki zlati medalji - je prejelo Vinogradništvo družine Kos iz Ključa-rovcev. Najbolje ocenjeni vinski vzorci po posameznih kategorijah so bili - zvrst: Vinogradništvo družina Kos, Klju-čarovci (ocena 18,23); šipon: Vinogradništvo družina Kos, Ključarovci (18,37), laški rizling: Avgust Korošec, Veliki Brebrovnik (18.37); zeleni silvanec: Vinogradništvo Ko-kot-Pregrad, Ljutomer (18,03); beli pinot: Vinogradništvo Krampač, Kopriva (18,43); šardone: Vino Emil Trop, La-honci (18,37); sivi pinot:Jože in Dragica Kosi, Mekotnjak (18,37); renski rizling: Miran Plemenič, Kog (18,37); so-vinjon: Vinogradništvo družina Kos, Ključarovci (18,33); traminec: Vinogradništvo Krampač, Kopriva (18,37); muškat otonel: Miran Plemenič, Kog, in Vinogradništvo Krampač, Kopriva (18,27); rumeni muškat: Vinogradništvo družina Kos, Ključarovci (18,47); modra frankinja: izletniška kmetija Na koncu vasi, Cven, in Turistična kmetija Frank-Ozmec, Slamnjak (17,97); modri pinot: Janko Magdič, Ljutomer (18,00); peneče vino: Turistična kmetija Frank-Ozmec, Slamnjak (18,23); sivi pinot, pozna trgatev: Vinogradništvo družina Kos, Ključarovci (18,60); sovinjon, pozna trgatev: Vinogradništvo družina Kos, Ključarovci (18,70); laški rizling, izbor: Turistična kmetija Frank-Ozmec, Slamnjak (18,83); šardone, izbor: Vinogradništvo Krampač, Kopriva (18,80); sovinjon, izbor: Vinogradništvo Ozmec, Ilovci (19,00); traminec, izbor: Rado Julijan Lesjak, Vuzmetinci (19,10); kerner, jagodni izbor: Vinogradništvo družina Kos, Ključarovci (19,37); sovinjon, jagodni izbor: Vinogradništvo družina Kos, Ključarovci (19,07); laški rizling; suhi jagodni izbor: Ivan Kirič, Središče ob Dravi (19,70). NŠ Ptuj • Na muzejski sceni tokrat o glasbilih Gostja zadnje »muzejske scene« dr. Darja Koter v družbi Martina Šteinerja in direktorja Pokrajinskega muzeja Aleša Ariha »Zbirka ni nikoli dokončana zgodba!« Na zadnji muzejski sceni, prireditvi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je bila gostja dr. Darja Koter, Ptuj-čanom poznana tudi kot nekdanja kustosinja zbirke glasbil na ptujskem gradu. Danes poučuje zgodovino svetovne in slovenske glasbe na ljubljanski akademiji za glasbo, zelo pa jo veseli tudi raziskovalno delo. Izsledke zadnjega je predstavila prejšnji četrtek v Miheličevi galeriji. Kot je uvodoma povedal Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je tokratna gostja njihove prireditve v ptujskem muzeju pustila trajne sledove. Ko je še delala tam, je namreč strokovno obdelala in dopolnila z novimi eksponati zbirko starih inštrumentov. Zbirka glasbil na ptujskem gradu, ki je najbogatejša v Sloveniji (šteje okoli 300 glasbil za igranje umetne in ljudske glasbe), je pod njenim vodstvom leta 2000 dobila status nacionalnega pomena, prav tako pa je, kot je znal povedati Arih, sodeč po knjigi pohval najpriljubljenej-ša zbirka na gradu. Koterjeva, ki se na splošno posveča zbiranju inštrumentov, dokumentiranju in raziskovanju inštrumentalne dediščine ter zgodovini izdelovanja glasbil na Slovenskem, je od leta 2002 zaposlena na Akademiji za glasbo. Kot je dejala, jo delo s študenti zelo veseli, rada pa se posveča tudi raziskovanju. Pri zadnjem obsežnejšem je opravila glasbeno ikonografsko študijo, ki jo je sedaj predstavila tudi Ptujčanom. »Preučevala sem gradivo, ki je povezano z upodobitvami glasbil, in sicer na cerkvenih freskah, torej na stropnih in stenskih poslikavah, na oljnih slikah in arhitekturnih elementih v palačah na območju Primorske,« je pojasnila. Naletela je na približno 40 primerov in ugotovila, da so skoraj vsi izjemnih kvalitet. Njihovi avtorji so bili večinoma iz severnoitalijanskega in istrskega prostora, nekaj pa je tudi t. i. domačih mojstrov. »To gradivo je izjemno bogato in zdaj je ta likovna dediščina zaokroženo proučena. Prej so jo proučevali umetnostni zgodovinarji, ki pa se seveda z glasbenimi simboli ne ukvarjajo veliko. Zdaj pa poznamo simboliko teh glasbil, vemo mnogo o tem, kako so nekoč združevali inštrumente v ansamble, kakšne tipe glasbil so upodabljali, kakšen je razkorak med grafikami, ki so temelj za slikarja, in potem med slikar-jevo realizacijo, koliko je bil kak slikar natančen .... Skratka, na veliko vprašanj sem uspela odgovoriti, ogromno pa jih še ostaja, tako da preučevanja nima konca. To dediščino sem deloma že primerjala tudi s sosednjimi deželami, predvsem Italijo in Avstrijo, ampak na tem področju moram še nadaljevati. V prihodnje bi prav tako rada opravljala takšne študije na podobnem gradivu tudi drugod po Sloveniji,« je razložila gostja večera. Ko bi le imel dan več ur ... Ker je Koterjeva natančneje spoznala tako štajersko kot primorsko zapuščino na področju glasbil, so nas zanimale razlike med tema dvema deloma Slovenije. »Zelo težko bi omenjala primerjave v slikarskem gradivu, ker je na Primorskem, posebno v obalnih mestih, kot so Izola, Koper in Piran, delovalo veliko slikarjev, ki sodijo v t. i. beneški krog - to so vrhunski slikarji. Likovna dediščina Štajerske pa je povsem drugačna, vezana je na nemški prostor. Drugačna je njena motivika, saj je drugačen kulturni svet ... Na našem območju tudi ni toliko upodobitev z glasbili kot na Primorskem,« je odgovorila. Po kratki predstavitvi omenjene študije je Darja Koter odgovarjala tudi na vprašanja prisotnih. Ariha je tako zanimalo, kaj manjka ptujski zbirki glasbil oziroma kako bi jo morali dopolniti. »Zbirka ni seveda nikoli dokončana zgodba. Morali bi se še naprej truditi, da bi jo dopolnjevali z inštrumenti, ki so jih izdelali domači mojstri, torej ti, ki so delovali na Slovenskem. Jasno pa je, da je tudi prekrasno, če imamo možnost nakupiti še inštrumente imenitnih evropskih mojstrov - to samo povzdiguje zbirko. Bolj bi se prav tako morali ozirati na to, da je zbirka nacionalnega pomena. Kajti ko država podeli neki zbirki tak status, se s tem na nek način obveže, da bo zanjo skrbela. Kar ne pomeni, da bo zdaj denarja zanjo na pretek, vendarle pa je treba pokazati več interesa. Treba pa je državo vedno znova opominjati - to pač tako poteka,« je prepričana. Dodala je še, da je precej gradiva za zbirko v depojih, ker ni dovolj prostora: »Upajmo, da ga bo kdaj več. Morda bi lahko bil v prihodnje tudi kak glasbeni muzej. Možnosti je veliko. Lahko si samo želimo, da bomo zbirko bogato dopolnjevali. Tudi ljudje lahko pogledajo na podstrešja, v kleti, sobe, omare in podobne prostore, ali imajo kak inštrument. Da je njihovo glasbilo v muzeju, je lahko tudi za njih priznanje.« Tako je torej sogovornica povedala, kakšna bi morala biti prihodnost zbirke glasbil, razgovorila pa se je tudi o lastni prihodnosti, v kateri si želi opraviti še veliko zanimivih študij. »Intenzivno delam s študenti, kar me zelo veseli, ampak mi vzame veliko časa, zato si ga moram za proučevanje kar utrgati - vedno ga zmanjkuje. Raziskovanje je posebna strast, zato si želim, da bi bil dan daljši in da bi imela več življenj,« je še dejala dobitnica Valvasorjevega priznanja za področje muzejske dediščine in oljenke mesta Ptuj za dosežke na kulturnem področju. Polona Ambrožič Maribor • Založba Litera zastavila svoj program za EPK Festival evropskega romana V mariborski študentski Založbi Litera so ta teden javnosti predstavili program projektov, ki jih nameravajo pripraviti v okviru Evropske kulturne prestolnice leta 2012. Kot poudarjajo, ima kljub dejstvu, da je pripravljalni odbor EPK področje literature dodelil partnerskemu mestu Velenje, tudi Maribor po njihovem založniško tradicijo. Po besedah direktorja založbe Orlanda Uršiča so se za predstavitev svojih načrtov odločili, potem ko je Maribor končno dobil Zavod Maribor 2012, ki v svoje roke prevzema polno odgovornost in vajeti za izvedbo programa EPK. Pri Literi računajo, da bo zavod EPK za tista področja, programe in projekte, ki niso definirani v doslej že potrjeni programski dokumentaciji oz. jih kot nosilcev projektov ni moč izbrati na drug način, objavil javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili. Litera želi v okviru EPK kot najpomembnejši projekt izpeljati festival evropskega romana, ki bi potekal sredi junija in v okviru katerega bi v Vodnem stolpu in na nekaterih drugih lokacijah pripravili 15 različnih dogodkov. V okviru omenjenega projekta bi izpeljali tudi razglasitev nagrade »flirting« za najboljši evropski roman, preveden v slovenski jezik. Ob tem je padla zamisel o podeljevanju rezidenčnih štipendij za enomesečno bivanje tujih pisateljev v Mariboru ter izmenjavo mariborskih pisateljev z njihovimi kolegi iz portugalskega Gui-maraesa, ki bo istočasno gostil kulturno prestolnico Evrope. Med ostalimi projekti je predvi- dena izdaja petih knjig, ki so tako ali drugače vsebinsko povezane z Mariborom. Maribor paperback je zamišljen kot izbor slovenskih avtorjev, ki v svoja besedila kot prostor dogajanja vključujejo Maribor, fotomonografija Tukaj živimo pa je projekt, ki bo skozi fotoportrete meščanov Maribora prikazoval vsakdanje življenje »navadnih« meščanov. STA Tednikova knjigarnica O boksu in ekologiji Zanimivo: ta aprilski teden ne premore posebej posvečenega dneva, se mi zdi. A v naši deželi odmevata dva velika, zelooo velika dogodka in oba se še kako dotikata Ptuja. Priznam, ne vem, kako bom obe aktualnosti brez primere - za Ptuj in za Slovenijo - spravila pod streho današnje Knjigarnice, ker o prvi še nisem nikoli pisala (priznam, ni mi bila ljuba tema, pa še povsem nevedna sem bila), a druga je s pomočjo dobrih knjig redno prisotna v knjigoljubni rubriki, ki jo ravnokar berete. Moja absolutna nevednost, da, celo zavračanje, se dotika športne discipline močnih pesti. Priznam, nikoli nisem razumela, kako se lahko poimenuje mlatenje med dvema osebama »plemenita veščina«. Seveda, če ti o zadevi ni nič znanega in si ustvariš neko površno mnenje ob gledanju enega samega boja v ringu, pa še to tako, da sem večino le pogledovala na TV ekran, pa mižala in bolj poslušala komentatorja Nikitovica, ki je s šarmantnim, raskavim glasom spoštljivo molčal ob akciji, med rundami pa razlagal, komentiral in se ga spominjam, da je bil pravi pripovedovalec. Boks je bil grozen (ženski vidik), mislim: težak. Pot je na veliko prhnil ob vsakem udarcu, ki se je slišal topo in boleče. Bilo je v Beogradu, mislim, da je bil en boksar Rus. Joj, vedno bolj čudne obraze sta imela, med rundami sta poskakovala vsak v svojem kotu ringa in prav pihala drug proti drugemu. Pravzaprav je eden od boksarjev bil prav divji (se opravičujem, ampak to je osebni spomin) in besno je mlatil onega drugega in sodnik mu je odšteval in oni se je pobral, bil je ves cunjast in se je trudil obdržati na nogah. In potem se je zbral, ampak takrat ga je doletel tak udarec, da je padel kot poko-šen ... In sodnik ni nič štel, če se ne motim, le prileteli so s kisikovo masko in ležeči je bil ves modri v obraz. Nasprotnik pa je tisti čas običajno poskakoval v svojem kotu ringa! Pripravljena sem se bila spreti z drago osebo, ki je seveda boks imela rada, kajti vse skupaj je bilo zame eno grozno gladiatorstvo! In nikoli, pod nobenim pogojem, sem si rekla, ne bom gledala nobenega obračuna v ringu! Nikoli! Ja, ja ... Saj poznate tisti rek o zarečenem kruhu. Pa se zgodi fenomenalni DEJAN ZAVEC! Fant od fare! (Iskreno čestitam in želim vse naj naj naj mojstru Dejanu in njegovim dekletom.) In gledam boks in še vpila sem zraven (približno takole - in se sramujem): »Daj ga! Mazni ga! Pa kaj še stalno stoji! Daj ga!« No, vmes sem malo jamrala, ampak sem bila podučena, da so bili tisti udarci Zavčevega nasprotnika »luk i voda«. In, knjižničarka pač, pobrskam malo med knjigami, ali je kaj o boksu. V domačem, vzajemnem knjižničnem katalogu sem našla na ključno besedo boks skromnih 68 zadetkov, torej knjig in člankov. Na primer: Boks kot sestavni del redne športne vzgoje (Stojan Bur-nik v reviji Šport, št. 2, 1998), Ring - ljubezen moja: Mister Totschlag : boksarske novele (Napisal in narisal Anton Drofenik. Ljubljana: samozaložba, 1990), Boks: plemenita veščina obrambe (Besedilo in fotografije Sašo Taraniš. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 1997), Situlske igre: Boks, rokoborba ali boj z ročkami? (Vesna Merc v Monitor ISH, št. 1, 2006), Boks: skrivnost plemenite umetnosti (Janez Gale. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997), večina ostalih zapisov pa tvorijo dela o boksu iz bivše Jugoslavije. V Gale-tovi knjigi (bogato črno-belo ilustrirana, čez 300 strani) sta opisana izvor in zgodovina boksa, pojasnjene so vse prvine treninga, borbe, navade in običaji, pravila in tehnika, strokovni izrazi . Gale pojasnjuje med drugim, da so nekoč lahko boksali le plemiči, od tod tudi plemenitost veščine. Hm, zdaj se sprašujete, kje je v naslovu obljubljena ekologija ... Morda je skrita v čistosti boksarskega duha, v skromnosti in simpatičnosti svetovnega junaka, v trdem delu in treningu, disciplini . Zagotovo pa je v vabilu za jutrišnjo soboto: Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Liljana Klemenčič Ptuj • Politična podoba občine v luči družbenogospodarskih razmer (4.) Mestna občina Ptuj med obema vojnama Nadaljevanje iz prejšnje številke Za čas kraljeve diktature tudi zapišimo, da je v delavskem gibanju zavela pasivnost in da je bila dejavnost komunistov skrajno otežena. Politično mrtvilo so kdaj le zmotile listkovne akcije, tako 1932. in 1934. leta. V noči s 4. na 5. januar 1934, ob obletnici šestojanuarske diktature, je Ptuj z okolico zajela velika vznemirjenost. Območje je bilo preplavljeno z letaki »komunistične vsebine«, na grajskem obzidju je bil viden komunistični simbol. Izkazani protest proti tedanjemu režimu je imel za posledico, da je prišlo do sodnega pregona komunizma osumljenih in zato do izključitve nekaterih gimnazijcev. Nezadovoljstvo širokih družbenih slojev ob posledicah politične krize sistema kraljeve dikatature in svetovne gospodarske krize se je odražalo tudi v življenju mestne občine. Obljube o liberalizaciji režima niso več zalegle. Strah pred opozicijo je spremljal predvolilni boj pred petomajskimi volitvami leta 1935. Mestni poglavar na Ptuju je v posebnem razglasu 23. aprila 1935 opozoril prebivalstvo na glasovanje, ki bo javno in osebno. Napovedoval je kaznovanje slehernega, ki bo ob volitvah »raznašal neresnične vesti, širil slike, lepake«. Posledično so si sledili volilni rezultati: Za vladno listo Bogoljuba Jevtica se je v političnem okraju odločilo 89,8 % volivcev. Za specifične družbenoekonomske razmere na Ptujskem je dosežen uspeh opozicijske kandidatne liste Vladka Mačka (9,1 %) pomenil uspeh. V ptujski mestni občini je bil po oddanih glasovih (66,9 %), izvoljen na vladni listi za narodnega poslanca posestnik in gostilničar Mihael Brenčič. Po kraljevi diktaturi se je mestna občina še nadalje otepala s socialnoekonomskimi problemi. Občino so še vedno pestile posledice najetih vojnih posojil. Proračunski primanjkljaj je občina pokrivala z dodatnimi pristojbinami. Draginja in brezposelnost sta opozarjali na krizne razmere; mezdni prejemki niso dohajali rasti cen. V maloštevilnih gospodarskih obratih na Ptuju je tekel boj za uveljavitev delavske zakonodaje (samovolja delodajalcev pri urejanju delovnega časa, neplačevanje nadurnega dela), tako npr. v obratu Petovie. Zaradi neenotnosti delavstva (proletariata) uspehov ni bilo veliko. Vrstile so se kršitve kolektivnih pogodb, npr. v gradbeništvu, v mizarski in oblačilni stroki. Nove kolektivne pogodbe naj bi odpravile nesorazmerja (Ptuj je poleg Kočevja izstopal po 12-urnem delavniku v obrtniških dejavnostih). Sočasno je agrarna kriza na podeželju vzbujala nezadovoljstvo; vini- Foto: Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP Povorka grabljic Društva kmečkih fantov in deklet ob kmetskem prazniku na Ptuju v avgustu 1935. iSe s t no na želji too, Ptuj. 'Ko.EesCBg/l Ttuj,5.9.1933. g 1 a :3- Biife 25'letnica septemborskih dogodgov.ko so ¿astopnikf-družbe sv. Cirila in H« toda,U je branila našo maje 'proti brežtfeirnim naročnin nasprotnikom na sevaru - in jugu(morall v Ptuju doživeti vso brutalnost in zasra-movanjB podivjana in nahujskane nnožloe pred očmi javnih oblaštev." Ta dogodek je bil za nas vrhunec ponižanja,ki pa je narod zdramil k pdporu proti nasilni geraanizaciji in vstvariL aavest.da^lSTti na svoji zemlji sami gospodarji - Eo bodsmo^ te dogodke v dnevih od 8-10 septembra t.l. proslavili,smatram za svojo dolžnost,da kot župan mesta,ki pred 25 leti ni znaloftn ni hotelo ščititi najprlmitlvnejše pravice našega naroda,apeliran na vse previvalatvo.da svoje hiše okrasi z zastavami in cvetlicami ,da došle gpste z nSSftfcšenjem in gostoljubnostjo sprejme,t,er nudi s tem zadoščenje za ponižanje in žalilres pred 25 leti. L.S. Mestni naColnik:- J e r š e ,l.r. Foto: ZAP 6, šk. 18 Mestni načelnik Ladislav Jerše poziva prebivalstvo, naj se slovesno odzove ob 25. obletnici septembrskih dogodkov leta 1933. čarsko vprašanje se je zajedalo v življenje ptujskega območja. Pogoji za nova socialna gibanja so bili dani, saj je bližajoča se druga svetovna vojna vnašala nova neskladja. Zadnje državnozborske volitve 11. decembra 1938 so zaznamovale neurejene družbenogospodarske razmere, politična nestabilnost v državi, nemška nacistična narav- nanost in bližajoča se vojna. Povezovanje demokratičnega slovenstva ne glede na ideološko in strankarsko pripadnost je bil edini možni odgovor na nestrpnost ptujskega nem-štva; v mnoge aktivnosti povezovanja so se levičarji dejavno vključili. Oblike povezovanja so se kazale skozi socialno obarvane dejavnosti ter različne na- Foto: Arhiv Zgodovinskega oddelka Ob 25. obletnici septembrskih dogodkov, leta 1933, so ptujski Nemci pričeli sami »zasledovati« udeležence popisne in listkovne akcije. rodnoobrambne prireditve. Člani DPD Svoboda so se npr. podajali na prvomajske izlete v kraje, prikrite oblastem; esperantski krožek poznejšega DPD Vzajemnost je omogočal seznanitev javnosti z dogodki v španski državljanski vojni. Slavnostno povorko gra-bljic na Ptuju 4. avgusta 1935 ob kmetskem prazniku povezujemo z ljudskofrontnim gibanjem. Mnoge mladinske prireditve so ob zagonu gimnazijcev in akademikov nosile narodnoobrambno sporočilo kot npr. mladinsko mirovno gibanje leta 1936, prireditve Žižkovega avantgardnega gledališča, Večer slovenske besede v Mladiki leta 1940, akademija ob okupaciji Sudetov leta 1938, ko je nagovor gimnazijca Mirka Bagra prekinil sreski načelnik in so lističi ciklositne tehnike KP prekrili gledališke prostore in še veliko več bi lahko dodali. Kako drugače pa je slovenstvo v tridesetih letih manifestiralo narodno zavednost ob obletnicah septembrskih dogodkov, torej v času stopnjevanja nemškega nacizma! Ob 25. obletnici omenjenih dogodkov, leta 1933, ko je slovesnost spremljala listkovna in popisna akcija zoper narodne odpadnike, nemških ugovorov ni zmanjkalo. Oportuni-zem oblasti je bil znova prisoten. Ptujski Nemci so se sami lotili iskanja »brezvestnih elementov«, ki naj bi povzročili napetost v mestu. Ptuj je bil na pragu ostrega narodnoo-brambnega boja. 30. obletnica septembrskih dogodkov, leta 1938, se je sprevrgla v manifestativni protest slovenskega življa zoper vse večjo predrznost ptujskega nemštva. V Spomenici Sokolskega društva (zlasti se je posvečalo domovinski vzgoji mladih) ter Moške podružnice Ciril-Metodijskega društva iz leta 1938 opozarjajo državne organe na razmere ob severni meji in na vse večjo nacistično nevarnost. Toda protesti slovenstva so samo izzvali reakcijo oblasti, kar se je pokazalo ob ustanovitvi ožjega odbora Narodnega sveta marca 1938 v Narodnem domu. Do tega je prišlo ob prihodu nekdanjega ptujskega dijaka in člana mladinske komisije pri CK KPS Ivana Bratka. V prizadevanju povezati najširši krog slovenstva je svet pozval vsa društva in organizacije v mestu, naj vanj delegirajo svoje zastopnike »brez razlike političnega in svetovnega nazora«. Na zahtevo vladajoče Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) so se občinski predstavniki ogradili od Narodnega sveta. Ukrepi oblasti so sicer razdvojili politične sile na Ptuju, povezovanja demokratičnih množic pa več ni bilo moč ustaviti. Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Šuligoj Svet je majhen O jedrskem vprašanju Barrack Hussein Obamaje dobil pred mesci Nobelovo nagrado za mir na podlagi »obljub«. V tistem trenutku je verjetno bil med redkimi, ki na svetu še niso naredili veliko na tem področju, vendar so na Švedskem želeli nagraditi dobro voljo ter posredno prisiliti najmočnejšega človeka na svetu v smer »pravilnih odločitev«. Neuradna podlaga za nagrado je bil Obamov govor v Pragi 5. aprila 2009, ko je izjavil, da si bo prizadeval za zmanjševanje vloge jedrskega orožja znotraj lastne strategije nacionalne varnosti. Po mednarodnem priznanju so prišla tudi dejanja: prejšnji teden sta prav v Pragi Obama in Medvedjev podpisala nov jedrski razorožitveni sporazum START. Novi START bo nadomestil prejšnje mednarodne dogovore iz začetka devetdesetih let. Kakšen je pomen takšnega dogodka? V resnici ni velik. Sporazum le bilateralno zavezuje Združene države in naslednico Sovjetske zveze. Obe sili bosta še naprej imeli na razpolago več kot tisoč jedrskih konic, ki bodo zadostovale za nekajkratno uničenje celotne Zemlje v primeru oboroženega spopada. Moskva in Washington zmanjšujeta število bomb, ostajata pa še vedno najmočnejši državi na tem področju, zmanjšujeta proračunski znesek za obrambo in istočasno ne naredita veliko za reševanje jedrskega vprašanja po svetu. A kaj natančno je jedrsko vprašanje, o katerem so toliko govori? Jedrsko vprašanje je le definicija, pod katero se skriva strah mednarodnih političnih elit, da bi jedrska tehnologija prišla v napačne roke. Napačne roke pa niso države, ampak teroristične mreže in posamezne oborožene organizacije, ki delujejo asimetrično. Kdor se ukvarja z zunanjo politiko, ve, da morala in etika nista kategoriji mednarodnih odnosov. Svet brez vojaške moči bi bil anarhičen, neobvladljiv in nemiren. Torej če atomskemu orožju odstranimo avro moralne nesprejemljivosti in ga vidimo le kot vrhunec neke tehnologije, moramo priznati, da je njegova prisotnost po drugi svetovni vojni omogočila najdaljše obdobje miru v svetovni zgodovini. Takšne strateške oborožitve ustrezajo posebni vojaški logiki. Njihova prisotnost in možnost uporabe, ki bi zagotovila uničenje vseh tekmecev, ostaja. Zraven Rusije in ZDA imajo svoj arzenal še tudi Francija, ki v hladni vojni ni verjela ameriški obljubi o zaščiti »oddaljene« Evrope, če bi jo napadla Sovjetska zveza, Izrael, ki zagotovo ne bo uporabil takšnega orožja in s tem tvegal uničenje židovskega projekta za večne čase, Združeno kraljestvo, ki v resnici odgovarja Washingto-nu, Pakistan, ki živi v lokalnem ravnovesju moči z Indijo, in Kitajska, ki se uveljavlja kot velesila. Iz tega je jasno razvidno, da bilateralni sporazum, podpisan v Pragi, nima bistvenega pomena za jedrsko razorožitev po svetu. Celo nasprotno: dokazuje, da ZDA in Rusija nimata večjega vpliva na regionalne igralce, ki skušajo spremeniti lokalna vplivna območja. A kot je bilo prej zapisano, dejanski problem niso države, temveč terorizem. Ljudem, ki delajo samomorilske napade, je precej vseeno, s čim so oboroženi, ko gredo v smrt. Države pa se ne morejo boriti proti sistemu, ki nima naslova in se skriva med državljani, z mednarodno priznanimi sredstvi in pogodbami. Al Kaida ne bo nikoli podpisala sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Na žalost, čeprav politično težko sprejemljivo za zahodni svet, se moramo proti asimetričnemu agresorju boriti z asimetričnimi taktikami. Lahko v naslednjih mescih hvalimo novo smer ruske in ameriške zunanje politike, a ne smemo pozabiti, da se za novim idealizmom še vedno skriva logika oblasti, moči in vpliva in ena sama majhna napaka je lahko usodna za ravnovesje, ki nam zagotavlja mir. Svet stoji na trdih nogah. Samo ne premakniti zobotrebca, pravi filozof. Laris Gaiser íPoítulajíz naí na íuztounzm ípíztu! RADIOPTUJ fut ¿fcíetu^ www. ra d i o-p tu ¡. s¡ Gorišnica • 22. državno tekmovanje zborov Zlato in srebro za mlade pevce Pred kratkim je v Zagorju ob Savi potekalo že 22. državno tekmovanje pevskih zborov, ki vsako leto gosti najboljše slovenske otroške in mladinske zbore osnovnih šol, glasbenih šol in kulturnih društev. Udeležili so se ga tudi mladi gorišniški pevci, člani otroškega in mladinskega zbora, ter se ponovno odlično odrezali. Foto: arhiv šole Gorišniška otroški in mladinski pevski zbor sta se z letošnjega državnega prvenstva vrnila z zlato in srebrno medaljo. Na tekmovanju v kategoriji otroških pevskih zborov se je pomerilo 17 zborov iz vseh koncev države, njihovo petje pa je ocenjevala petčlanska komisija v sestavi Stojan Ku-ret, Danica Pirečnik, Branka Potočnik Krajnik, Karmina Šilec in dr. Dragica Žvar. Otroški pevski zbor iz Go-rišnice se je predstavil z več odličnimi izvedbami skladb (Starka Zima, Palčki pozimi, Slišala sem ptičko pet in Pomlad na vrbi) ter ponovno prepričal komisijo, da je mladim pevcem podelila zlato priznanje, k uspehu zbora pa sta po besedah vodje Slavice Cvitanič doprinesla tudi ko-repetitorja, Eva Štraus na klavirju in Dominik Cvitanič na koncertni harmoniki. Zelo uspešni pa so bili tudi člani gorišniškega mladinskega pevskega zbora, ki je letos tekmoval v konkurenci desetih zborov. Gorišniški pevci so zapeli pesmi Hojla igra, Ma hvezda, Čuk se je oženil in Muha, za svoj nastop so prejeli srebrno priznanje. »Na tovrstnih regijskih in državnih tekmovanjih otroških in mladinskih pevskih zborov se predstavljamo in tekmujemo že nekaj let zapovrstjo in lahko rečem, da smo res uspešni. Steno naše glasbene učilnice krasi že šest zlatih in dve srebrni priznanji z državnih tekmovanj, šest zlatih priznanj z regijskih tekmovanj, eno zlato, dve srebrni in eno bronasto medaljo pa smo prinesli domov z mednarodnih tekmovanj. Vsi ti dosežki so gotovo dokaz vestnega in kontinuiranega dela tako pevcev kot tudi mene, zborovodkinje. Ves čas si tudi prizadevam, da bi mlade pevce vzgajala v spoštovanju do večglasne narodne in umetne pesmi,« je z veliko ponosa ob zadnjih dosežkih povedala Slavica Cvitanič. SM Gorišnica • V polnih pripravah na filmski festival Kdo bo letošnji prejemnik zlatega klasa? V Gorišnici se osnovnošolci, člani filmskega krožka, pod vodstvom mentorja Boštjana Rihtarja že vročično pripravljajo na izvedbo letošnjega Filmskega festivala Gorišnica 2010. Festival proglašajo kot mednarodni filmski festival otroškega in mladinskega filma ter upajo, da bo letos udeležba še boljša kot lani. »Na festivalu lahko sodelujejo vsi filmi, ki so nastali v Sloveniji ali izven nje v osnovnih ali srednjih šolah, pa tudi filmi mladih filmskih ustvarjalcev do starosti 18 let, ki so člani video klubov. Prijavnine ni potrebno plačati, filmi so lahko nemi ali zvočni, obvezno pa morajo biti posneti v DVD-formatu,« je povedal Boštjan Rihtar. Poslani filmi tudi ne smejo biti starejši od dveh let, dolžina trajanja pa je omejena na največ 10 minut. »Filme bomo razdelili v tri sekcije, in sicer v skupino etnološko-etnograf-skih filmov, v skupino igranih in v skupino turističnih filmov. Najboljši film in seveda filmska ekipa bo prejela nagrado, ki smo jo poimenovali zlati klas.« Rihtar ob tem še poziva »zamudnike«, da lahko svoje filmske produkcije pošljejo na naslov gorišniške osnovne šole do petka, 15. aprila, obvezno pa morajo filmu dodati prijavnico, ki jo lahko najdejo tudi na šolski spletni strani. Vse prispele filme si bo teden dni kasneje ogledala tričlanska stro- kovna komisija v sestavi Zoran Lesič (filmski režiser), Albin Bezjak (snemalec) in David Si-poš (scenarist in režiser). Tudi letos pa bo v okviru letošnjega festivala organizirana še filmska delavnica, katere gostja bo etnologinja Darja Skrt in ob njeni asistenci bodo udeleženci delavnice posneli krajši etnološki film s prikazom enega od ljudskih običajev. Predstavitev najboljših filmov letošnjega festivala pa bo izvedena tudi v kinodvorani na Ptuju, 28. maja dopoldan. SM Lanski filmski ustvarjalci in udeleženci filmske delavnice v Gorišnici. Skorba • Gledališke urice za otroke Nastopi, ki vedno pritegnejo V Domu krajanov v Skorbi je KD Skorba 3. in 10. aprila organiziralo Gledališke urice za otroke. Tretjega aprila so se predstavili: Otroška gledališka skupina Skorba, lutkovni krožek OŠ Ljudski vrt ter KD Skorba z otroško gledališko skupino Mehurčki. Desetega aprila pa so nastopili lutkovni krožek OŠ Hajdina, otroška gledališka skupina OŠ Juršinci, lutkovni krožek OŠ Podlehnik in otroška gledališka skupina OŠ Ljudski vrt. Renata Gabrovec, predsednica KD Skorba, je povedala, da Gledališke urice za otroke organizirajo že tretje leto zapored, predvsem z željo, da imajo mladi igralci možnost predstaviti igrice, ki so jih pripravili skupaj z mentoricami tistim, ki so jim namenjene, torej otrokom. »Že tradicionalno potekajo dve aprilski soboti zapored. Na odru se ponavadi zvrsti šest ali sedem gledaliških oziroma lutkovnih predstav. Ob domači otroški skupini, letos imamo dve, zaradi velikega zanimanja otrok za igro, se našemu povabilu odzovejo tudi gledališke in lutkovne skupine iz osnovnih šol in kulturnih društev iz drugih krajev. V Domu krajanov pa je živahno tudi po koncu predstav, otroke pritegne tudi animacijski program z ustvarjalnimi delavnicami,« je povedala Renata Gabro-vec. Domači otroški gledališki skupini sta se na domačem odru prvič predstavili ob materinskem dnevu, nato pa še na območni reviji otroških gledaliških skupin JSKD, ki je prav tako potekala v Skorbi. Obe pa načrtujeta še nastope v šoli Hajdina in v vrtcu. Mlajša otroška gledališka skupina KD Skor-ba, v njej igrajo učenci nižjih Foto: arhiv KD Skorba Mlajša otroška gledališka skupina KD Skorba razredov osnovne šole pod mentorstvom Tanje Furek, je zaigrala igrico Sinica in papagaj, otroška gledališka skupina KS Skorba Mehurčki, ki se že sedem let udeležuje območnih srečanj otroških gledaliških skupin, uvrstili so se že tudi na medobmočno srečanje, pa je pod mentorskim vodstvom Simone Hazimali zaigrala igrico Kralj regra-tovih lučk. Mehurčki predstavljajo podmladek starejši gledališki skupini, ki ima v Skorbi že dolgoletno tradicijo, četrt stoletja uspešnega delovanja. Letos so se jim na skorb-skem odru pridružili še gledališki skupini OŠ Juršinci in OŠ Ljudski vrt ter lutkovne skupine iz OŠ Hajdina, Pod-lehnik in Ljudski vrt. Gledališke urice vsako leto privabijo v Dom krajanov v Skorbo veliko otrok, mlajših in starejših ter njihovih staršev, ki uživajo v predstavah svojih vrstnikov. Tudi za najmlajše igralce je navdušen aplavz največje priznanje njihovemu nastopu. MG Foto: SM Boks Martinez počasi v pozabo, z mislimi naprej Stran 16 Ivan Pučko »Napaka v ringu se kaznuje z bolečino« Stran 17 Rokomet Zmaga s Krko že dovolj za 5. mesto? Stran 18 Rokomet Slovenska liga med najatraktivnejšimi v Evropi Stran 18 Nogomet NŠ Poli Drava Ptuj -državni prvak RIN U-8 Stran 19 Jadranje Čast Ptujčanov ubranila Tenzor in Radio-Tednik Stran 20 íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik RADIOPTUJ K*, ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Labod Drava Fridl na klop, Pavlovič iz kluba V vrstah ptujskega prvoliga-ša je sobotni poraz proti Celjanom sodu izbil dno in s sabo prinesel nekatere drastične spremembe. Takoj po srečanju je o možnosti prenehanja opravljanja funkcije trenerja spregovoril Milko Djurovski; to se je naslednji dan tudi zgodilo in nekdanjega zvezdnika jugoslovanske lige ni več na Ptuju. Na njegovo mesto so v klubu kot vršilca dolžnosti imenovali Francija Fridla, ki je že doslej opravljal funkcijo pomočnika trenerja. S tem se nikakor ni želel sprijazniti športni direktor Zoran Pavlovič, ki s Fridlom v času bivanja na Ptuju nikakor ni našel skupnega jezika. Oba, Pavlovič in Fridl sta sicer ostra kritika razmer v klubu, vendar imata različne poglede na reševanje nastale situacije. Zoran Pavlovič je bil v ponedeljek zjutraj presenečen 1. SNL Pari 31. kroga: petek, 16. 4, ob 16.30: Olimpija - Maribor; sobota, 17. 4.: ob 15.30: Luka Koper - Hit Gorica; ob 16.30: Labod Drava - Nafta; ob 18.00: CM Celje - Interblock; ob 20.00: Domžale - Rudar. 1. LUKA KOPER 2. MARIBOR 3. NAFTA 4. CM CELJE 30 18 9 3 30 16 4 10 30 13 5 12 30 12 6 12 5. RUDAR VELENJE30 13 2 15 6. OLIMPIJA-2 30 12 6 12 7. HIT GORICA 30 117 12 8. DOMŽALE 30 11 6 13 9. INTERBLOCK 30 9 5 16 10. LABOD DRAVA 30 6 8 16 50:26 53:41 46:46 44:49 38:44 42:29 53:51 42:50 33:48 28:45 nad nastalo situacijo in je povedal: „Če so se v klubu odločili za Francija Fridla, potem bi bilo prav, da me o tem predhodno obvestijo, saj sem vendar opravljal naloge športnega direktorja. S Fridlom nikakor ne bom sodeloval in bom zapustil klub, z mano pa zagotovo še nekaj nogometašev, ki sem jih pripeljal v zimskem prestopnem roku." V torek dopoldan je nogometaše na zelenico dejansko popeljal Franci Fridl, vendar med njimi ni bilo moč opaziti Zorana Pavloviča, Ermina Rakoviča, Suvada Grabusa in Aleksandra Zečeviča. Izven stadiona se je sprehajal tudi Matjaž Lunder, ki se z novim trenerjem ni želel sestati. Znova pa sta se treningom prvega moštva priključila Tonči Žilič in Sead Zilič, ki sta nekaj časa vadila po posebnem programu. Franci Fridl nam je o tej situaciji povedal: „V klubu so me imenovali za vršilca dolžnosti trenerja članskega moštva in to odločitev sprejemam, saj sem uslužbenec kluba. Na nogometaše, ki se niso priključili treningom, nimam vpliva, s tem se bodo ukvarjali drugi ljudje. Glede najinega odnosa s Pavlovičem pa lahko povem naslednje: že od njegovega Labod Drava - Nafta, sobota, 17. 4., ob 16.30 na Mestnem stadionu Pokal Hervis: polfinale, 1. tekmi: Maribor - CM Celje 4:1 (2:0); strelci: Jelič 9., Tavares 21., Mertelj 66., Mezga 86.; Lovrečič 71./11-m; R. K.: Me-jač 70./Maribor Nafta - Domžale 1:1 (1:0); strelca: Benko 28.; Pekič 55.; R. K.: Volaš 73./Nafta Povratni tekmi bosta odigrani 21. aprila. V soboto domača tekma z Nafto Navkljub vsem težavam se bodo nogometaši Laboda Drave v soboto znova podali v boj za prvenstvene točke; njihov tekmec bo na ptujskem Mestnem stadionu Nafta. Ta je v sredo igrala prvo polfinalno tekmo Pokala Hervis in na domačem igrišču remizirala z Domžalami, pred tem pa je v soboto v prvenstveni tekmi nadigrala Maribor. V strelsko formo prihaja predvsem Jože Benko, ki se je pozimi vrnil v Slovenijo s Cipra. Vsekakor bo zanimivo opazovati, katere nogometaše bo imel Franci Fridl na voljo in za kakšno postavo se bo odločil. V vsakem primeru je znova v zelo nehvaležni vlogi dežurnega gasilca, v kakšni je že bil. Zagotovo bi mu bilo bolj smiselno ponuditi dolgoročnejšo pogodbo in proste roke pri delu, česar si zagotovo želi vsak trener. Pa naj bo v 1., 2. ali kakšni še nižji ligi! Derbi kroga bo odigran že danes, v petek, v Ljubljani, kjer se bosta merila Olimpija in Maribor. Gre na edini pravi slovenski derbi, ki pa zaradi slabših rezultatov obeh ekip nima pravega naboja. Olimpija sicer kaže na dvig forme, saj je zmagala na zadnjih dveh tekmah, Mariborčani pa so po porazu z Nafto praktično že izpadli iz boja za naslov prvaka. Precej bolje jim gre v pokalnem tekmovanju, kjer so po torkovi zmagi nad Celjani na pragu finala. prihoda na Ptuj nisva komunicirala, čeprav nimam pojma zakaj. Menda zaradi občutka, da mu na treningih nalagam posebne naloge ali pa zaradi tega, ker imam drugačne poglede na nogomet." Fridl bi želel v najkrajšem času sestanek z vodilnimi možmi kluba, od katerih pričakuje natančnejše informacije o nadaljnjem delu in načrtih za prihodnost. „Enkrat mora nekdo povedati, kakšna bo usmeritev kluba v daljšem časovnem obdobju, ne glede na en ali dva zaporedna poraza, ne glede na to ali bo igral en mladinec ali jih bo igralo pet. To je osnova za nadaljenje delo," je sklenil Fridl. In kako nastalo situacijo vidi predsednik kluba Franc Gajšek? „Zamenjave so bile vsekakor potrebne, o tem ni dvoma. Robert Furjan tako ni Foto: Črtomir Goznik Franci Fridl je v torek že vodil treninge ptujskega prvoligaša, na njem pa ni bilo Pavloviča, Rakoviča, Grabusa, Zečeviča in Lundra. več poslovni direktor, z njim smo sporazumno prekinili sodelovanje. Za te zadeve odslej skrbi podpredsednik kluba Beno Majhenič, ki ima tudi pooblastila, da izpelje ostale stvari, ki so bile dogovorjene na upravnem odboru," je povedal Franc Gajšek, ki je bil presenečen nad izjavami Zorana Nogomet • 2. SNL Mura prešibka za Aluminij REZULTATI 20. KROGA: Aluminij - Mura 05 4:1 (2:1), MU Šentjur - Primorje 0:0, Dravinja Kostroj - Krško 1:5 (1:2), Livar - Triglav Gorenjska 0:2 (0:0), Garmin Šenčur - Bela krajina 1:1 (1:0). 1. PRIMORJE 20 12 7 1 39:6 43 2. TRIGLAV GOR. 20 12 4 4 27:13 40 3. BELA KRAJINA 20 10 4 6 24:25 34 4. ALUMINIJ 20 8 3 9 33:27 27 5. MURA 05 20 7 6 7 29:38 27 6. DRAVINJA KOS. 20 7 4 9 29:26 24 7. GARM. ŠENČUR 20 5 8 7 22:23 23 8. MU ŠENTJUR 20 5 5 10 15:26 20 9. LIVAR 20 5 4 11 15:28 19 10. KRŠKO 20 3 7 10 15:32 16 srečanjem so z minuto molka počastili spomin na nekdanjega dolgoletnega vratarja Aluminija in člana kluba Vinka Milošiča. Že v 3. minuti so gostje šokirali domače, ko je Bolhar dosegel vodilni zadetek - izkoristil je napako Krajcerja in Rotma-na. Nogometaši Aluminija so nadaljevali mirno in končno so v štirinajsti minuti izenačili. Lep predložek z desne strani je v kazenski prostor poslal Medved, Djokič pa ga je spretno izkoristil ter potisnil žogo za hrbet Murinega vratarja. Do 34. minute gledalci niso videli napetih situacij, takrat pa je najprej priložnost zamudil Kmetec - njegov strel z glavo je zletel tik preko prečnika - že v naslednjem napadu pa so domačini končno povedli. Žoga je prišla do Medveda, ki se je odločil za strel z okrog osmih metrov in zadel v polno. Mladi soboški nogometaši so se pošteno borili, svoje priložnosti pa so iskali predvsem v nasprotnih napadih, kjer so kar ne- Pavloviča: „V vsem tem času, kar je bil športni direktor Laboda Drave, ni name naslovil nobene pripombe." Jože Mohorič kajkrat resno ogrozili domačo obrambo, ki tokrat ni delovala najbolj prepričljivo. V začetku drugega polčasa si je gostujoči igralec Zlatar privoščil neumnost: z jezikanjem proti sodniku je potegnil krajši konec ter moral zaradi rdečega kartona predčasno pod prho. S tem je pustil na cedilu svoje soigralce, ki niso bili več enakovreden tekmec domačinom. Do 75. minute so Kidričani zamudili veliko priložnosti, takrat pa je mladi reprezentant Milec vendarle dosegel še tretji zadetek za Aluminij. Po številnih zapravljenih priložnosti je v zadnjih trenutkih igre zadel še Vračko in samo potrdil zasluženo zmago Kidričanov. Danilo Klajnšek Aluminij - Mura 05 4:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Bohar (3), 1:1 Djokič (14), 2:1 Medved (37), 3:1 Milec (75), 4:1 Vračko (90) ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo, Krajcer, Bajlec, Milec (od 77. Pokleka), Rotman, Kmetec, Djokič, Vračko, Medved (od 52. Rešek, od 86. Draškovič) Trener: Bojan Flis. MURA 05: Ajlec, Slavič, Maruško, Rogač, Benkič, Janža (od 65. Šipoš) Prettner (od 46. Pavel), Bohar, Vršič (od 46. Pejnovič), Kous, Zlatar. Trener: Stanko Maučec. RUMENI KARTONI: Medved (25), Draškovič (87) RDEČI KARTON: Zlatar (50) V Kidričevem je bilo na srečanjih med Aluminijem in Muro običajno veliko gledalcev, a tokrat ni bilo tako. Razlog so slabše igre in posledično slabši rezultati obeh tekmecev. Pred Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na sliki Medved in Djokič) so ugnali mlado ekipo Mure 05. Boks • Po dvoboju Zavec - Martinez Martinez počasi v pozabo, misli že usmerjene naprej Po petkovi zmagi proti Ar-gentincu Rodolfu Ezequielu Martinezu je Dejan Zavec še vedno v središču pozornosti. Popolnoma upravičeno, saj je s svojim nastopom znova dokazal mojstrstvo, ki mu ga priznava vedno več ljudi. Pohvale tako dežujejo z vseh strani, ob njih pa ne more ostati ravnodušen nihče. "Seveda pohvale ob uspehih in zmagah godijo, zanje je vsak športnik pripravljen trdo delati. Še vedno pa sem prepričan, da se delo na dolgi rok splača - jaz imam absolutno takšno izkušnjo," je povedal Dejan, ki je kljub bolečini v levi roki odlično izpeljal borbo, predvsem v taktičnem smislu. Njegova raznolikost v sami borbi je že takšna, da lahko pri vsakem tekmecu najde kakšno šibko točko in jo potem z ustrezno pripravo in napadom tudi izkoristi v svojo prid. To je storil tudi proti Martinezu, ko je tekmeca po močnem začetnem naletu (1. in 2. runda) v četrti in peti rundi "navajal" na nekoliko bolj obrambni način boja, nato pa v nadaljevanju znova bliskovito napadal in mu zadal več težkih udarcev v serijah. "Martinez se je pokazal za žilavega borca, a sem nekaj podobnega tudi pričakoval. Na drugi strani pa sem hitro uvidel, da ne premore kakšne posebne nepredvidljivosti: njegovi napadi so bili preveč nakazani, zato sem jih Foto: Črtomir Goznik Trenutek, ko je sodnik v ringu prekinil dvoboj in zmago prisodil Dejanu Zavcu. Odlična gledanost prenosa Dvoboj za ubranitev naslova svetovnega boksarskega IBF prvaka je v petek zvečer - obračun se je začel nekaj po 22. uri - pred televizijske ekrane prikoval marsikaterega ljubitelja boksa in športa nasploh. Dvanajst rund trajajoč dvoboj je na drugem programu slovenske nacionalne televizije v povprečju spremljalo kar 267.468 (AMR: 13,51 %) televizijskih gledalcev oziroma 38,32 % tistih, ki so imeli v času dvoboja prižgano televizijo. Po podatkih AGB Nielsen, neodvisne hiše za raziskovanje televizijskih občinstev oz. sistem telemetrije, je gledanost dvoboja med Mr. Simpatikusom in Argentincem Rodolfom Martinezom doživela vrhunec ob 22.51 uri, ko je dvoboj spremljalo kar 342.806 TV gledalcev (AMR: 17,55 % ) ali skorajda polovica tistih (SHR: 49,36 %), ki so takrat gledali televizijo. Gledanost petkovega dvoboja je prehitela tudi decembrski obračun, na katerem je Mr. Simpatikus v Johannesburgu ugnal domačina Isaaca Hlatshwaya in osvojil naslov svetovnega prvaka po verziji IBF, s čimer je petkov obračun najbolj gledan boksarski dvoboj slovenskega in svetovnega šampiona. Foto: Črtomir Goznik V dvorani Tivoli je bilo odlično vzdušje večinoma uspešno blokiral. Tudi v moji borbi so še velike rezerve," je razkril Dejan. Zagotovo je precej mogoče izboljšati v fizični pripravljenosti, ki zaradi zdravstvenih težav med pripravljalnim obdobjem zagotovo ni bila na najvišjem možnem nivoju. "Sicer tega nisem obešal na veliki zvon, a so bile težave na začetku priprav v Nemčiji precejšnje. Najprej me je bolelo koleno, nato sem začutil bolečine v hrbtenici, za posladek' pa sem dobil še gripo. Tako sem v začetnih dveh Anketa o dvoboju Zavec - Martinez Ponosni na Dejana Borut Pahor, predsednik vlade: "Na boksarski spektakel v Halo Tivoli sem šel zato, ker me je tja povabil moj prijatelj in ptujski poslanec Dejan Levanič, da smo skupaj držali pesti za ptujskega svetovnega prvaka. Doslej nisem prav veliko spremljal boksa, vendar je Dejan Zavec, ki je 9. aprila dosegel še en velik športni uspeh za sebe in vso Slovenijo, moje zanimanje za to športno dis-plino zagotovo spremenil. Zavec je v ringu, pred domačim občinstvom, ubranil in s tem utrdil naslov svetovnega prvaka ter s svojo karizmo in srčnostjo znova dokazal, da je športnik velikega formata. Mislim, da se sploh ne zavedamo, kaj je dosegel. Lahko rečem zgolj svetovno, mister Simpaticus!" Dejan Levanič, poslanec DZ: "Že pred borbo so bili občutki nepopisni. Vse te govorice o tem, da so mladega Argentinca zaprli v karanteno dva meseca in ga učili vzdržnosti ter pripravljali na spopad, nam je dalo vedeti, da gre za močnega borca, ki ima tudi velike ambicije in želje po osvojitvi naslova. Ravno zato je De-janova zmaga toliko pomembnejša, saj je imel pred seboj odlično pripravljenega tekmeca, enega boljših, ampak se je v ringu kmalu pokazalo, kdo je šampion. In temu sam pravim zgodba o navdihu. Ne samo Dejano-va življenjska pot do tega uspeha, ampak tudi odnos, ki ga ima do športa in s tem boksa kot discipline. Na koncu smo lahko samo ponosni na našega šampiona. Želim si le to, da v prihodnje za njim stoji cela Slovenija, kot zna za njim stati Ptuj. Kapo dol navijačem, Dejanu pa srečno pot med zvezde!" Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj: "Dejan je vnovič dokazal, da se s trdim delom, pridnostjo, garaštvom da priti na cilj, ne glede, kako te življenje tepe. Njemu v življenju ni bilo z rožicami posuto. Deloval je suvereno, občutek je bil, da je imel angela varuha. Za to zmago mu čestitam iz vsega srca z željo, da ga bi ta sreča spremljala tudi v vseh naslednjih dvobojih za ubranitev tega naslova, ker nekateri še vedno dvomijo vanj. Glede na to, iz kakšnega testa je, mu bo to zagotovo uspelo." Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: "Dihali in borili smo se skupaj z Dejanom. Je velik in srčen borec. Na koncu smo bili tako utrujeni kot on, on sicer od borbe, mi od napetosti. Njegov nasprotnik je bil zelo kvaliteten borec, pričakovali smo trdega nasprotnika, vendar mu Martinez, kljub motivaciji, ni mogel tednih namesto 30 treningov na polno izpeljal 12 prilagojenih. Na srečo se je nato vendarle vse obrnilo na bolje in zaključni del sem res trdo delal. Predvsem novi pristopi pri sparingih, kjer sem imel na voljo doslej najtežje tekmece, so se pokazali za uspešne; z njimi sem pridobil precej samozavesti. Prav zaradi tega sem brez posebnih težav zdržal 12 rund boja, za nameček sem proti koncu začutil višek' energije," je razkril naš šampion, ki je tekmeca tik pred koncem zadnje predvidene runde močno načel, zaradi česar je sodnik v ringu predčasno prekinil boj. S tem se je uspešno zaključila še ena epizoda na Dejanovi profesionalni poti, misli pa že usmerja proti naslednji. Če bo šlo vse po pravilih (svetovni prvak se mora v roku šestih mesecev od osvojitve naslova pomeriti s prvim izzivalcem - eliminatorjem), ga sedaj čaka Rafal Jackiewicz. S Poljakom ima Dejan še neporavnane račune iz obračuna za naslov evropskega prvaka v Katovicah, zato je kar pravšnji tekmec za naslednji obračun. Kljub tem pravilom pa v boksu vedno ne gre vse po predpisih, zato so seveda možni tudi obračuni z drugimi boksarji, kar so nekateri spletni boksarski mediji že omenjali. V vsakem primeru bo Dejanu znova stal nasproti kvaliteten tekmec in nov spektakel je s tem zagotovljen. Kje pa se bo to zgodilo, pa je v tem trenutku težko napovedati, saj je proračun takšnega boksarskega večera velik zalogaj za organizatorje. Edina skupna točka ugibanj o kraju izvedbe je ta, da si nihče ne želi znova na Poljsko ... Zavec v zadnjem času niti ne skriva ambicij, da je njegov končni cilj stopiti na velike odre ameriškega profesionalnega boksa, kjer je soj žarometov še veliko močnejši kot v Evropi. Tam se želi pomeriti z največjimi zvezdniki tega športa in predvsem sebi dokazati in potrditi, da se lahko z njimi enakovredno meri. "Grem naprej korak za korakom, na vsako borbo se pripravljam z izhodišča 0. Na drugi strani pa ne skrivam, da kljub napovedani borbi s Jackiewiczem z enim očesom že gledam karte za Ameriko," je optimistično zaključil Dejan. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec in juršinški župan Alojz Kaučič do živega. Dvoboj se je končal tako, kot smo pričakovali. V Tivoli smo skupaj z Zavcem prišli po zmago." Friderik Bračič, župan občine Videm: "Nove zmage Dejana Zavca smo bili vsi veseli. Konec je bil takšen, kot smo si želeli. Sama borba je bila zelo napeta, razburljiva, bili so trenutki, v katerih je bil Dejan izjemno suveren, in trenutki, v katerih je bil manj prepričljiv. Martinez je bil trd nasprotnik, izjemno vzdržljiv in tudi nepredvidljiv. Dejan je boksal izredno taktično in modro." Alojz Kaučič, župan občine Jur-šinci: "Tivolsko borbo sem doživel s posebnimi občutki že zaradi tega, ker je Dejan boksal doma, med svojimi. Boj za ohranitev titule svetovnega prvaka smo lahko spremljali v živo. Dejanove zmage sem zelo vesel, pred dvobojem smo se malo bali, bili v krču. V občini Juršinci smo nanj zelo ponosni, ponosni smo, da je naš občan, da smo to doživeli. To je nekaj posebnega, takšni trenutki so v življenju zelo redki, zato smo zanje našemu šampionu še toliko bolj hvaležni." Franjo Plavec: "Dvoboj sem spremljal v veseli družbi na velikem ekranu v hotelu Primus. V tem času je v hotelu Primus potekala zaključna prireditev vinskih zgodb, ki so bile v času dvoboja dejansko prekinjene, saj je večina obiskovalcev želela spremljati dvoboj v dvorani na velikem ekranu. Dvoboj smo spremljali zelo ognjevito in za Dejana navijali, kot da bi bili na samem prizorišču. Mislim, da je bil Dejan skozi celoten dvoboj zelo superioren, dvoboj bi lahko končal verjetno predčasno. Martinez se je reševal s sklanjanjem in udarci izpod pasu ter se pritoževal, če ga je Dejan nehote zadel od zadaj. Zmago Dejana smo vsi prisotni pozdravili zelo bučno in jo tudi temu primerno proslavili v prijetni družbi. Vsekakor je Dejan Zavec po večkratnem olimpijcu Mirku Vindišu najboljši promotor ne samo Ptuja, temveč vse Slovenije." MG SKUPAJ Z VAMI SMO OBRANILI NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA Ponosni pokrovitelji: SUROVINA, POŠTA SLOVENIJE, PETROL, MEDIS, DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, AMIS, ŽURNAL24, EUROPLAKAT, RADIO CENTER, HOTEL M, RADGONSKE GORICE, LAMPE, HIS, PUBLICUS, AVTO DELTA, MESARIJA FINGUŠT, PTUJSKA KLET, RADIO EKSPRES, ŠTAJERSKI TEDNIK, RADIO PTUJ, AVTO SEL, PEKARNA PEČJAK, SV-RSA SLAŠČIČARNA DE LA CREME, PEKARNE PTUJ, SPORTKLUB TV, REKLAMNI ATELJE BABŠEK, Posebej se zahvaljujemo MESTNI OBČINI PTUJ za vso tehnično podporo, prav tako Občini Videm in Občini Cirkulane. Dejan Zavec & Ekipa Ivan Pučko • Trener boksa, pri katerem se je kaiii Dejan Zavec » Napaka v ringu se kaznuje z bolečino « V petek, 9. aprila, je na Ptuju vladala prava športna evfori-ja, saj se je naš boksarski idol Dejan Zavec ponovno vrnil v Zmajevo gnezdo, da potegne črto pod neporavnane račune. Med publiko je bil tudi njegov nekdanji boksarski trener Ivan Pučko, ki je v njemu prvi zaznal potencial, mu pomagal na poti v življenje ter ga uvedel v skrivnosti boksa. Ker so se v teh dneh časopisi na dolgo in široko razpisali o haloškemu dečku, ki mu nobene boksarske pesti ne pridejo do živega, smo se mi odločili, da pobrskamo po spominih Ivana Pučka in se dotaknemo stereotipov, izkušenj in zgodb, ki so v vseh teh letih izklesale karizmatič-nega ambasadorja v usnjenih boksarskih rokavicah. Kakšna je bila vaša boksarska pot? Spominjam se, da smo bili fantje navdušeni nad zlatimi boksarskimi dečki, saj je bila Jugoslavija v tistem času boksarska velesila. Boks je bil strašno popularen, spremljali smo ga prek radia in časopisov ter navijali za svoje favorite. Seveda smo jim želeli biti podobni, zato smo tudi sami pričeli boksati. V tistem času na Ptuju še ni bilo boksarskega kluba, zato smo hodili v Maribor. Moj trener je bil boksarska legenda Emil Žurman. Čez čas se je boks preselil tudi na Ptuj. Začetnik na Ptuju je nedvomno Slavko Dokl, ki je zgradil prve temelje. Začetki so bili težki, saj so bili pogoji za trening slabi, ni bilo denarja in posledično tudi nismo imeli primerne opreme. Če si kot mladinec enkrat na leto nastopil na republiškem tekmovanju in s tem imel možnost tekmovati, je bila to izjemna čast in edina možnost, ki si jo imel. Kaj vas je pri boksu fasci-niralo? Boksarske rokavice imajo poseben vonj po usnju, ki te pomešan z vonjem po znoju povsem zasvoji, in ko mu enkrat podležeš, boš ostal boksar za vse življenje. Večkrat se srečam s kakšnim že upokojenim boksarskim trenerjem, ki se še vedno potika okoli ringov in telovadnic, da bi ujel draž tega športa. Boks ti zleze pod kožo in postane del tvojega življenja. Vsak boksar ima svojo zgodbo, ene so vesele, druge so žalostne, vse pa so samosvoje in te zgodbe me pritegnejo. Verjamem, da noben mladostnik ni slab, samo nekateri so zaradi težkih življenjskih preizkušenj bolj problematični, uporniški in takim rad pomagam in v njih poiščem tisto dobro plat, ki jo večina neupravičeno prezre. Dejan Zavec in Ivan Pučko na začetku njune skupne poti Večkrat na vrata kluba potrkajo zelo problematični mulci, od katerih so vsi dvignili roke. To je zame velik izziv. Po navadi so to nesamozavestni fantje, polni bolečine in besa, ki se v življenju iščejo in se ne znajo dovolj ceniti. Boks jim povrne samospoštovanje, samozavest in jim pokaže, da je življenje borba ter da se v nobeni borbi ne da zmagati brez trdega dela. Torej je v boksu nekaj plemenitega in ni tako robat, kot si večina ljudi še danes napačno predstavlja? Boks je prestižen šport in po svetu je precej cenjen. Prežema ga plemenit občutek vi-teštva, saj mora boksar vedno vedeti, do kod lahko gre. Če bi prestopil mejo, bi se lahko precej slabo končalo. Pomemben je »fair-play« in določena mera spoštovanja do nasprotnika. Malo ljudi ve, da je bil ta šport nekoč rezerviran samo za plemiče. S tem je bil nakazan višji nivo športa, ki upošteva pravila igre. Včasih so bili udarci veliko bolj boleči, saj je bilo polnilo boksarskih rokavic narejeno iz morske trave ali konjske žime. Danes se pri izdelavi boksarskih rokavic uporabljajo posebna polnila, ki blažijo udarce. Za zaščito je zelo dobro poskrbljeno. Imate tri sinove. Ali gredo po vaših stopinjah? Kakšne osebnostne karakteristike mora imeti boksar, da lahko v ringu zmaguje? Boksar je človek, ki je samozavesten, temperamenten in garač. To garaštvo oziroma dobre delovne navade so pri boksu še veliko bolj pomembne kot v drugih športih, saj se napaka ne kaznuje z rdečimi kartoni in minus točkami, temveč z bolečino. Pomembna je tudi empatija, ali zmožnost vživeti se v nasprotnika, saj moraš biti vedno korak pred nasprotnikom v smislu, da predvidiš njegovo reakcijo in se tako izogneš udarcem in bolečini. Prav v tem je čar boksa, tvoje misli morajo biti vedno en korak pred nasprotnikom. Ivan mlajši (25 let) je najstarejši izmed treh sinov in počasi prevzema vlogo trenerja saj mi pomaga v ringu. Sašo (24 let) je aktiven boksar, ki ga bomo letos videli na državnem prvenstvu. Najmlajši sin se sicer ukvarja s tenisom, a se zelo rad pridruži tudi boksarskim treningom, tako da gredo vsi trije otroci po mojih stopinjah. Tudi žena je vpeta v šport, saj je sekretarka kluba in ureja vso administracijo. Vpisali ste se na magistrski študij v Novem Sadu. Zakaj takšna odločitev? Tako kot pri vsaki stvari moraš biti tudi pri boksu na tekočem, se dodatno izobraževati in izpopolnjevati. Imam sicer diplomo izpred dvajsetih let, ko sem obiskoval razne seminarje v okviru Fakultete za šport, ki so jih vodili predavatelji iz bivše Jugoslavije, a zavedam se da to ni dovolj, znanje je potrebno nadgrajevati. Tako danes polagam izpite in v bližnji prihodnosti nameravam zaključiti magisterij. Pomembno je, da sem tako v stiku z novim znanjem in literaturo ter z ljudmi, s katerimi lahko izmenjujem znanja in izkušnje. 25 let ste že trener boksa, na Ptuju imate svoj boksarski klub Ring. Kakšne izkušnje so na vas prenesli varovanci, ki jih trenirate in kaj vi kot trener prenašate nanje? Veliko trenerjem je morda pomemben uspeh v obliki rezultatov, meni pa je bilo vedno bolj pomembno, kako šport preoblikuje osebnost človeka in kako ga pripravi na življenje. Vsi ti fantje, ki so šli skozi moj ring, so si kasneje uredili življenje in mnogim sem pomagal do služb. To je uspeh, ki si ga štejem v čast. Z mladimi, ki prihajajo na treninge, smo ena velika družina, pogovarjamo se o težavah, o tem, kaj si kdo želi v življenju, katero šolo izbrati. Otroci so danes razdvojeni in imajo težave, ki jim moraš pri- sluhniti. Vesel sem, ko vidim, da jim je v življenju uspelo. Seveda si z leti pridobiš veliko izkušenj in razmišljaš, kaj bi lahko naredil boljše. Leta in izkušnje prinašajo trenerju zrelost. Rad delam z mladimi. Včasih je težko, ker so nekateri na robu obupa, a lepo je gledati, kako se spreminjajo, kako dozorevajo. S fanti, ki so zapustili ring, smo še danes prijatelji in radi se vračajo. Vrniva se v čas, ko je na vaša vrata prvič potrkal Dejan Zavec. Kakšno je bilo to vajino snidenje? Dejan je v tem času živel v dijaškem domu in nekega dne, ko je raziskoval Ptuj, je potrkal na vrata boksarskega kluba. Živel je v izjemno težkih razmerah in njegovo iskanje je bilo pravzaprav iskanje njega samega. V boksu se je naposled našel. Bil je zelo delaven in vsega se je želel naučiti. Dejana sva z ženo za pet let vzela pod svojo streho in čez poletje sem mu ponudil delo v naši trafiki. Kakšne pa so bile v tistem času razmere za trening? To so bili romantični časi. Imel sem »fajn« skupino fantov in dobro smo se razumeli. Veliko smo trenirali in dosegali smo odlične rezultate. Če povem iskreno, so bili pogoji za delo katastrofalni, a imamo kljub temu na to obdobje čudovite spomine. Prevažali smo se v mojem »pejeku« in jedli smo za isto mizo. Bili smo mala bok- tekmi v tujini in se seznanila z načinom dela v drugih klubih. Spoznala sva, da bova morala spremeniti način dela in tako sva trenirala na drugačen način in to je bilo jabolko spora. Vedno se je našlo nekaj, kar je spodkopavalo najin uspeh. Kaj je torej tisto nekaj, kar je iz Dejana naredilo svetovnega boksarskega šampiona? Dejan ima poseben čut, da zazna, kdaj je pravi čas za knockout. To je za boksarja božji dar, ki je prirojen. Zakaj svojega nasprotnika ni knockoutiral že ob vstopu v ring? Morate razumeti, da je to šov in da je v ozadju denar. Kako bi opisali Marti-neza? Morda bom pri tem odgovoru malce neobjektiven, saj nasprotnike ocenjujem prek Dejana. Martineze prihaja iz Argentine, ki je znana po svetovno znanih boksarjih. Boksati je pričel pri 16 letih in boksal je za dolar. Ta dolar je bil krvavo zaslužen. Kalil se je v izjemno težkih in krutih razmerah. Prav zaradi tega dejstva je Martineze zelo trd boksar. Druga stvar pa je ta, da je Argentina boksarska velesila in tekmovalci dobijo ob majhni Sloveniji občutek vsemogočnosti, morda nasprotnika tudi podcenijo, kar pa te lahko zelo drago stane. Dejan je kot športnik izklesan. Kot otrok je trdo delal po haloških bregovih, zato je močen in trdoživ. Pred tekmo sem bil zelo sproščen, saj sem vedel, da je ta bitka daleč pod Dejanovimi sposobnosti. Dejan realno do sedaj še ni prišel do nasprotnika, ki bi mu bil kos. Ali prav zaradi njegovih zmag ta šport pridobiva na veljavi. Ste na Ptuju opazili porast obiskanosti boksarskega kluba? Dejan je za nas amaterje naredil ogromno, odprl nam je nove možnosti. Žal Boksarska zveza ni znala izkoristiti njegovega potenciala. Lahko bi rekel, da Dejan ves čas orje ledino boksa v Sloveniji. Trenutno imamo v Boksarskem klubu Ring na Ptuju okoli 80 boksarjev. Kaj pa popularnost tega športa med ženskami? V tujini je boks med ženskami zelo popularen, saj prek njega zaposlene ženske premagujejo vsakodnevni stres. Trening boksa aktivira celo telo. Med boksom ne misliš na težave. Dobesedno odklopi š negativno in se osredotočiš na boj. V skupini imam podjetnika, ki redno prihaja na boks, kjer odvrže vsakodnevne težave. V tujini se veliko žensk ukvarja s tem športom. Menim, da je to tržna niša, ki je še nismo izkoristili. Verjetno se mora spremeniti zakoreninjena miselnost, da je boks nekaj robatega in nasilnega. Prek Dejana Zavca ljudje na drugačen način spoznavajo čar tega športa, zato lahko rečem, da je ambasador, ki orje ledino slovenskega boksa, da bodo v našem prostoru zrastle nove generacije njegovih naslednikov. Aleksandra Jelušič Foto: Črtomir Goznik Ivan Pučko: »Malo ljudi ve, da je bil ta šport nekoč rezerviran samo za plemiče. S tem je bil nakazan višji nivo športa, ki upošteva pravila igre.« sarska družina. Bilo je veliko srčnih stvari. Vezala nas je ljubezen in zagnanost do boksa in rezultati niso izostali. Danes razmišljam, da če bi imeli boljše pogoje, da ne bi bili tako utrjeni in morda tudi Dejanu ne bi tako uspelo. Boksarska zveza vas je v tistem času za pol leta suspendirala. Zakaj takšna odločitev, kaj se je dogajalo v zakulisju? Dejan je bil zelo marljiv športnik in veliko sva trenirala. Ker sva dosegala nadpovprečne rezultate, se je v drugih klubih hitro pokazala nevoš-čljivost in nekdo je potem obelodanil zarotniško teorijo, da ga preveč treniram in mu s tem povzročam zdravstvene težave. Zaradi tega so me suspendirali. Z Dejanom sva bila pred tem na Boks • XIX. državno prvenstvo za posameznike - 2010 (II.) Razpored dogodkov: PETEK, 16. 4. 2010: a) v prostorih BK Ring Ptuj, Maistrova ulica 18, Ptuj - od 12.00 do 14.00 - poizkusno tehtanje in prijave - od 14.00 do 15.00 - generalno tehtanje in zdravniški pregledi - od 15.00 do 16.00 - žrebanje in sestanek vodij ekip - od 16.00 do 17.30 - priprava tekmovalnega programa po dnevih in priprava zapisnikov b) v športni dvorani Gimnazije Ptuj,Volkmerjeva cesta 15, Ptuj - od 17.30 do 18.00 - uradna otvoritev DP z Dejanom Zavcem - ob 18.00 četrtfinalne borbe SOBOTA, 17. 4. 2010, v športni dvorani Gimnazije Ptuj,Volkmerje-va cesta 15,Ptuj - ob 17.00 - zdravniški pregledi - ob 18.00 - polfinalne borbe NEDELJA, 18. 4. 2010, v športni dvorani Gimnazije Ptuj,Volkmer-jeva cesta 15,Ptuj - ob 13.00 - zdravniški pregledi - ob 14.00 - finalne borbe Rokomet • 1. A SRL (ž) Zmaga za 5. mesto? Mercator Tenzor -Krka 35:34 (21:18) MERCATOR TENZOR PTUJ: M. Križanec, Mateša 11 (6), Korotaj 2, Ciora 3, Močnik, Strmšek 5, Bolcar, S. Križanec, Erhatič, Brumen, Sivka 1, Tumpej, Majcen 6, Prapotnik 7. Trener: N. Bistrovič. KRKA: Hajdinjak, Čigoja 2, Veble, Bačar 9, V. Hribar, Povše, Rojc 1, Kastelic, Skutnik 6, A. Hribar, Glavič 2, Rudman 3, Nadu 4, Derčar 7 (1). Trener: S. Krajnčič. SEDEMMETROVKE: MT Ptuj7 (6), Krka 2 (1); IZKLJUČITVE: MT Ptuj 4 min, Krka 8 min. Ptujčanke so pred približno 200 gledalci dokaj srečno ugnale Novomeščanke ter se utrdile na petem mestu v slovenski Ligi za prvaka. Gostje so na začetku tekme prišle do vodstva 3:0, za kar je bila zaslužena predvsem visoka Skutnikova, ki je preko domače obrambe z lahkoto do- 1. A SRL (ž) -LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 5. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krka 35:34 (21:18), Celeia Žalec - Zagorje GEN I 20:22 (10:10). Srečanje Olimpija - Krim Mercator bo v soboto. 1. KRIM MERCATOR 4 4 0 0 52 2. OLIMPIJA 4 4 0 0 47 3. ZAGORJE GEN-I 5 3 0 2 42 4. CELEIA ŽALEC 5 1 1 3 34 5. MER. TENZOR PTUJ 5 1 1 3 26 6. KRKA 5 0 0 5 24 segala zadetke. Domačinke so morale vložiti veliko truda, da so izničile prednost Novomeš-čank, kar jim je uspelo v 11. minuti (6:6) in nato prvič povesti. Razigranih gostij to ni zmedlo in so prednost Ptujčank redno izenačevale. V zadnjih dveh minutah prvega dela pa so si gostiteljice vendarle priigrale prednost treh zadetkov. V nadaljevanju sta si ekipi Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice (na sliki Nastja Prapotnik in v ozadju Stela Mateša) so tesno ugnale ekipo Krke. prizadevali, da bi si pridobili občutljivo prednost. Domače vodstvo je kmalu splahnelo, gostjam je uspelo izenačiti na 27:27 v trenutkih, ko sta bili v domači ekipi izključeni dve igralki (Mateša in Majcen). Gostiteljice so vzdržale ta pritisk, k temu je precej prispevala vratarka M. Križanec, ki se je tokrat izkazala s 14 obrambami, med njimi je tudi ena se-demmetrovka. Boj za zmago se je v izenačeni tekmi nadaljeval do konca (izid je bil še sedemkrat izenačen), nakar je 20 sekund pred koncem izkušena veteranka Ciora uspela doseči zmagoviti zadetek. anc ROKOMET, MIK 1. liga Slovenska liga med najatraktivnejšimi v Evropi Pred začetkom sezone 2009/2010je bilo v MIK 1. ligi pričakovati zelo zanimiv boj za naslov državnega prvaka. Kandidati so bili le trije: Celje PL, Gorenje in Cimos. Le šest krogov pred koncem pa kaže, da bodo Celjani osvojili že 17 zvezdico za naslov državnih prvakov, saj imajo lepo prednost pred Cimosom in Gorenjem. V boju za vrh so še najbolj razočarali Koprčani, ki imajo odlično zasedbo, vendar bodo glede na razpored in razplet prvenstva najbrž osvojili le 3. mesto, kar je bistveno manj, kot so pričakovali. In prav zanimivo bo videti, kdo vse bo zapustil koprsko barko čez dober mesec in pol; stavimo, da bo vsaj deset odhodov igralcev. Gorenje je sredi sezone zmanjšalo proračun in ostalo brez trenerja Ivice Obrvana, ki ni želel sprejeti manj-šeplače. Iz kluba so odšli še Matjaž Mlakar (Cimos), Boštjan Kavaš (Metalurg), Sergio Datukašvili (Libanon), Sebastjan Sovič (Slovenj Gradec). Glede na osip ekipe bo 2. mesto v tem prvenstvu izjemen uspeh. Je pa zanimivo, da se osip Gorenja nadaljuje. Po končani sezoni klub zapuščajo Ivan Čupič (RNLowen), Jure Natek (Magdeburg), Adnan Harmandič (Silkeborg) in verjetno še kdo. Tudi odhod Ormožana Marka Bezjaka ne bi spadal med presenečenja. Zelo izenačen je tudi dvoboj za 4. mesto, kjer zaenkrat bolje kaže Trimu, ki mu dajemoprednost pred Slovanom. Ljubljančani so ostali še edini slovenski predstavnik v Evropi (Challenge pokal) in jih že prihodnji teden čaka pot na Portugalsko k Sportingu iz Lizbone. Pred odhodom na Portugalsko Slovan čaka še težko gostovanje na Hardeku pri Jeruzalemu. Varovanci trenerja Borisa Deniča bodo zagotovo vsaj malo z mislimi pri Portugalcih, kar je voda na mlin Ormožanom, ki po neuspehih na gostovanjih v Ligi za prvaka že nestrpno pričakujejo tekmo z Ljubljančani. Ta bo na sporedu v sredo, 21. aprila, ob 19. uri v Ormožu. Največ težav trenerju Sašu Prapotniku pri pripravah na Slovan povzročata odsotnost Roka Žurana in Vedra-na Hudža. Prvi se s slovensko člansko reprezentanco nahaja na močnem mednarodnem turnirju na Češkem, mladi Hrvat pa je v Izraelu z mladinsko reprezentanco Hrvaške (letniki 1990) na kvalifikacijah za uvrstitev na EP. Trener Prapotnik je želel v tem kratkem odmoru odigrati primerno pripravljalno tekmo, vendar je v tem trenutku to nemogoča misija. Kot trenutno kaže lestvica in glede na kvaliteto ostalih ekip v Ligi za prvaka bodo Ormo-žani prvenstvo končali na 6. mestu. Pred tem pa nas zagotovo na Hardeku še čaka kakšno pozitivno presenečenje v obliki zmage nad katerim velikanom slovenske- ga rokometa. Letos je glede na minule sezone tudi Liga za obstanek izjemno zanimiva. Klima Petek, Merkur in Riko hiše so si že zagotovile obstanek v elitnem razredu, kar ne velja za ekipi Krškega ter Slovenj Gradca. Krča-ni so v zadnjih dveh krogih ujeli tri točke (domača zmaga proti Slovenj Gradcu in presenetljiv remi v Mariboru pri Klimi Petek) in zdaj lažje dihajo, saj imajo dve točki naskoka pred Korošci, ki so v samostojni Sloveniji ena redkih stalnic v elitnem razredu. Slovenj Gradec ima sicer dve tekmi manj in v 9. krogu odločilno tekmo doma proti Krškemu. Liga za obstanek bi znala, ali pa mogoče že je, ponuditi tudi kakšno "kuhinjo". Letošnja slovenska MIK 1. liga po dramatičnosti in izenačenosti spada med ene izmed najatraktivnejših v Evropi. Brez težav se lahko kosamo z nemško Bundesligo, špansko Asobal ligo, dansko, francosko... V doslej odigranih tekmah v rednem delu in v Ligi za prvaka ter obstanek se je namreč končalo kar 19 tekem z neodločenim izidom, 12 tekem z golom prednosti in 12 tekem z dvema zadetkoma prednosti. Vse skupaj je doslej bilo odigranih 129 tekem in praktično je bila vsaka tretja tekma dramatična (verjamemo, da tudi kvalitetna) do zadnjih sekund. Brez dvoma imamo Slovenci, kljub številnim odhodom rokometašev v Evropo, res eno izmed najatraktivnejših lig. Uroš Krstič Rokomet • 2. SRL (m) V. Nedelja znova uspešna Velika Nedelja -Mokerc Ig 33:32 (17:15) VELIKA NEDELJA: Kovačec (3 obrambe), Meško, Venta 4, Hanželič 3, Horvat 3, Veselko 2, Kneževič 2, Preac (8 obramb), Ivančič 4, Tušak 1, Klemenčič, Kumer 4, Špindler 10, Zorec, Kvar. Trener Samo Trofenik. Rokometaši iz Velike Nedelje pa nadaljujejo zmagovito serijo. Zmage veliko pripomorejo k dobromu vzdušju v ekipi kakor tudi med številnimi privrženci tega kluba. Že kar dalj časa je jasno, da se njihovi rokometaši vračajo na bolj odmevni in prepoznavni slovenski rokometni prostor, kjer so nekoč že igrali pomembno vlogo. Po srečanju in minimalni zmagi nad Moker-com ni bilo pravega veselja in proslavljanja, kot ga znajo narediti ravno v Veliki Nedelji. Razlog pa je bil v težji poškodbi njihovega igralca Davida Venta v 29. minuti, ki je pustila sledi na igralcih in navijačih Velike Nedelje, saj je dvorana onemela, ko je prišlo do poškodbe. Domačini so tekmo začeli brez poškodovanih Škripca, Majcna in Krabonja. Kljub odsotnosti pomembnih igralcev je bil cilj tekme samo eden, in to je zmaga. Rokometaši Velike Nedelje so srečanje zelo dobro začeli in v 8. minuti povedli s 6:3. Gostje se niso predali in so z delnim izidom 5:0 v 13. minuti povedli 6:8. V zadnjih 15 minutah prvega polčasa so gledalci videli izenačen boj. Tudi v drugem delu srečanja so gledalci videli podobno predstavo obeh ekip kot v prvem polčasu, vendar so tokrat vodili domačini, gostje pa so jih vztrajno sledili. Ko so rokome-taši Velike Nedelje v 46. minuti povedli 27:21 so vsi v dvorani pričakovali lahko delo do konca, vendar so domačini z veliko zapravljenimi streli in tehničnimi napakami dopustili gostom, da se ponovno približajo 2. SRL (m) -od 1. do 8. mesta REZULTATI 6. KROGA: Velika Nedelja - Mokerc Ig 33:32, Brežice - Cerklje 32:28, Škofljica - Dobova 30:27, Mitol Sežana - Dol TKI Hrastnik 27:24. 1. VELIKA NEDELJA 6 6 0 0 23 2. ŠKOFLJICA 6 5 1 0 20 3. MOKERC IG 6 4 0 2 14 4. MITOL SEŽANA 6 3 0 3 11 5. CERKLJE 6 3 0 3 10 6. DOL TKI HRASTNIK 6 1 0 5 7 7. BREŽICE 6 1 1 4 6 8. DOBOVA 6 0 0 6 5 2. SRL (m) -od 9. do 14. mesta REZULTATI 6. KROGA: Drava - Radovljica 22:31, Arcont Radgona - Jadran Hrpelje 2009 35:32. 1. ARCONT RADGONA 4 2. RADOVLJICA 3. ALEŠ PRAZNIK 4. DRAVA 5. JADRAN HRPELJE 6. POMURJE 16 14 7 5 3 3 (v 53. minuti je bilo 28:27). Razliko dveh zadetkov v svojo korist so domačini uspešno branili do 59. minute, nato pa so zopet napravili napako in v zadnji minuti tekme omogočili rokometašem Mokerca, da so imeli možnost za izenačenje. V zadnjih sekundah tekme so bili domačini dovolj zbrani in dve točki sta ostali doma. Drava - Radovljica 22:31 (10:15) DRAVA: Tomič 1, Bedrač 1, Čeh 3, Jovič, Fridrih 3, Sabo 2, Pučko 3, Bratuša, Ferk 4, Dokša, Vidovič 2, Horvat 1, Bedenik, Robnik 2. Trener: Mitja Žuran. Na Ptuju so se že pred srečanjem zavedali, da jim v goste prihaja močna ekipa, ki jih je v prvem medsebojnem srečanju premagala z devetimi zadetki prednosti. Mladi ptujski igralci si sicer želijo na vsaki tekmi prikazati kar najboljšo igro ter dokazati, da znajo igrati rokomet. To jim je v prvih dvajsetih minutah lepo uspevalo, saj so vodili 10:8. Gostom je že do odhoda na odmor uspelo preobrniti rezultat v svojo korist. Radovljičani so bili boljši nasprotnik tudi v drugem polčasu ter so si na koncu priigrali pričakovano zmago. Danilo Klajnšek OŠ Ljudski vrt državni prvak! Učenci OŠ Ljudski vrt iz Ptuja so v sredo dosegli izjemni uspeh: v Sežani so nastopili na finalnem rokometnem turnirju za letnike 1995 in mlajše ter osvojili naslov državnih prvakov! Po vrsti so premagali vse tri svoje tekmece (OŠ Leskovec iz Krškega, OŠ Srečka Kosovela iz Sežane in OŠ iz Ajdovščine) ter se zasluženo veselili velikega uspeha. Več o tem v naslednji številki. Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 31. KROGA - PETEK ob 16.30: Olimpija - Maribor; SOBOTA ob 15.30: Luka Koper - HIT Gorica; SOBOTA ob 16.30: Labod Drava - Nafta; SOBOTA ob 18.00: CM Celje - Interblock; SOBOTA ob 20.00 Domžale - Rudar Velenje. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 21. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Bela krajina - Aluminij, Krško - MU Šentjur, Primorje - Livar, Triglav Gorenjska - Garmin Šenčur, Mura 05 - Dravinja Kostroj. 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 12. KROGA: Dornava - HV TOUR Slovenj Gradec (nedelja ob 16.00), Krka - Jevnica, Maribor - Velesovo Kamen Jerič, Rudar Škale - Pomurje Beltinci. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tehnostroj Veržej - Stojnci, Mons Claudius - Odranci, Kovinar Štore - Simer šampion, Paloma - Tehnotim Pesnica, Koroška Dravograd Čarda, Malečnik - Zreče; NEDELJA ob 17.00: Tromejnik G Kalamar - Šmartno. ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: KIV Vransko - Podvinci, Trgovine Jager - Pohorje, Šoštanj - Partizan Fram, Peca - LKW Jack Gerečja vas, Boč Poljčane - Bistrica; NEDELJA ob 17.00: Carrera Optyl Ormož - Koroške gradnje, Bukovci - GIC Gradnje Rogaška. 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Središče - Rogoznica, Hajdina - Zavrč, Pragersko - Gorišnica; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Oplotnica; NEDELJA ob 17.00: Apače - Videm, Markovci - Dornava. 2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Spodnja Polskava - Tržec, Slovenja vas - Lovrenc, Zgornja Polskava - Cirkulane; NEDELJA ob 17.00: Leskovec - Makole, Grajena - Hajdoše. VETERANSKE LIGE SKUPINA VZHOD: PARI 9. KROGA - PETEK ob 17.30: Grajena - Dornava, Stojnci - Podvinci. SKUPINA CENTER: PARI 9. KROGA - PETEK ob 17.30: Podlehnik - Tr-žec, Videm - Apače. SKUPINA ZAHOD: PARI 9. KROGA - PETEK ob 17.30: Pragersko -Zgornja Polskava, Polskava - Oplotnica - Pohorje, Prepolje - Boč. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 24. KROG: Aluminij - HIT Gorica (sobota ob 16.00), Olimpija - NŠ Poli Drava (nedelja ob 16.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 24. KROG: Aluminij - HIT Gorica (sobota ob 14.00), Olimpija - NŠ Poli Drava (nedelja ob 14.00) Futsal 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - LIGA ZA OBSTANEK PARI 3. KROGA: Tomi Press Bronx - FC Krona bar Ptuj (petek ob 20.30), Sevnica - Glin Nazarje. Rokomet 1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 20. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Grosuplje (sobota ob 19.30), Radeče MIK Celje - Sviš Pekarna Grosuplje, Celje Pivovarna Laško B - Istrabenz plini Izola, Grča Kočevje - Šmartno 99, Alples Železniki - Sevnica, Krka - Ajdovščina. 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 8. mesta) PARI 7. KROGA: Velika Nedelja - Škofljica (sobota ob 19.00), Mitol Sežana - Brežice, Mokerc Ig - Dobova, Dol TKI Hrastnik - Cerklje. 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 9. do 14. mesta) PARI 7. KROGA: Drava Ptuj - Jadran Hrpelje 2009 (petek ob 20.00 v ŠD Center), Arcont Radgona - Radovljica, Aleš Praznik - Pomurje. Odprtje kasaške sezone v Ljutomeru Zaradi odpovedanih uvodnih kasaških dirk na ljutomerskem hipodromu (5. april) se bo letošnja kasaška sezona pričela to nedeljo v Ljutomeru, prireditev pa bo potekala v okviru praznika občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Na sporedu bo šest dirk, kjer je za nastop na 1600 metrov dolgi stezi prijavljenih 55 konjev iz osmih klubov in društev - največ (33) jih prihaja iz vrst KK Ljutomer. Nedeljska otvoritvena kasaška prireditev se bo pričela ob 14. uri, po večletnem premoru pa bodo znova pripravljene tudi stave. Najnižje vplačilo za posamezni stavni listek bo dva evra. Danilo Klajnšek, NŠ Približuje se 9. ormoški mali maraton Atletski klub Ormož je že pripravljen na Izpeljavo ormoškega malega maratona, ki bo na sporedu v soboto, 24. aprila, in bo že deveti zapovrstjo. Prireditev bo s pričetkom ob 10. uri potekala v Športnem parku Mestna graba. Tekmovalke in tekmovalci se bodo lahko podali na progi, dolgi 10 in 21 km. Tek na 21 km bo štel tudi za Štajersko-koroški pokal. Prireditev za odrasle se bo pričela ob 11. uri. Poskrbljeno bo tudi za mlade do 16 let. Ob 10. uri se bodo pričeli otroški teki na 300 m (letniki 2001 in mlajši), 600 m (letniki 1998 in mlajši) ter 1200 m (letniki 1995-1997). Potekal bo tudi štafetni tek, kjer bodo sodelovale osnovne šole iz občin Ormož, Središče ob Dravi ter Sveti Tomaž. Startnina za tek na 10 in 21 km znaša 12 EUR, v predprijavi do 22. 4. pa le 8 EUR. Za otroški tek je startnina 3 EUR. Vsi udeleženci bodo prejeli majico prireditelja, malico in napitek. Prijave se zbirajo na dan prireditve od 9.00 do 10.30 na prireditvenem prostoru; predprijave pa na naslovu: www.ak-ormoz.si Poskrbljeno bo tudi za nagrade. Prvih pet v absolutni konkurenci (ženske, moški) na 21 km prejme nagrade. V veteranski kategoriji (Ž 35, M 40) prejmejo nagrade prvi trije. Nagrade se lahko seštevajo. Prvi trije na 10 in 21 km prejmejo pokale. Najboljši trije v posameznih kategorijah, vključno z otroškimi teki, pa prejmejo medalje. Podelitev nagrad in razglasitev rezultatov bo takoj po zaključeni prireditvi med 13. in 14. uro. UK Bowling • Podjetniška liga Rezultati 7. kroga. Tames - VGP Drava 4:4, Čisto mesto Ptuj - PSS 0:8, DaMoSS - Ilkos Candles 5:3, Talum - db Transport 2:6, Bowling cetner Ptuj - Garant zavarovanje 3:5, Saška bar - MP Ptuj 4:4, Mestna občina Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 4:4, Da-Ma-Fin - Elektro Maribor 4:4. Rezultata zaostalih tekem: Ra-dio-Tednik Ptuj - db Transport 1:7, PSS - Elektro Maribor 7:1. V 7. krogu smo videli derbi vodilnih ekip VGP Drava in Tamesa, ki pa nobeni ekipi ni zagotovil kakšne prednosti, čeprav so dosegli igralci Tamesa precej boljši ekipni rezultat. Najboljši ekipni dosežek je uspel DaMoSSu, posamični pa Sebastjanu Kotniku (879 - najboljši izid letošnje lige), ki se je zelo približal meji 900 podrtih kegljev. Krog so sicer zaznamovali izenačeni obračuni in kar štirje remiji. 1. VGP DRAVA 7 2661 41 169,3 2. TAMES 7 2790 39 169,7 3. SAŠKA BAR 7 2559 38 162,9 4. MESTNA OBČ. PTUJ 7 2370 36 153,1 5. DAMOSS 7 2874 35 167,2 6. PSS 7 2714 34 155,9 7. BOWLING CENTER 7 2575 31 161,2 8. TALUM 7 2373 31 159,8 9. DB TRANSPORT 6 2757 30 168,5 10. ILKOS CANDLES 7 2586 28 151,4 11. RADIO-TEDNIK PTUJ7 2390 23 153,4 12. GARANT ZAVAR. 6 2387 20 144,0 13. MP PTUJ 7 2491 16 143,4 14. ČISTO MESTO PTUJ 7 2231 14 137,3 15. ELEKTRO MARIBOR 5 2180 11 135,2 16. DA-MA-FIN 7 2148 5 123,5 Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Sebastijan Kotnik (db Transport) 879, 2. Dušan Kosta-njevec (DaMoSS) 775, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 755, 4. Silvester Karl Strauss (DaMoSS) 746, 5. Igor Vamber-ger (PSS) 736, 6. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 734, 7. Robert Šegula (Tames) 717, 8. Bogdan Zelenik (Saška bar) 713, 9. Igor Vidovič (Tames) 710, 10. Jernej Sagadin (Ilkos Candles) 704. Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (db Transport) povprečje 187,8, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 185,5, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 183,6, 4. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 181,8, 5. Aleš Korošec (db Transport) 181,3, 6. Andrej Vajda (DaMoSS) 179,8, 7. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 179,7, 8. Robert Šegula (Tames) 179,1, 9. Igor Vidovič (Tames) 175,6, 10. Andrej Trunk Tames 172,2. Pari 8. kroga: ponedeljek, 19. 4., ob 19.00: VGP Drava - Garant zavarovanje, Da-Ma-Fin - MP Ptuj, Saška bar - DaMoSS, Tames - Elektro Maribor; torek, 20. 4., ob 19.00: Bowling center Ptuj - PSS, Čisto mesto Ptuj - db Transport, Talum - Mestna občina Ptuj, Ilkos Candles - Radio-Tednik Ptuj. JM Bowling • Turnir 900Bowiing Za finale 820 kegljev V Bowling centru Ptuj je 1. aprila potekal 2. izmed osmih turnirjev serije 900Bowling. Turnir je bil odprt za vse igralce, njegov namen pa je bil promocija bovlinga. Tako so moški, ženske, registrirani in nikoli registrirani igralci tekmovali v isti konkurenci. Na turnirju se je 26 prijavljenih igralcev potegovalo za vstop v finale, v katerem je nastopilo 8 najboljših posameznikov iz kvalifikacij (na fotografiji). Za preboj v finale je bilo potrebno v 4 igrah podreti kar 820 kegljev (205 podrtih kegljev na igro). Najboljši posamični rezultat v kvalifikacijah je z 895 podrtimi keglji dosegel Boštjan Janžekovič, član BK Piramida Maribor. V finale sta se uvrstila tudi dva člana BK Ptuj Bo- jan Klarič, ki je dosegel 3. rezultat kvalifikacij, in Andrej Vaš s 7. rezultatom v predtekmovanju. V finalu se je najboljših 8 igralcev pomerilo med seboj v eni igri po sistemu izločanja (1. proti 8., 2. proti 7. itd.). Andrej Vaš, član BK Ptuj, je v 1. krogu finala premagal Mitjo Duha, sicer aktualnega državnega rekorderja v 3 odigranih igrah, in se tako uvrstil med 4 najboljše posameznike na turnirju. Uvrstitev v veliki finale mu je preprečil Milan Malek, član BK Piramida Maribor, ki je postal tudi kasnejši zmagovalec turnirja. Naslednji turnir serije 900Bowling bo potekal 22. aprila v BC Strike v Mariboru, Ptujčani pa bodo gostitelji še dveh tovrstnih turnirjev, in sicer 20. maja ter 10. julija. ČG Nogomet • RIN U-8, finalno tekmovanje NŠ Poli Drava Ptuj - državni prvak Idrija, 11. 4. 2010 Mladi upi Nogometne šole Poli Drava so se tudi letos prebili v finalno tekmovanje RIN (Rad igram nogomet), ki se odvija pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Čeprav so se mladi kurenti selekcije U-8, vodi jo trener Robert Hojnik, v zaključno tekmovanje prebili skozi »šivankino uho«, so se v samem zaključku dobro borili in spretno kosali z najboljšimi ekipami iz Slovenije. Samo tekmovanje je sicer od samega začetka zelo široko zastavljeno, saj se začne vsako leto že v zimskem času in poteka na območju celotne Slovenije. Po uspešno opravljenem predtekmovanju so v zaključnih dvobojih skupine Vzhod na zaključnem turnirju v Slovenski Bistrici mladi Ptujčani Rezultati finalnega turnirja v Idriji: polfinalni tekmi: NŠ Poli Drava - Mura 5:1 Dragomer - Črnuče 1:1 (po enajstmetrovkah je napredovala ekipa Dragomerja) FINALE: Poli Drava: Dragomer 10:2. izmed štirih ekip zasedli tretje mesto, kar je bilo dovolj za napredovanje v četrtfinale. Tam so dobesedno pometli s konkurenco. V polfinalu (Senovo), ki je bil zelo vroč in izenačen, se jim je uspelo prebiti v finale (skupaj s Krškim ter Zlato-ličjem so zbrali po šest točk, a so bili boljši v medsebojnih Strelstvo • MK Interliga 2010 srečanjih). V veliki finalni obračun so se tako poleg mladih dravašev iz vzhoda uvrstili še muraši, iz zahoda pa Dragomer in Črnuče. V Idrijo so člani NŠ Poli Drava potovali z avtobusom, spremljali pa so jih starši, ki so jih zelo glasno bodrili. Na turnirju so nastopili Niko Gonza, Simon Rogina, Jaša Bojnec in Rene Vidovič. Selekcija U-8 NŠ Poli Drava Ptuj je tam dosegla dve prepričljivi zmagi; najprej je ugnala Muro in v finalu še Dragomer, s čimer je postala državni prvak v tekmovanju RIN U-8 med vrstniki iz vse Slovenije. UR Uspelo odprtje sezone z MK-orožjem Minuli vikend smo doživeli enega bolj strelsko obarvanih vikendov celotne sezone 2009/2010, tekmovanja so namreč potekala kar na štirih različnih streliščih po celotni Sloveniji. Sezona z zračnim orožjem gre počasi h koncu in po šolskem ter veteranskem DP je bilo v soboto in nedeljo v Ljubljani DP mlajših kategorij. In ko se sezona z zračnim orožjem zaključi, so pred vrati že tekmovanja z malim in velikim kalibrom, v MK Interligi oziroma Ligi s pištolo in revolverjem VK. Prav tako pa se je s prvimi tekmovanji, GP Baschieri&Pel-lagri ter GP Beretta v Gaju pri Pragerskem, začela odvijati strelska sezona s puško šibre-nico v disciplinah trap, dvojni trap in skeet. Prvi krog tretje sezone MK Interlige v streljanju s pištolo proste izbire na 50 m je v petek in soboto organiziralo SD Juršinci na vojaškem strelišču v Apačah, zbralo pa se je zavidljivo število 40 strelcev. V petek so se strelci pomerili v prekrasno toplem sončnem popoldnevu, kjer razmere za streljanje na prostem ne bi mogle biti boljše, v soboto pa je strelcem ponagajalo mokro in hladno jutro s pihanjem vetra in tem- Foto: Simeon Gönc V soboto so v 1. krogu MK Interlige v Apačah tekmovali (z desne) Simon Simonič ml., Franci Ivanc, Boštjan Simonič, Simon Simonič in Ludvik Pšajd. peraturami krepko pod 10 °C. A tudi to je čar MK-streljanja, treba se je znajti ne glede na pogoje. Prednost boljših pogojev je vedel odlično izkoristiti Aleksander Cigiarič, SD Jožeta Kerenčiča, ki je že v petek dosegel 541 krogov in zmagal na uvodnem turnirju. Drugo in tretje mesto sta si z enakim rezultatom 534 krogov razdelila Emerik Hodžic iz DSBV Izola ter Peter Tkalec iz SD Dušana Poženela Rečica. Ostala dva strelca Miklavža, brata Boštjan in Simon Simonič, sta dosegla 524 in 516 krogov ter osvojila 8. in 15. mesto, jur-šinski strelci Simon Simonič ml., Ludvik Pšajd in Mirko Moieh so s 525, 521 in 502 krogoma zasedli 7., 10. in 24. mesto, Ptujčani Matija Potočnik, Simeon Gonc, Robert Šimenko, Milan Stražišar in Dragoljub Poledica pa so s 504, 469, 469, 443 in 432 krogi pristali na 20., 31., 32., 37. in 38. mestu, šest turnirskih točk za 20. mesto pa si je priboril le Matija Potočnik. V ekipni razvrstitvi je zmagala ekipa SD Jožeta Kerenčiča Miklavž s 1581 krogi pred SD Kopačevina s 1574 krogi na 2. in SD Dušana Poženela s 1569 krogi na 3. mestu. Branilci ekipnega naslova, SD Juršinci, so s 1548 krogi osvojili 5. mesto, Ptujčani pa so s 1442 krogi zasedli 8. mesto. Naslednji v seriji šestih turnirjev v letošnjem letu bo 8. maja na strelišču Mošnje v Radovljici. Simeon Gonc Košarka • PARKL Pragersko prvak že tretjič Tekmovanje so končali v obeh košarkarskih ligah Parkl - bilo je zelo zanimivo in na trenutke tudi razburljivo. V obeh ligah je skupno nastopilo štirinajst ekip (v prvi osem in v drugi šest), med udeleženci sta bili tudi dve ekipi iz Maribora. Organizator zaključnih turnirjev je bilo ŠD Cirkovce, s čimer so znova dokazali svoje sposobnosti in to kljub temu, da niso imeli "svoje" ekipe na zaključnem tekmovanju. V tekmovalnem delu so košarkarji KK Pragersko v finalu premagali ekip ŠD Kidričevo in tako še tretjič zapored osvojili naslov prvakov, ob vsem tem pa še nagrado za fair-play. V tekmi za tretje mesto so košarkarji Ptuja zanesljivo ugnali tekmece iz Starš. V drugem srečanju za obstanek, oziroma napredovanje v 1. ligo, so mariborski košarkarji Elektro Lineala sicer slavili zmago s tremi koši pred- nosti, vendar je bilo to premalo, saj so bili Majšperčani v prvem srečanju boljši za 11 točk in bodo tudi v naslednji sezoni člani elitnega razreda. Rezultati: ZA 1. MESTO: PRAGERSKO - KIDRIČEVO 94 :79 (26:23, 24:22, 22:20, 22:14) KK PRAGERSKO: Uršič, Gajšek 1, Kozar 6, Šalamun 2, Leskovar 2, Pre-log 6, Drame 11, Jeršič 1, Bunta 2, Godec 33, Novak 30. ŠD KIDRIČEVO: Vogrinc 2, Turk 4, Horvat 15, Hojnik, Pihler 8, Bek 21, Mesarič 10, Raušl 8, Štumbergar 2, Bedrač, Sevšek 9. ZA 3. MESTO: STARŠE - PTUJ 64 :87 (16:32, 15:22, 21:18, 12:15) KK STARŠE: Barovič 23, Grgič 6, Bandelj 6 Vodušek 4, Bjedov 14, Mi-jatovič 4, Ajhmajer 7. KK PTUJ: Sajko 20, Ferme M. 14, Ferme P. 7, S. Kramberger 12, Horvat A. 11, Kotnik 11, Šomen 4, T. Košarkarji Pragerskega so se veselili tretjega naslova prvakov lige PARKL Kramberger 3. TEKMA ZA OBSTANEK V 1. LIGI: ELEKTRO LINEAL MARIBOR - ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK 58:55 (12:9, 15:17, 11:17, 20:12) ELEKTRO LINEAL MARIBOR: Kr-stič 4, Seifrid 1, Glinik 13, Velkovič 5, Seško Lovše 7, Novak 5, Planinšec 11, Kolac 7, Kočevar 5: ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK: Adam, Avguštin R. 19, Avguštin P. 2, Jazbec 13, Ovčar 6, Strižič 3, Čelan, Kamen-šek 2, Vodušek 7, Galun 3. Prva tekma: Špajza ŠD Majšperk - Elektro Lineal Maribor 73:62 Danilo Klajnšek Nogomet • Regions cup MNZ Ptuj - MNZ Maribor 2:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Janžekovič (2), 1:1 Zajc (10), 1:2 Zajc (22), 1:3 Hutinski (57), 2:3 Stegne (67) MNZ PTUJ: Simonič, Novak, Dani-lovič, Janžekovič, Lah (od 76. Šebe-la), Drosk (od 46. Frangeš), Stegne, Čeh, Meznarič (J. Emeršič), Prapot-nik, Antolič. Trener: Miran Emeršič. V tekmovanju reprezentanc Medobčinskih zvez, ki se potegujejo za naslov slovenskega prvaka, s tem pa tudi za nastop na zaključnem evropskem turnirju, so reprezentanti MNZ Ptuj v prvi tekmi izgubili proti sosedom iz Maribora, ki so si pred povratnim srečanjem priigrali pomembno prednost, ki pa še zdaleč ni neulovljiva. Srečanje je bilo dinamično, maloštevilni gledalci pa so lahko videli pet zadetkov. Gostje so bili kljub premoči domače ekipe spretnejši v zaključku akcij. Povratno srečanje bo 20. aprila. Danilo Klajnšek Mali nogomet • DMN Lenart A liga Rezultati 13 kroga (11. 4., Vito-marci, ŠD Vitomarci): ŠD Vitomarci - ŠD Cerkv. Lotos ml. 10:2 (3:0), ŠD Trnovska vas - ZGD Slik. B. Goričan 2:7 (1:3), KMN Sv. Ana ml. - ŠD Za-vrh 3:5 (2:1), M-trgovina Lormanje - Orfej 6:2 (4:1), KMN Sv. Trojica-Le-gija - ŠND Old Boys ml. 3:5 (0:1). 1. ŠD ZAVRH 13 11 1 1 64:25 34 2. M-T. LORMANJE 13 9 2 2 74:45 29 3. SLIK. GORIČAN 13 9 1 3 86:46 28 4. OLD BOYS ml. 13 7 0 6 70:75 21 5.TRNOVSKA VAS 13 6 2 5 47:44 20 6. SV. ANA ml. 13 5 1 7 57:49 16 7. SV. TROJICA-L. 13 4 2 7 46:46 14 8. VITOMARCI (-1) 13 3 2 8 43:51 10 9. ORFEJ 12 1 2 9 36:75 5 10. LOTOS ml. (-1) 12 2 0 10 38:102 5 KMN Slovenske gorice - ŠD Selce 1:3 (0:2), KMN Sv. Trojica II - KMN Cerkv. G. Pri Antonu ml. III 2:8 (1:1), Bavaria-IT-Pernica - KMN Sv. Trojica 7:5 (3:2), ŠD Žerjavci - NK Gočova 5:3 (3:1), KMN Zavrh veterani -DMNR Sandb. FAŽ-Vartom 1:5 (1:1), KMN Vitomarci - ŠD Kenguru Ilkos 8:1 (2:0). 14 12 0 2 14 11 1 2 14 10 2 2 13 8 1 4 14 14 B liga Rezultati 15. kroga (11. 4., Voličina, KMN Slovenske gorice): 1. SV. TROJICA 2. BAVARIA PER. 3. DMNR SANDB. 4. ŠD PERNICA 5. VITOMARCI 6. ZAVRH - VET. 7. KENGURU-ILKOS 13 8. ŠD ŽERJAVCI 14 9. ŠD SELCE 14 10. CERKV. III (-1) 14 11. SLOV. GORICE 14 12. SV. TROJICA II 14 13. NK GOČOVA 2 7 6 6 5 3 1 6 2 6 0 7 4 4 3 2 0 0 0 1 9 1 9 2 9 161:39 36 102:39 34 76:53 32 63:59 25 62:44 22 52:58 20 53:47 18 37:54 18 41:96 13 40:71 12 36:67 11 42:115 6 9:19 0 UR Šahovski kotiček Šahovski turnirji v mesecu aprilu Hitropotezni turnir za društveno prvenstvo Nadaljeval se je ciklus hitropoteznih turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2010. Na turnirju v aprilu je suvereno zmagal Zlatko Ro-škar, ki je na tekmovanju zmagal v vseh partijah razen v eni. Tempu, ki ga je diktiral zmagovalec, je lahko sledil samo drugouvrščeni Viktor Napast, ki je kljub temu zaostal za zmagovalcem za celo točko. Na turnirju je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Zlatko Roškar 12,5 točke, Viktor Napast 11,5 točke, Zlatko Žerak 9,5 točke, Branko Orešek, Janko Bohak in Anton Butolen po 8 točk, Igor Iljaž 7 točk, Klemen Janžekovič 6,5 točke, Martin Skledar 6 točk, Bojan Lubaj, Ciril Kužner, Leon Selišek in Kudret Veliu po 5,5 točke itd. Po štirih turnirjih je v vodstvu Viktor Napast z 69 točkami pred Zlatkom Žerakom s 65 točkami. Velikonočni šahovski turnir v Spuhlji Šahovska sekcija ŠD Tehcenter Ptuj je priredila velikonočni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 35 igralcev. Tempo igre je bil 10 minut za partijo po igralcu. Igralo se je 9 krogov po švicarskem sistemu. Sodelovali so tudi nekateri igralci iz Destrnika in Gorišnice. Rezultati: Viktor Napast 7,5 točke, Mitja Kramberger (Destrnik) in Igor Ilijaž po 6,5 točke, Anton Butolen, Janko Bohak in Silvo Zajc po 6 točk, Branko Cvetko (Destrnik), Branko Kocbek, Aleksander Podkriž-nik, Martin Majcenovič in Mirko Kuhar po 5,5 točke, Branko Rot, Andrej Peršuh, Vladko Kramberger (Destrnik) in Lara Carli po 5 točk itd. Zmagovalci in trije najbolje uvrščeni mladinci so prejeli lične spominske pokale organizatorja. Turnir v pospešenem šahu za društveno prvenstvo Na četrtem turnirju v pospešenem šahu za društveno prvenstvo je sodelovalo petnajst igralcev, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu. Na aprilskem turnirju je bil najborbenejši Viktor Napast, ki je zasluženo osvojil prvo mesto, zelo solidni so bili veterani Martin Majcenovič, Janko Bohak in Milan Fijan. Rezultati: Viktor Napast 5,5 točke, Martin Majcenovič, Janko Bohak in Milan Fijan po 5 točk, Ciril Kužner in Franjo Lazar po 4 točke, Boris Žlender, Aleksander Podkrižnik. Leon Selišek in Andrej Peršuh po 3,3 točke, Branko Orešek, Ivan Krajnc, Stanko Nikolič in Martin Skledar po 3 točke itd. Po štirih turnirjih vodi Zlatko Žerak 34 točk, pred Igorjem Iljažem z 29 točkami, Jankom Bohakom in Cirilom Kužnerjem z 28 točkami itd. Janko Bohak Jadranje • Z 9. regate Ptujčanka Čast Ptujčanov ubranila Tenzor in Radio-Tednik Letošnje že devete regate Ptujčanka, ki je potekala med 10. in 13. aprilom, se je udeležilo rekordno število ekip; skupno kar 34, ki so tekmovale v dveh skupinah: tekmovalni skupini E 340 in skupini Open, ki je bila glede na velikost oz. tip jadrnic razdeljena še v tri razrede. V okviru štiridnevne regate so bili letos v izjemno hladnem vremenu z nekaj dežja in burje ter skoraj popolnim brezvetrjem zadnji dan tekmovanja izpeljani štirje plovi; dva navigacijska iz Biograda na otok Žut in nazaj ter dva plova "na palčko". Najbolj zanimiva in najtežja bitka za zmago se je bila med posadkami skupine E 340 (vse jadrnice tipa Elan 340), kjer do zadnjega plova ni bilo jasno, kdo bo zmagovalec devete Ptujčanke. Na koncu je pravzaprav odločal celo fotofiniš, saj so tri jadrnice priplule v cilj istočasno, praktično na centimeter razlike. Končna zmaga je, glede na boljše uvrstitve po posameznih plovih, pripadla ljubljanski ekipi Mavrica, takoj za njo pa si je srebrno medaljo (sicer z enakim številom točk, a z eno nižjo uvrstitvijo) priplula druga ekipa iz Ljubljane, moštvo Duel Sailing team. Tretje mesto v tekmovalnem razredu E 40 pa si je priplula ekipa Lumpeki iz Maribora. V razredu Open so letos ekipe tekmovale v treh skupinah Zmagovalna ekipa razreda Alfa (skupina Open) je bilo moštvo Tenzor iz Ptuja. Zmagovalna ekipa razreda Bravo (skupina Open) je bila Radio-Tednik iz Ptuja. glede na tip oz. velikost jadrnice; v skupini Alfa je brez konkurence z osvojenimi vsemi prvimi mesti na vseh plovih premočno zmagala ekipa Tenzorja pod vodstvom skiperja Borisa Novaka z jadrnico E 410. V najbolj množično zastopanem razredu Bravo je prav tako popolnoma brez konkurence in prav tako z vsemi osvojenimi prvimi mesti zmagala ekipa Radio-Tednika s skiperjem Dariom Franovom na jadrnici E 40. V razredu Charlie pa je zmagovalni pokal prejela ekipa Team Murphy 29 na jadrnici E 333 iz Brezovice pri Ljubljani, ki jo je vodil skiper Silvo Ple-ško. SM Namizni tenis • 19. ekipno mladinsko državno prvenstvo Ptujčani na koncu četrti Namiznoteniški klub Ptuj je minuli konec tedna organiziral državno ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za mladince in mladinke, sicer že 19. po vrsti. Ptujčani so tokrat na finalnem turnirju nastopili le z ekipo fantov, žal se dekletom tja ni uspelo uvrstiti. Po pričakovanjih je naslov državnih ekipnih prvakov med mladinci odšel v Puconce, med mladinkami pa v Logatec. V finalnih dvobojih sta bila najzanimivejša boj za prvo mesto pri mladinkah, kjer je Logatec premagal Iskro Avtoelektriko z najtesnejšim izidom 5:4, pri čemer pa zmaga ni bila vprašljiva saj je Zupančičeva svojo nasprotnico v zadnjem dvoboju premagala s 3:0. Bolj negotova je bila tekma za tretje mesto pri fantih, ki je tudi najdlje trajala. Potem ko je PPK Rakek proti domači ekipi pove- del s 4:3, je v dvoboju Urbanca proti Ovčarju že kazalo na gladko zmago Rakeka, saj je Urbanc povedel 2:0 v nizih. V tretjem pa je Domen Ovčar preobrnil potek, zmagal še četrti set in v petem povedel 10:5. Zaključne točke pa ni uspel osvojiti in na koncu je slavil Urbanc z rezultatom 13:11. Ta dvoboj je bil odločilen za zmago Rakeka, saj je bil v morebitnem devetem dvoboju favorit Ptujčan Alen Ber. Za NTK Ptuj so nastopili: Domen Ovčar, Alen Ber, Luka Krušič, Žan Napast in Darko Hergan. KONČNE UVRSTITVE -MLADINKE: 1. NTK Logatec, 2. NTK Iskra Avtoelektrika Vrtojba, 3. NTK Fužinar Interdiskont Ravne na Koroškem, 4. NTK Sobota M. Sobota, 5. NTS Arrigoni Izola, 6. NTD Kajuh-Slovan Foto: Črtomir Goznik Mladinska ekipa NTK Ptuj Ljubljana, 7. NTK Preserje, 8. ZNTK Finea Maribor. MLADINCI: 1. NTK Kema Puconci, 2. NTK So- Rezultati športnikov v mlajših kategorijah Rokomet STAREJŠI DEČKI A SEVNICA - DRAVA 27:22 (12:9) Tokrat so si igralci Drave privoščili veliki »kiks«, ki lahko odločilno vpliva na končno uvrstitev. Rezultat je bil poravnan še pri rezultatu 22:22, potem pa dravašem žoga ni več hotela v nasprotnikov gol. RK DRAVA - RK RUDAR 39:36 (19:20) Po mučnem porazu v Sevnici se je Ptujčanom uspelo pobrati in prikazati odlično igro v napadu. Na njihovo razpoloženost je tokrat naletel lanski podprvak Rudar iz Trbovelj. Strelsko je bil izredno razpoložen Sebastijan Kelenc, ki je dosegel 16 zadetkov. MLAJŠE DEKLICE A MERCATOR TENZOR PTUJ - MIL- LENIUM 31:7 (20:3) MLAJŠI DEČKI A Polfinale 5. krog: odličen 1. polčas: JERUZALEM - METLIKA 28:13 (18:4) Zdaj že bivši državni prvaki iz Ormoža so se z visoko zmago maščevali Metliki za poraz v Metliki s 17:13, ko so Ormožani zaradi šolskih obveznosti nastopili v okrnjeni zasedbi. STAREJŠI DEČKI A Polfinale 12. krog: pričakovan poraz proti vodilni ekipi: KRŠKO - JERUZALEM 32:25 (19:7) Krško je vodilno moštvo polfinal-ne skupine B in že udeleženec Final 4, kjer se bo potegovalo za naslov državnega prvaka. STAREJŠI DEČKI B Polfinale 13. krog: soliden odpor udeležencu Final 4: JERUZALEM - GORENJE 19:26 (8:15) Ormožani so do 15. minute igrali odlično in vodili s 6:4. V nadaljevanju so gostje brez večjih težav preobrnili rezultat in zadržali prednost iz prvega dela. Do konca prvenstva mlade Ormožane čaka še gostovanje pri Rudarju in nato še razigravanje od 13. do 16. mesta v državi. Nogomet 1. SML REZULTATI 23. KROGA: NŠ Poli Drava - Maribor Branik 1:2, Triglav - Aluminij 2:1, Mura 05 - Rudar Velenje 2:1, Slovan - Luka Koper 1:1, Nissan Ferk Jarenina - Domžale 2:1, CM Celje - Olimpija 1:2, HIT Gorica bota M. Sobota, 3. PPK Rakek, 4. NTK Ptuj, 5. NTK Križe, 6. NTK Logatec, 7. NTK Hrastnik, 8. NTK Iskra AE Vrtojba. Danilo Klajnšek - Bilje Renče 6:2, Interblock - Simer šampion 2:1. 1. SKL REZULTATI 23. KROGA: NŠ Poli Drava - Maribor Branik 0:2, Triglav - Aluminij 1:0, HIT Gorica - Bilje Renče 5:2, Mura 05 - Rudar Velenje 0:0, Slovan - Luka Koper 1:1, Nissan Ferk Jarenina - Domžale 0:5, CM Celje -Olimpija 3:0, Interblock - Simer šampion 2:0. LIGA U-14 VZHOD REZULTATI 22 KROGA: Aluminij - Nissan Ferk Jarenina 2:1, NŠ Poli Drava - Nafta 2:1, Maribor Branik -Dravograd 1:0, Mura 05 - Tehnostroj Veržej 0:1, AHA EMMI Bistrica - Po-brežje Gradis 0:2, Železničar - Dra-vinja 2:3, Rudar Velenje - CM Celje 1:1, Simer šampion - Brežice 0:1. ku, DK Foto: SM Foto: SM 6 2 Nagradno turistično vprašanje Najboljše tridnevno potovanje po Sloveniji V tem tednu bodo svoje znanje o turizmu svojega kraja dokazovali krožki turističnih podmladkov iz SV Slovenije, ki so svoje turistične stojnice ponovno postavili v Supermestu na Ptuju, v Celju pa je že sedmič zapored potekal mednarodni festival Več znanja za več turizma. Slovenska turistična organizacija je v sodelovanju z Banko turističnih priložnosti v sklopu portala Chal- lenge: Future objavila prvi Stormit izziv Give me three days of GREEN sLOVenia. S pomočjo študentov iz Foto: Črtomir Goznik Pihalni orkester Ptuj to soboto vabi na praznični koncert. celega sveta išče najboljši predlog tridnevnega potovanja po Sloveniji za dve osebi, s poudarkom na trajno-stnem, odgovornem in ekološkem turizmu. Odprti pa sta tudi dve novi letni spodbudi, nagradi za načrtovane (Snovalec 2010) in za že uresničene turistične novosti - Sejalec 2010. Najboljši predlog tridnevnega potovanja po Sloveniji za dve osebi, s poudarkom na trajnostnem, odgovornem in ekološkem turizmu na osebo, ne sme presegati 500 evrov. Zmagovalec bo s prijateljico ali prijateljem lahko predlagani turistični paket tudi preskusil. V STO so povedali, da bodo vse konstruktivne predloge po zaključku natečaja preko portala Banke turističnih priložnosti ponudili slovenskim turističnim organizacijam, da jih pričnejo tržiti, saj bodo izbrani predlogi skrivali direkten odgovor na vprašanje, kaj si mladi iz celega sveta želijo doživeti v Sloveniji. Za nagrado Snovalec so se turistični subjekti prvič potegovali lani, tudi letos spodbuja promocijo in uresničitev novih idej - invencij v turizmu. Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje je: Južnoafriško vas bodo v Termah Ptuj odprli 25. maja in bo s svojim programom, katerega rdeča nit bo nogomet, vabila vse do 11. julija. Pravilnega odgovora na to vprašanje ni bilo, zato nagrade ne bomo podelili. Danes sprašujemo, kateri rojstni dan praznuje letos Pihalni orkester Ptuj, ki bo svojo obletnico obeležil s prazničnim koncertom v soboto, 17. aprila, ob 20. uri v dvorani Center Šolskega centra Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri rojstni dan praznuje letos Pihalni orkester Ptuj? Ime in priimek:_ Naslov: Davčna številka: Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (10.) Po bonbone čez Medvedji zob Ko človek potuje, po navadi največ informacij izve kar na poti od lokalnega prebivalstva. Tudi jaz sem slišal nešteto zgodb in ena tistih, ki se me je prijela, je bila zgodba o Beartoothu - Medvedjem zobu, ki je veljal za enega najhujših prelazov za časa Divjega zahoda. Na tem prelazu je med drugim obtičal tudi general Sheridan s svojo vojsko, ko je šel na pomoč generalu Custru na Little Big Hornu. Ampak to je zgodovina. Ko človek potuje, po navadi največ informacij izve kar na poti od lokalnega prebivalstva. Tudi jaz sem slišal nešteto zgodb in ena tistih, ki se me je prijela, je bila zgodba o Beartoothu - Medvedjem zobu, ki je veljal za enega najhujših prelazov za časa Divjega zahoda. Na tem prelazu je med drugim obtičal tudi general Sheridan s svojo vojsko, ko je šel na pomoč generalu Custru na Little Big Hornu. Ampak to je zgodovina. Nekje sredi sezone sta se nam pridružila zanimiv parček - bivši kavboj Terry in njegova partnerica, bivša učiteljica Diana, ki je bila kar 18 let starejša od njega. Kako sta se našla skupaj, mi nikoli ni uspelo izvedeti, je pa bilo res, da je taisti Terry najraje pohajkoval naokrog sam. In tako sem ga tudi nahecal, da nas je malce peljal naokrog, saj je bil prav on tisti, ki mi je govoril o tej legendarni planini. Peljali smo se v njegovem saturnu, ki je bil še najbolj podoben evropski da-cii, le da je imel drastično večjo porabo. Poznal je res vsak kotiček, bil pa je sorta človeka, ki bi mu pri nas rekli 'pričalica' - govoril je namreč kot dež. Najprej smo se ustavili na ranču Roosevelt, kjer smo se z gospodarjem dogovorili za eno kratko jahanje ob reki Madison. Bilo je zares noro, saj so njihovi konji veliko bolj živi in divji od evropskih in je vse potekalo zelo naglo. Če bi bilo treba bežati pred Indijanci, bi verjetno že po nekaj sekundah letel s sedla in se znašel na mučilnem kolu. Ampak se človek kar navadi, le zadnjica trpi še potem nekaj dni. Pot smo nadaljevali proti SV parka, kjer nas je čakal znameniti vzpon čez Medvedji zob, preko katerega so naredili tudi cesto. Pot čezenj je dolga 19 km, na najvišji prometni točki pa cesta dosega okoli 3.800 metrov nadmorske višine. Razgled je bil res fenomenalno lep, naši Tajvanci pa so se najbolj razveselili enega manjšega ledenika, saj so prvič v življenju videli in potipali sneg. Kakšna radost je to bila. Veselje jih je malo minilo, ko sva jim s Terryem pokazala slabo plat snega in jim ga nekaj zatlačila za ovratnik. Za pretežno ovinkasto pot smo porabili okoli tri ure, in ker smo imeli še nekaj časa, smo se odpravili tudi proti Montani, v mestece Red Lodge. To je kraj, ki so ga zgradili evropski priseljenci, ki so se odpravili iskat zlato, zato še dandanes na vsakem kandelabru ob glavni ulici visi ena izmed evropskih zastav. Sicer slovenske nisem opazil, so pa tam visele češka, turška, grška itd. Da gre res za prostor, kjer so se včasih sukali veliki denarci, so pričali tudi napisi v izložbah, saj so vsak večer vabili na tekmovanja v pokru. Stavbe so bile kot ponavadi nizke, lesene ter z velikimi pokritimi podesti, kot je bila to navada včasih, da ljudje niso hodili po blatu. Kot vsakdo, ki je nekje prvič, smo tudi mi prevohali vsak prostor in potisnili nos v vsako trgovino. Na tem našem pohodu smo odkrili eno zadevico, ki je bila zelo nenavadna za te kraje. Ko smo stopili v prostor, je izgledalo kot da smo prišli v eno starinarnico: dva harle-ya davidsona iz leta 1930 v enem kotu, starinske puške na zidu, kolovrat, arhaični pisalni stroj, starinsko pohištvo, stare table in napisi ... Vse to je bilo samo po Foto: Daniel Zorko Spic Medvedji zob sebi dovolj, da smo se zadržali. A najlepše smo šele odkrili. Na sredi prostora je bilo najmanj 10 dolgih vrst nekakšnih škafov, v katerih je kraljevalo desetine kilogramov bonbonov. Vse, kar si srce zamisli. Stopili smo namreč v čisto pravo starinsko cukrarno, kjer so imeli tehtnico še s protiutežmi, kilogram bonbonov pa je stal okoli 8 dolarjev. Nismo si mogli kaj, da ne bi planili najprej po čokoladnih, potem pa kar vsakega malo. Šefe je bil dobrodušni možakar, ki je imel brke kot naš Ivan Cankar, bil pa je tudi dobra duša in nam je nekaj sladkarij kar podaril. Ga je najbrž pekla vest, ker je imel prirejene uteži ... Po poti domov so se vse te vrečice čudežno izpraznile in doma smo raje modro molčali o svoji sladki pregrehi. Dokler niso naši kolegi odkrili praznih vrečic . Nadaljevanje prihodnjič Restavracija j.an VITAL, d.o.o. Kidričevo www.vital-turizem.si Telefon: 02 796 90 41, 02 799 03 96 ODPIRALNI ČAS: Ponedeljek - Sobota 09 - 20 ure Nedelja in prazniki 11 - 20 ure NOVIČKE IZ TERM PTUJ PTUJ SAVA HOTELS & RESORTS kj&i & bofa m (pmovlftoi temo ptijëlw počufiA ob dobti kani in ptyéfai pofaežbi »Stal je, stoji in ni vrag, da ne bo spet vstal« Četrtek, 29.4., ob 19.30 v Klubu Gemina XIII. Cena vstopnice na osebo znaša 10 €. uStand up« monokomedlla srbskega komika SifllanaJovanovIča Skupinska teropija/Grupna terapija. Četrtek, 22.4., ob 19.30 v Klubu Gemina XIII. Cena vstopnice na osebo znaša 10 €. Celodnevna vstopnica za odrasle za kopanio, savno, fflnes in malico, od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 € Posebna ponudba za upokojence do 20.4.2010: 50 % popust na celodnevno vstopnico za kopan je v Termalnem Parku do 20.4. Sezonska vstopnica za kopanje v Termalnem Parku Otroške vstopnice v predprodoji že od 99 €1 Več informacij na www.termeftuj.si Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V ORANO HOTELO PRIM0S Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi) Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si é) GEMINA K- L■U■B i GEMINA Í K-L-U-B g m" CNJ S I - - g Termalni Parti = ta»«* £ a I ' / v e»i Termalni 3- Ji S & Grand Hotel Primus ° *★** -d Ptuj • Pred akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu Za odgovornejši odnos do okolja V soboto, 17. aprila, bo na območju Slovenije potekala doslej največja akcija čiščenja okolja v Sloveniji, Očistimo Slovenijo v enem dnevu, v kateri naj bi sodelovalo deset odstotkov Slovenk in Slovencev oziroma kar 200 tisoč. Akcija je svojevrsten preizkus družbene in okoljske odgovornosti. Društvo Ekologi brez meja pozivajo vse, ki jim ni vseeno, kakšno je naše okolje, da se pridružijo akciji, saj nam bo skupaj uspelo. Če bi vsak Slovenec v enem samem dnevu nabral eno vrečko odpadkov, bi na območju Slovenije očistili vsa divja odlagališča, obrežja rek, parke, pohodniške in sprehajalne poti ter skupaj napolnili 64 olimpijskih bazenov. V Sloveniji je med 50 in 60 tisoč divjih odlagališč odpadkov, večjih od enega kubičnega metra, ki zasedajo okrog šest km2 površin, kar je toliko, kot sta dve površini Bohinjskega jezera. Slovenci proizvedemo 800 tisoč ton komunalnih odpadkov letno. Cilji največje ekološke akcije v zgodovini Slovenije so predvsem izdelati prvi digitalni register divjih odlagališč, odstraniti najmanj 20 tisoč ton nedovoljeno odloženih odpadkov ter ozaveščati in izobraževati ljudi o boljšem ravnanju z V Podlehniku pred motelom V soboto, 17. aprila, vabi k čiščenju Turistično društvo Podlehnik, ki je tudi v preteklih letih uspešno organiziralo akcije čiščenja okolja. Na čistilno akcijo so vabljeni vsi občani, vsa društva, sodelovala pa bo tudi Osnovna šola Podlehnik. Zbrali se boste pred motelom ob 8. uri in tam akcijo ob 13. uri tudi zaključili. odpadki. Sočasno z akcijo poteka tudi opozarjanje javnosti na pomen ločenega zbiranja odpadkov, uporabo nakupovalnih vrečk iz blaga, zmanjšanje potrošnje in nastajanja novih smeti ter seznanjanje javnosti o primerih dobre prakse pri nas in v tujini. Če bi v Sloveniji reciklirali samo polovico vse plastične embalaže, bi letno lahko prihranili 30 tisoč litrov nafte. V Kidričevem 15 zbirališč Tudi v občini Kidričevo so občane, društva in ustanove povabili, da se udeležijo akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zborna mesta za udeležence akcije so ob 9. uri na naslednjih krajih: v Kungoti pred domom krajanov, v Njivercah pri avtobusni postaji, v Kidričevem pri restavraciji PAN, v Apačah pred GD, v Lovrencu pred GD, v Župečji vasi pri cerkvi, v Pleterjah pred GD, v Dragonji vasi pred GD, v Cirkovcah pri gostilni Korže, v Jablanah pred GD, v Pongrcah pri vaškem domu, v Šikolah pred GD, v Stražgonjci v športnem parku, v Starošincah pred lovskim domom in v Strnišču v športnem parku. Zaključek akcije z malico bo ob 12. uri pred lovskim domom v Starošincah in v športnem parku v Lovrencu na Dravskem polju. Kako opazimo, da gre za vnetje ušesa pri našem ljubljenčku? Občasno tresenje oziroma otresanje z glavo še ne pomeni, da gre za vnetni proces v sluhovodu. Najpogosteje so temu vzrok dlake v sluhovodu ali alergična stanja. Karakterističen pokazatelj resnejšega dogajanja v sluhovodu in ušesu je ponavljajoče se po navadi nežno praskanje z zadnjo tačko po enem od ušes. Žival tudi nosi glavo rahlo postrani, in to na tisto stran katero uho jo boli. Če pogledamo v uho, vidimo rdečino v notranjosti sluhovoda, ki se širi tudi navzven v samo školjko ušesa. Pri podrobnejšem pregledu lahko najdemo tudi bister izcedek ali pa celo gnoj, ki izteka iz sluhovoda. Če tak sluhovod pomen-camo s prsti in nežno pregne-temo, bo kuža čutil ugodje in bo kar nastavljal glavo, da bi Foto: Črtomir Goznik V največji slovenski akciji čiščenja okolja gre za svojevrsten preizkus družbene in okoljske odgovornosti Slovenk in Slovencev. Vsak, kdor ločeno zbira papir, s tem letno ohrani šest dreves. Kot je povedala koordinato-rica akcije za MO Ptuj Natalija Resnik Gavez, so do 10. aprila na tem območju popisali okrog 150 divjih odlagališč, kjer je odloženih okrog 770 m3 odpadkov. Na dan akcije se bodo v MO Ptuj prostovoljci zbrali na 29 zbirnih mestih, od tega jih bo enajst pred osnovnimi in srednjimi šolami. Ptujske osnovne in srednje šole bodo sodelovale z okrog 2500 šolarji in dijaki, osem enot Vrtca Ptuj pa z okrog 400 otroci, vzgojiteljicami in starši. V četr-tnih skupnostih MO Ptuj pa bo skupaj 18 zbirnih mest na že znanih lokacijah, na katerih so se prostovoljci zbirali vseh 17 let akcije čiščenja okolja v MO Ptuj in so tudi javno objavljena na plakatih na oglasnih deskah v ČS, v medijih in na spletnem portalu www.ocistimo.si. V ČS Breg bosta zbirni mesti pred Domom krajanov in Domom krajanov Ivana Spolena-ka Breg, v ČS Center se bodo prostovoljci zbrali v Maistrovi ulici 18, Ring bar, na Grajeni pri Črnkovi kapeli v Krčevini pri Vurbergu 26, v križišču pri Reberninškovih, Mestni Vrh, v Športnem parku Grajena, v križišču Ploj, Grajenščak 26 a, pri Šolskem domu v Grajen-ščaku in pri GD Grajena, v ČS Jezero pri Domu krajanov Bu-dina-Brstje, v ČS Ljudski vrt pri Domu krajanov Ljudski vrt in ob ribniku, v ČS Panorama pri Domu krajanov Vičava, Vičava 46, v ČS Rogoznica pri nogometnem igrišču v Podvincih, pri GD v Pacinju, pri GD Kicar, pri GD v Spodnjem Velovleku in pri nogometnem igrišču v Rogoznici ter v Spuhlji ob večnamenski dvorani. Odgovorne osebe zbirnih mest bodo prostovoljce, udeležence akcije, usmerjale na odlagališča oziroma območja, ki se bodo čistila. Svojo udeležbo v sobotni akciji je prijavilo nekaj sto prostovoljcev. Z zbirnih mest bodo ločene odpadke odvažala ptujska podjetja Čisto mesto, Komunalno podjetje, VGP Drava Ptuj, Cestno podjetje in Nizke gradnje. Poudarek v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu je na čiščenju narave, sprehajalnih poti, okolic šol, bivalnih naselij, parkov, rečnih obrežij, obronkov gozdov in obvladljivih divjih odlagališč. MG Tačke in repki Vnetje zunanjega sluhovoda in srednjega ušesa Težave z ušesi so pri malih živalih izredno pogoste in dostikrat se zaradi nevednosti lastnikov in nepravilnih postopkov sprevržejo v resnejše bolezensko stanje, ki je težje obvladljivo in zahteva dolgotrajnejše intenzivno zdravljenje. Več pisem s tematiko vnetja ušes se je nabralo, zato bom v današnjem prispevku poizkušal predstaviti najpogostejše napake, ki jih naredijo lastniki pri svojih ljubljenčkih, ki imajo težave z ušesi. početje nadaljevali. Če sluhovod povohamo, zaznamo neprijeten karakterističen vonj. Vse omenjeno velja seveda za pse, ki so toliko socializirani, se pravi, da toliko zaupajo lastniku, da mu pustijo pregledati uho. Pri nesocializiranih živalih moramo biti pazljivi, saj nas pes lahko pri tem početju tudi ugrizne. Velika napaka lastni- Foto: Emil Senear kov psov je, da v tej fazi, ko opazijo zgoraj omenjeno dogajanje pri svojem psu, uporabijo katero od tekočin za čiščenje sluhovodov pri živalih. Ti preparati so namenjeni izključno za preventivno uporabo v zdravih sluhovodih, z uporabo katerih preprečimo pretirano nabiranje ušesnega masla in opravimo toaleto sluhovodov. Naslednje nepravilno oziroma celo škodljivo ravnanje lastnikov je, da začnejo svojemu psu dajati v uho antibiotične kapljice za uho, po možnosti take, ki so že dalj časa stale odprte nekje na polici. S takim ravnanjem povzročijo rezistenco oziroma odpornost bakterij na zdravila in je tudi kasnejše zdravljenje težje, dolgotrajnejše, zaradi tega tudi dražje in prognostič-no vsekakor neugodnejše, kot če tega ne bi storili. Treba je vedeti, da je vzrok težavam z ušesi pogosto srednje uho, kar pomeni, da gre za perforacijo oziroma predrtje bobniča in kakršnakoli uporaba katerikoli preparatov v obliki kapljic je kontraindicirana ali prepovedana, saj lahko drastično vpliva na poslabšanje bolezni. Tudi prepozno ukrepanje oziroma neukrepanje lastnika obolele Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. živali sodi med napačna ravnanja, saj z zamujanjem pri začetku zdravljenja poslabšujemo prognozo bolezni in odpiramo možnost za kroničnost procesa, recidive oziroma ponovitve bolezni, uporabo invazivnejših in dosti dražjih metod zdravljenja, kot npr. kirurško zdravljenje ali pa tudi neozdravljivost bolezni. Lastnikom živali, ki imajo težave z ušesi, predvsem s ponavljajočimi se kroničnimi vnetji, ali jih kakorkoli skrbijo ušesa svoje živali, priporočam, da se oglasijo pri izkušenem veterinarju, ki si bo na podlagi podrobnejšega pregleda ušes, sluhovodov in cele živali ustvaril terapevtski načrt in ga lastniku tudi podrobno predstavil. Pri tem bo uporabil tudi laboratorijske diagnostične postopke in ostale moderne pristope pri terapiji bolezni. Le tako se v zapletenejših primerih lahko nadejamo trajnega uspeha v zdravljenju. Lastnik psa si mora ustvariti zaupanje v terapevta in slediti njegovim postopkom in navodilom in uspeh ne bo izostal. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Regrat Regrat je zelo cenjen kot delikatesna zelenjava. V naravi je razširjen kot plevel, z načrtnim gojenjem pa ga lahko uspešno pridelujemo vse leto. Tla za pridelavo regrata dobro pripravimo. Lega za pridelavo regrata naj bo sončna, tla pa srednje vlažna. Pred setvijo tla pognojimo z organskim gnojilom - kompostom. Sejemo ga lahko direktno ali pa na manjšo površino in ga pozneje presajamo. Seme kupimo v trgovini, lahko pa ga naberemo sami od izbranih rastlin na travniku. Rastline, ki jih izberemo za pobiranje semena, naj bodo bujnejše od ostalih, z močno ali srednje nazobčanimi listi. Pri odbiri rastlin za seme pazimo, da te niso dlakave. Sejemo ga od aprila do junija, v zavarovanem prostoru pa že marca. Po treh do štirih tednih ga presajamo. Sadilne razdalje so odvisne od bujnosti sorte ali načina gojenja. Medvrstna razdalja naj bi bila 50 cm v vrsti pa 10 cm. V času rasti ga po potrebi oko-pavamo in zalivamo. Varstvo pred boleznimi in škodljivci izvajamo le, če se pojavijo. Vendar do sedaj ni bilo problemov z boleznimi. Od škodljivcev pa v največji meri delajo škodo polži in uši, ki pa jih lahko obvladamo s poznanimi načini, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Med rastjo odstranjujemo - porežemo vse cvetne glavice, da rastline intenzivneje rastejo. Pridelek spravljamo postopno v fazi razvoja listne rozete za rez mladih listov. Pri takšni vzgoji ga lahko spravljamo preko cele rastne dobe. Korenine v jeseni izkopljemo in jih spravimo v pesku ali šoti ter jih tako spravljene skladiščimo za siljenje v zimskem času. Pri skladiščenju moramo paziti, da ne pomrznejo. Ko jih prenesemo v ogrevan prostor, jih navlažimo. Takrat korenine pričnejo odganjati liste, ki jih porežemo in jih uporabimo v prehrani. Tako lahko pridelujemo regrat preko celega leta. Regrat je kot kultura za trg zelo zanimiv, saj je na tržišču njegova ponudba majhna, kljub temu da ga je pri nas v naravi zelo veliko. Vendar ga ljudje ne nabirajo več toliko, saj ga je največ na takšnih mestih, kjer je okolica onesnažena - ob cestah, v vinogradih, na poteh ob njivah, kjer se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva. Zato je povpraševanje na tržišču večje od ponudbe. Prav tako je za ekološko kmetovanje primerna kultura, saj ni podvržena boleznim in škodljivcem in se da pridelovati brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, če je tehnologija primerna. Regrat ni samo solata, je tudi zdravilna rastlina. Uporabna je cela rastlina: listi, korenine in cvetovi. Spomladi uporabljamo liste kot solato, saj regrat čisti kri, pospešuje potenje, izločanje seča in žolča, spodbuja delovanje ledvic in jeter. Koristi pri slabokrvnosti, neješčnosti, sladkorni bolezni in še bi lahko naštevali. Iz posameznih rastlinskih delov izdelujemo razne napitke, s katerimi si lajšamo prej navedene težave. Vsem pridelovalcem želim veliko uspeha pri pridelovanju. Vredno je poskusiti, saj je pridelava razmeroma nezahtevna in enostavna. Pridelek vam je tako rekoč zagotovljen, prav tako pa ni problema s prodajo tega proizvoda. Lahko ga ponudite kot solato ali kot zdravilo. Če je regrat pridelan na ekološki kmetiji, je njegova vrednost še večja. Ne mislim finančno, ampak kakovostno, zato je ta proizvod lahko na ekoloških kmetijah zelo zanimiv za pridelovanje. Darja Artenjak, KGZ Ptuj - KSS Ptuj Foto: M. Ozmec Regrat (Taraxacum officinale) Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju nudi »:> * * * j za vas in vaše hišne ljubljenčke: POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO! Lastniki ribnikov - POZORI Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vale ribnike ter ribice v njihl A IX/* | I A, s tem kuponom vam nudimo 10% popust I JAi pri nakupu v naši prodajalnil Krvodajalci 22. marec - Izidor Hozjan, Turni-šče; Rudolf Feher, Lendavske gorice; Stanislav Denša, Mladinska 1, Turni-šče; Drago Cigan, Trnje 63; Milan Božič, Šalinci 32 a; Igor Nedeljko, Stara nova vas 19 a, Križevci pri Ljutomeru; Petra Faretek, Martjanci 58 b; Viktor Flisar, Pertoča 141, Rogaševci; Nada Gjuran, Glavna ulica 94, Beltinci; Simon Kumer, Gresovščak 21, Ljutomer; Dušan Bela, Rački Vrh 14, Radenci; Robert Horvat, Kolodvorska 15, Središče ob Dravi; Petra Škvorc, Kolodvorska c. 15, Središče ob Dravi; Janko Marin, Bresnica 70; Robert Ciglar, Osluševci 14; Marjan Anderlič, Trgovišče 25 b; Miran Medved, Podgorci 1 a; Marija Zelenik, Levanjci 11; Anton Potočnik, Podlehnik 76 c; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Robert Cestnik, Zagrebška cesta 113, Ptuj; Ivan Šegula, Juršinci 48; Janez Pulko, Marjeta na Dravskem polju 7; Bogdan Kores, Medvedce 2 a; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Janko Preac, Župančičeva 2, Ptuj; Franc Turnšek, Apače 164; Branko Spolenak, Gorca 21 b; Milan Dre-venšek, Trubarjeva ulica 14, Ptuj; Alojz Korez, Stoperce 70 a; Robert Strauss, Stojnci 136 a; Denis Bru-men, Sakušak 26; Roman Železnik, Nadole 4; Davorin Lubej, Trniče 43; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Anton Bauman, Dragonja vas 27; Aleš Arbeiter, Zavrh 88; Zdravko Bračič, Velika Varnica 71; Bojan Vidovič, Barislovci 11 a; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28 b, Ptuj; Vinko Matjašič, Gabrnik 22; Leon Pišek, Hotinja cesta 75, Orehova vas; Matevž Mohorko, Apače 3; Janez Malinger, Skorba 27 c; Asja Stropnik, Mestni Vrh 17 c; Boris Železnik, Žetale 46; Franc Paj, Pongrce 4; Janko Zamuda, Tibolci 55; Ivan Milošič, Mestni Vrh 88 I; Simona Ka-šman, Mežanova ul. 7, Ptuj; Zdravko Možina, Zabovci 80; Milan Prapotnik, Mali Okič 43. 25. marec - Vesna Čerček, Novakova c. 3 d, Ormož; David Mavrič, Pavlovci 33, Ormož; Aleš Zorjan, Hum 50 c; Jožef Šuen, Lahonci 34; Boris Golob, Strelci 10 a; Peter Kolbl, Ru-neč 11; Zdenka Munda, Vičanci 71; Bojan Kokol, Bresnica 11; Ivan Fras, Sovjak 71 a; Mitja Zadravec, Zamu-šani 22 c; Boris Jerenec, Grlinci 21; Brigita Čuš, Mezgovci 64 a;: Jolanda Hameršak, Čagona 47; Irena Širec, Peršonova 24, Ptuj; Andrej Meško, Gorišnica 72; Leon Turk, Gerečja vas 32; Mirko Strmšek, Zg. Jablane 24; Srečko Sitar, Lancova vas 58 b; Franc Cafuta, Zamušani 22 c; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Bojan Merc, Soviče 12; Franc Horvat, Kungota 25; Franc Kump, Senčak 11; Bojan Jelen, Stanošina 37 d; Alojz Fric, Destrnik 58; Bojan Potočnik, Zakl 28 c; Miran Ritonja, Arbeiterjeva 2, Ptuj; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Janez Prevolšek, Tržec 2 b; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Franc Kralj, Desnjak 3; Vesna Šuli-goj, Apače 59 a; Sandi Kralj, Zavčeva 17, Ptuj; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Anton Vrtič, Spuhlja 57; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Viktor Kamenšek, Doklece 9; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Suzana Kokol Skaza, Klepova 34, Ptuj; Brigita Pinter, Jelovec 21; Zdravko Sok, Formin 1 a; Dejan Vojsk, Zabovci 56; Marija Lesjak, Kidričeva cesta 68; Benjamin Škafar, Ul. Bratov Vošnjakov, Celje; Janez Kirbiš, Zgornja Hajdina 104 c; Stanislav Ki-tak, Prvenci 19; Eva Sušec, Gubčeva ul. 10, Ptuj; Srečko Korošak, Cesta Talcev 42, Rače; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Lucija Cafuta, Trnovec 2; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Tamara Sevšek, CMD 7, Ptuj; Darko Čuš, Mezgovci 64 a; Robert Gajser, Stogovci 47 a; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Mirko Sambolec, Župečja vas 2 a; Jožef Lončarič, Zg Hajdina 203 b; Branko Mohorko, Apače 284. Astrolog Tadej svetuje Šifra: Strah Vprašanje: Kako je z mojim zdravjem? Uporabljam domača zdravila, ker imam pred zdravniki paničen strah, pred njimi izgubim dar govora, zato jih ne obiskujem. Odgovor: Čas prinaša dobro in slabo. Slehernemu človeku se zgodi vse, kar je dobro za rast na njegovi osebni in duhovni ravni. Včasih je življenje samo po sebi nerazumljivo in sami si ustvarjate določene omejitve in blokade. Če bi ozavestili, kaj je strah, boste prišli do zanimive ugotovitve, da je to tisto, česar ne znate dovolj dobro ali tisto, s čimer se nočete soočiti. Največkrat so odgovori preprosti in jih nosite na dlani. Živeli ste v času, kjer je vladala stroga vzgoja in ni bilo prostora za alternativo. Toda vi ste bili drugačni. Omenjeno ste ohranili do današnjih dni. Biti drugačen je lahko nekakšen blagoslov, ampak samo pod pogojem, da človek to uporablja pravilno in modro. Intuicija, ki so vam jo podarile že ob zibelki rojenice, je tisti notranji glas, ki vam daje možnost svobodnega odločanja in vam pokaže pravilno pot ali smerokaze. Pri tem velja opozoriti, da se morate dosledno upoštevati in imeti zelo dobro izdelan čut. Močno v življenju vas označuje določena trma in zaverovanost vase. Zdravje je največja vrednota, ki se je ne da kupiti in je podobna kot ljubezen - treba jo je ceniti in negovati. Zelo iluzorno je pričakovati, da se bodo stvari reševale same po sebi in da pri težjih težavah ni treba obiskati zdravnika. Kajti so strokovno usposobljeni in znajo pomagati ljudem v sti- ski. Mnogo težav na tem svetu je tudi duševnih in povezanih z določenimi blokadami in čustvenimi travmami. V tem primeru vsekakor lahko pomaga alternativa in pogovor. Strah, ki ga omenjate pred zdravnikom, ni povezan s strahom pred avtoritetami. Znani ste namreč po tem, da ste lahko hitro užaljeni in da s težavo sprejmete mnenje nekoga drugega. Občutljivi ste tudi na kritiko in ste prepričani, da delate pravilno. Zelo blagodejno bo, ko boste znali pogledali nekoliko višje in širše. S tem boste na nezaveden način dopustili možnost, da se motite. Naravni zakon je takšen, da se ljudje staramo. Z zdravnikom se lahko o svojih težavah pogovorite in mu zaupate. Prepričan sem, da vam bo prisluhnil in vam pomagal. Preventivni pregledi so zaradi tega, da je človek bolj miren. Zdravila iz domače lekarne so in bodo ostala zaklad narave in kot dopolnilno zdravljenje. Prijetne stvari se vam bodo dogajale pod pogojem, če boste razmišljali pozitivno in verjeli v dobro. Zdrav način življenja vsekakor vključuje tudi dovolj gibanja. Pogled v prihodnost zagotavlja, da boste ostali trdnega zdravja, kajti vaša volja je neomajna, in ko se nekaj odločite, to tudi dosežete. Naj vam podam še en nasvet za konec, in ta se glasi, da je modro, da si svoje občutke Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. zapisujete in da vam bo tako mnogo lažje. Zavedajte se, da za dežjem vedno posije sonce in tako se je dobro veseliti vsakega dne in najti moč in voljo za naprej. Srečno! Šifra: Ljubezen Vprašanje: Poročena sem 25 let, z možem ne najdeva več pravega skupnega jezika. Ali ima najin zakon perspektivo, ali se bova ponovno zbližala? Odgovor: Trenutki v dvoje so tako prijetni, romantični in harmonični. Omenjeno se dogaja v tistih prvih dneh, tednih, mesecih in letih, ko se dva spoznata. Potem pa to mine in človek na to preprosto pozabi. Petindvajset let je dolga doba, kajti v tem času ste se naučili veliko. Eden drugemu sta ogledalo in sedaj sta v stanju, ko stojita vsak na svojem bregu reke življenja. Če oblikujemo podobo naprej, si vsake toliko časa pomahata in to je vse. Pomembno je, da imate zaupanje v dejstvo, da je ljubezen večna in da nikoli ne mine. Dobro je, da se vprašate, kaj vas veseli in kaj vam je blizu - ter da z enakim vprašanjem presenetite srčnega izvoljenca. Seveda ne tedaj, ko je slabe volje, ampak ko je razigran in vesel. Vsekakor so zvezde prepriča- Duševno zdravje Težave s hčerko Albin ima že vrsto let težave s hčerko, ki je več let preživela tudi v domu za mladostnike. Težave so se začele, ko sta se z ženo ločila, njemu je pripadla hči, njej sin, ki pa je uspešen športnik in tudi odličen dijak. Ker nima kam, se je pred kratkim preselila k njemu, povrhu pa je brez službe. Vsakodnevno ga izsiljuje za denar, ker pa je tudi on brez službe, mora preživeti z 225 evri na mesec, kolikor znaša socialna podpora. Zaradi neplačanih položnic je že čisto obupal, sedaj pa ima še te težave s hčerko. Vse bolj mu popuščajo živci, ne vidi izhoda. Kaj lahko naredi, da bo imel mir vsaj pred hčerko, sprašuje. Albin se v svoji starševski in, glede na to, da je družina razpadla, tudi partnerski vlogi ni znašel, povrh tega pa tudi v življenju nasploh ne, saj je brezposeln in živi od socialne podpore. Skratka, tisoč razlogov je torej, da je obupan. Hčerka ga izsiljuje za denar, tudi stanuje pri njem, kar ga še dodatno mori. Iz podatkov, ki jih je posredoval, je razumeti, da je hčerka polnoletna in bi morala skrbeti sama zase, a tega noče ali ne zmore. Albin jo mora postaviti pred dejstvo, da naj se prijavi na Zavod za zaposlovanje ter nato na Centru za socialno delo zaprosi za socialno pomoč, če pa je težje zaposljiva, pa bo to ugotovila ustrezna komisija na tem zavodu in bo tudi upravičena do socialne pomoči. Seveda bo morala očetu tudi prispevati svoj sorazmerni delež stroškov bivanja pri njem.Če tega ne bo hotela storiti, in če hoče Albin še nekako preživeti svoje življenje, jo bo pač moral postaviti pred vrata, v dobesednem pomenu besede. Sicer zelo kruto, a edino možno zanj. Kaj bo drugače storil zase, pa je odvisno od njega, v pomoč mu bodo vsekakor na Centru za socialno delo, kjer mu bodo znali svetovati in ga ustrezno usmeriti tja, kjer mu bodo lahko pomagali. Mag. Bojan Sinko ne, da se bosta še zbližala in da bo vajino življenje dobilo neko kvaliteto. Začneta lahko že pri majhnih pozornostih in naklonjenosti. Morebitna nesoglasja so opomin, da je ljubezen iskrica o sreči. Kajti potem se morata imeti še rajši. Veliko pozitivnih vibracij in harmonije vam želim! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS... Tvoje ime - energija modrosti ali izvor šibkosti Da ni vseeno, kako je človeku ime, so vedeli že mnogi rodovi pred nami. Nezakonski otroci so mnogokrat dobivali takšna imena, da se je takoj vedelo, kdo so in od kod prihajajo. Seveda to niso bila običajna imena, ampak takšna, ki so negativno označevala človeka in mu s tem prinašala negativno luč že ob rojstvu. Ponavadi je otrok dobil takšno ime, ki je povzročalo posmeh, posledično pa mnogokrat tudi nasilje in trpljenje. Takšen človek se ni mogel poročiti in tudi po smrti ni bilo njegovo ime nikjer zapisano; bil je pokopan na pokopališču, a ne v grobu, ampak za živo mejo. Mnogi ljudje že zelo zgodaj, še kot otroci, začutijo, da energija njihovega imena ni primerna zanje. Spomnim se gospe, stare okrog trideset let, ki me je prosila za nasvet v zvezi z njeno šestletno hčerjo. Hčerki je bilo ime Sonja, vendar je, ko je bila stara štiri leta, v vrtcu vsem prijateljicam povedala, da ne bo več Sonja, ampak naj jo kličejo Karmen. Prijateljice so to sprejele in postalo je vse skupaj precej neugodno, še posebej, ker se deklica tudi vzgojiteljici in svoji materi ni več odzivala s starim imenom, ampak je kategorično vztrajala, da bo Karmen. Najprej so vsi mislili, da gre pač za muho štiriletnega otroka, kasneje pa so se morali tudi starejši sprijazniti z dejstvom, da se otrok enostavno ne odziva več na staro ime. Mati me je poklicala in me vprašala kot strokovnjaka, kaj menim o tem. Vprašal sem jo, kdaj je otrok rojen. Ko mi je odgovorila, mi je bilo kar hitro dano vedeti, v čem je stvar. Glede na njen rojstni datum je Sonja dobila zelo ne- primerno energijo imena, kar je pri svojih štirih letih tudi zelo dobro čutila. Otroci imajo notranjo zaznavo precej bolj razvito kot starejši in jim je marsikaj dano čutiti oz. vedeti, kar odraslim ljudem ne več. Ime, ki si ga je deklica sama zbrala, torej Karmen, pa je bila najboljša možna energija, ki obstaja na njen datum rojstva. Karmen si je tako pri štirih letih, glede na njen datum rojstva, sama izbrala najboljšo možno vibracijo imena. Osebno ji kot strokovnjak ne bi mogel izbrati boljšega. Naključje ? Ne, sedaj se za indigo in kristalnimi otroci rojevajo mavrični otroci, ki to znanje, moč in energijo imajo v sebi že ob rojstvu. Kaj pa priimek? Priimek je enako pomemben kot ime in skupaj z njim tvori tisto pravo celoto, na osnovi katere lahko gradimo zadovoljno in uravnote- ženo življenje. Da ima tudi priimek svojo težo, dokazuje dejstvo, da se mnogokrat življenje ženske, ki je prej živela s partnerjem v izvenzakonski skupnosti (pod isto streho) in je bil njun odnos skladen, po poroki (spremembi priimka) precej spremeni. Vpliv energije novega priimka je neizbežen. Značilen je primer gospe srednjih let, ki se je mukoma ločila od nasilnega moža, a je zaradi določenih razlogov obdržala poročni priimek. Dala si je narediti numero-loško analizo, kjer se je zelo jasno in natančno pokazalo, da ima v priimku zelo kaotično in nemirno energijo, na osnovi katere vedno kot magnet privlači v svoje življenje same problematične moške. Svetoval sem ji, da naj ime obdrži, vsekakor pa naj spremeni ali zamenja priimek. Tri leta po ločitvi in analizi me je poklicala in se mi potožila, da ima že dve leti razmerje s človekom, ki je še neprimerno bolj nasilen človek, kot je bil njen bivši mož. Rekla je, da nima sreče. Vendar je resnica popolnoma nasprotna. To, ali nekdo v življenje privlači nasilne partnerje, nima nič skupnega z srečo. Če oddajamo problematično energijo, bomo v svoje življenje privlačevali (kot magnet) problematične partnerje. To je zakon vesolja - kar oddajamo, to pritegnemo. Nadaljevanje prihodnjič DAN SOVINA, avtor knjige: Mir v srcu. Numerološka delavnica bo 14. 4. ob 18. uri v TARINI HIŠI, ZAGREBŠKA C. 20 MARIBOR, prijave: 051 413 354. Slo POP novice Obalnapop-rock zasedba Rudi & The Cool Vibes te dni ustvarja v studiu Parametrik producenta Gabra Rado-jeviča, kjer nastaja njihova prva plošča. Na njej bosta med drugimi tudi singla Draga in Lepo je imeti rad. Slednjemu je skupina poleg zvočne dala še video podobo v vrtoglavem spotu, ki se vrti na različnih slovenskih TV-postajah. Nova plošča bo nared predvidoma do jeseni, še pred poletjem pa bo skupina izdala tretji singel z naslovom Sonce sije. Skladba bo ne le z naslovom, temveč tudi s svojo energijo odličen spremljevalec najbolj razigranega letnega časa. V prihajajočih dneh in tednih bodo fantje skupine Rudi & The Cool Vibes aktivni tudi na številnih odrih, kamor vabijo vse, ki so željni dobrih, pravzaprav cool glasbenih vibracij. Maja bodo nastopili v Ljubljani. Najprej v Orto Baru (6. maja), nato pa s Tabuji na zaključku Majskih iger. Konec junija (24. junija) se skupini obeta še nastop na festivalu Gora Rocka. ■k-k-k Na radijske postaje prihaja nova skladba Dejana Lapanje s pravljičnim naslovom Princi in Pepelke, ki na hudomušen način govori o ljubezenskih težavah. Skladba, zgrajena na osnovi razigranih funk linij, upe-snjuje kratek stik med ljubimcema, ki jima je pregorela žarnica ljubezni. Single je obenem napoved nove plošče, ki bo izšla predvidoma konec leta. Skladba je v celoti delo Dejana Lapanje (po kompozicijski, aranžmajski in produkcijski plati), s Princi in Pepelkami pa se Dejan prvič predstavlja tudi kot teks-topisec. MZ D ETI 1 O r> -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ŽANA - DOKLER BIJE MI SRCE 9. NESSY - LJUBILA BOM NA GLAS 8. JADRANKA jURAS--ČE NE BOMO SAMI 7. ROCK PARTYZANI - 1. MAJ 6. KINGSTON feat. DANIJELA - ORIGINAL 5. ROK FERENGJA - LJUBI ME 4. JAN PLESTENJAK - DVA VULKANA 3. ČUKI - STO NA URO 2. ALYA - NON STOP 1. ZLATKO feat. NINA PUŠLAR - V ISKANJU SREČE Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasbeni kotiček Severina obljublja izjemen šov Priljubljena hrvaška zvezdnica Severina se ponovno vrača v Slovenijo! Tokrat z glasbenim spektaklom, ki je konec preteklega leta navdušil 25.000 razgretih oboževalcev v legendarni beograjski Areni. V Ljubljani se bo veliki koncert zgodil v idiličnem ambien-tu Križank 21. maja zvečer. Pevka, ki je izdala devet studijskih albumov in v bogati karieri sodelovala s številnimi zvenečimi imeni (Goran Bregovic, Arsen in Matija Dedic, Željko Bebek, Dorde Novkovic, Boris Novko-vic, Marina Tucakovic in drugi), je pripravila nov, zanimiv repertoar avtorskih pesmi, ki so nam v preteklih letih zlezle pod kožo in so stalnica vsake dobre zabave. Prepričljiva kombinacija pesmi z zadnjega albuma in tudi starejših uspešnic bo seveda dodatno podkrepljena z izjemno bogato kostumo-grafijo ter scenografijo. 38-letna Severina Vučkovic je eden izmed fenomenov hrvaške glasbene scene. Zagon je prikupna Splitčanka, ki sicer živi v Zagrebu, dobila že kot deklica v KUD Mozaik, kjer je Filmski kotiček okusila prvih pet minut slave, in sicer z nastopi na otroških festivalih. Prvič je zmagala na otroškem pevskem festivalu, ko je bila stara devet let. Pri petnajstih je začela peti z raznimi bendi na dalmatinskih poletnih terasah. Prva plošča, ki jo je posnela leta 1989, se je prodala v okoli devet tisoč izvodih, potem pa je šla njena pot samo še strmo navzgor. Kmalu jo je pod svoje okrilje vzel hrvaški hitmaker in producent Zrinko Tutic, s katerim je sodelovala nekaj let. Album Dalmatinka z Foto: Severina istoimensko skladbo je postal pravi mega hit, Severina pa je polnila dvorane in medije. Tudi albumi Trava zelena, Moja stvar, Ja samo pjevam in Pogled ispod obrva so prinesli številne uspešnice, ki so v kombinaciji s Severinino izdelano celostno podobo pevki samo še utrdile status megazvezde. Potem se je lotila novih in novih projektov: igrala je v resnih filmih, nastopala v gledališčih, se pojavila tudi na modnih brveh in celo na Dori, kjer je spomladi 2006 brez težav povozila konkurenco. Naslednji album, Zdrava Marija, ki ga je posnela v sodelovanju z legendarnim Goranom Bregovicem, je spet dvignil prah. In tako je ostalo vse do danes - Severina dvigne prah povsod, kjerkoli se pojavi. MZ Triaža Vsebina: Mark in David sta prijatelja, ki za zahodne časopise že 12 let poročata z vojnih žarišč. Vojne grozovitosti se ju ne dotaknejo, ker kot fotografa nista del tega sveta. Toda Davida bolj privlačijo prijazni motivi: otroci, kulture in prikazi sreče, medtem ko je David fasciniran nad pobijanjem. Ko je Davidova punca visoko noseča, se mu zalomi, zlasti po bližnjem opazovanju kurdskega napada na iraški konvoj. Ker ima vsega dovolj, domov odide kar peš. Mark se čez nekaj dni težko ranjen vrne domov, toda izkaže se, da Davida še ni, njegova punca pa je tik pred porodom ... Kot vsak ustvarjalec je tudi Triage Igrajo: Colin Farrel, Paz Vega, Kelly Reilly, Christopher Lee, Branko Djuric. Scenarij: Denis Tanovic po romanu Scotta Andersona. Režija: Denis Tanovic. Žanr: vojna drama. Dolžina: 90 minut. Leto: 2009. Država: ZDA. režiser Denis Tanovic s svojim prvim delom pravzaprav izživel svoje stiske, da ne rečemo travme, in zanj dobil oskarja (Nikogaršnja zemlja, 2001). Šele po tem, ko ustvarjalec opravi s svojimi temnimi duhovi preteklosti, s svojim naslednjim delom pokaže, ali je res nadarjen. Se pravi takrat, ko ne ustvarja iz notranje potrebe po prikazovanju izkušenj iz lastnega življenja in sveta, temveč takrat, ko lahko relativno neprizadeto govori o drugih stvareh, ki se ga osebno ne dotikajo. No, vsaj ne preveč. Triaža se sicer dogaja v Kurdistanu, toda videti je, da Denis še ni opravil s svojimi demoni. Najbrž bosta vojna tematika in trpljenje jedro celotnega njegovega prihodnjega opusa. Triažo bi lahko namreč brez kakršnihkoli težav prestavil tudi na območje nedavnih balkanskih vonj, saj film prinaša skoraj do pičice enako protivojno sporočilo. A takšne so vse vojne: nesmiselne, zato gre za univerzalno sporočilo, ki ni geografsko pogojeno. Zanimivo, da je režiser tokrat z ameriškim denarjem in zato najbrž z večjim proračunom posnel enako mini-malko, ko je bil Nikogaršnja zemlja. A nič zato, moč Triaže ne leži toliko v junakovem razkolu in občutku krivde zaradi izgube prijatelja, temveč v dveh kapsulah, zgodbicah, ki jih povemo svojemu psihiatru. Ti zgodbi, čeprav sta dolgi le minuto ali dve, pre-treseta do skrajnosti, saj po eni strani brutalno prikažeta, kako skrajno brezčutni so vojni reporterji, po drugi pa, da srce sicer imajo, ampak le takrat, ko jih to ne stane kakšne dobre fotografije. Kot omeni eden izmed junakov, je objektiv njihov filter, ki jih loči od resničnega sveta, kajti njihov edini svet je tisti, ki ga vidijo v objektivu. Toda ko se le-ta začne krhati in se sčaso- ma sesuje v pravi svet, je vojni fotoreporter pregorel in čas je za spremembo kariere. Kar pa je seveda težko, kajti do takrat je že postal odvisen od vojnega dogajanja in je zato pravzaprav trpi za hudim po-sttravmatskim sindromom. Tanovic kot odrešitev ponuja ljubezen, to splošno zdravilo, ki ozdravi vse. Sliši se morda banalno, a kljub temu drži. V nasprotju z Nikogaršnjo zemljo pa je Triaža veliko manj črno-bela, zato se zdi, da eden od likov govori ravno režiserju: Ko odrasteš, vidiš, da je svet zapleten in sploh ne črno-bel. Matej Frece JIERNATIÔNALE DSLFILM OIROMA ■fovmm Ruska ruleta na tvojem mobilniku deluje na popolnoma enak način, kot v realnem svetu. Ko se morate s prijatelji odločiti, kdo bo moral kaj narediti, ali kdo odpade iz česa, je Ruska Ruleta prava stvar za to. Pošlji: TD BUM na 3030 Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Igra Magic Paper ima čarobno moč s katero lahko prebere tvoje misli! Najprej preseneti samega sebe, nato pa popolnoma šokiraj svoje prijatelje. Igra Magic Paper ve o katerem simbolu razmišljaš in ga čarobno prikaže na tvojem mobilniku. Naloži si zdaj! Pošlji: TD PAPIR na 3030_ Ce se prebijaš skozi temo, ali pa bereš pod odejo, je Mobile Flashlight zares prava stvar zate, saj bo spremenil tvoj mobilnik v ročno svetilko. Pošlji: TD LUC na 3030 SESTAVIL EDI KLASINC JELEN S ŠTIRIMI ODRASTKI, OSMERAK VELIKE KAMNITE GMOTE DEKLE V ZILJSKI NARODNI NOŠI IGRALKA SOMMER PORJAVITEV UREJEVALKA NOHTOV NADETJE OKOVOV KONJSKA ZAPREŽNICA SOVRAŠTVO, ODPOR (KNJIŽ.) DOLOČEN DEL, KVOTA ODER NA PROSTEM NAŠ MUZEALEC RAK ZUNANJA PLAST KOŽE NAMSKA FILMSKA IGRALKA (KARIN) RUSKI PISATELJ ERENBURG KOSOVNA POŠILJKA IGRALEC GABIN NEMŠKI FILOZOF VAS PRI SL. BISTRICI DROG NA VOZU SENA JAPONSKI AVTOMOBIL SKLADNOST OBLAČIL VISEČ POLOŽAJ KRAJ PRI DOLU PRI LJUBLJANI AVSTRIJSKI PESNIK PODOBAR (FRANC) VDOLBINA V SKALI PREOBILJE, MNOŽINA MESTO V FRANCIJI KRINKA, NALIČNICA PREVOD (ZASTAR.) AMERIŠKI FILMSKI DROBEC NESNAGE VESOLJSKO VOZILO ZVOK DOLOČENE VIŠINE ČOKATA ZELENA NOVOZELANDSKA PAPIGA POSEKA, FRATA ODSOTNOST OSUMLJENCA VESELO PLESANJE SLAVKO AVSENIK STROJ ZA BALIRANJE GOLENICA, PIŠČAL Štajerski TEDNIK TRD, VISOK MOŠKI KLOBUK JEDILNI LIST, MENU MOŠKA SVEČANA OBLEKA S ŠKRICI BOLEZEN VINA REKA NA ČEŠKEM POKLON, DARILO MAJDA FRIDL KRAVICA, TELICA MODE-RATORKA ČEDE NAŠ HOKEJIST (LUKA) MASKOTA NK ERA ŠMARTNO Ugankarski slovarček: BRJAR = leseno plesišče na prostem, oder; EKTODERM = zunanja plast kože; LASAN = slovenski baletnik (Mojmlr, 1945-); ODIJ = sovraštvo, odpor (knjiž.); OSEK = poseka, frata; OSREDKE = kraj pri Dolu pri Ljubljani; RASLA = dekle v ziljski narodni noši; ŠTRANGA = konjska zaprežnica. ■>j ejj. 'uo} 'eseA 'pueiuy '|ueiu 'eouege|e 'jeiejq 'jep Vs 'epAo} 'ze|ep 'eiueiej 'e^osjA Tipo '|q||e '^ejoAoi 'o>i 'Je|eq '|>jeji 'eguej^s 'eowqoaid 'eiueA0>|0 '^¡o 'pius '»jja^ped 'soueupoj 'e>j|3 'e|sej 'e|e>js '^bluso :ouAejopoA la^uezu)) a) Aaijsau RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 17. april: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). NEDELJA, 18. april: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtička rije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PONEDELJEK, 19. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice). TOREK, 20. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske Gorice). SREDA, 21. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 22.april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekanje (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 23. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). Horoskop OVEN Ujeti boste v primež preteklosti. Zadeve se ne bodo premaknile toliko časa, dokler ne boste poiskali rešitve. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. Bodite premišljeni in pomembne podatke preverite večkrat - tako ne bo prišlo do zmote. V ljubezni bo čas za prijetnosti in romantiko. Sn BIK Razmislili boste o tistem, na kar ste lahko ponosni. Čas bo namenjen kreativnosti in ustvarjalni energiji. Sledili boste svojim sanjam in naredili tudi prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezenska sreča bo bolj namenjena samskim. Nekaj previdnosti ne bo odveč na delovnem mestu. DVOJČKA Popaziti boste morali na svoje zdravje. To pomeni, da se morate bolj zavzeto lotiti zdravega načina življenja. Obdobje bo neugodno za nove začetke in prijeme. Preteklost vam bo bogata učiteljica. Zaupnika in učitelja boste našli v srčnem izvoljencu. Odprli boste svoje srce in zaupali. RAK Ojačalo se bo notranje hrepenenje. Pričakovati je obdobje ustvarjalnosti in darežljivost. Na delovnem mestu se boste lotili opravil, s katerimi ste odlašali. Odkrili boste določene zanimivosti. Teden, ki je pred vami, je namenjen tudi prijateljstvu in prijetnim pogovorom. LEV ■Tj Pričakovati je čas, ko boste delali analizo. Odločali se boste na premišljen način. Seveda boste iskali odgovore na svoja vprašanja. Ugodno bo, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist na delovnem mestu. Bodite zelo pozorni na smerokaze življenja. DEVICA Dobre iztočnice vas čakajo v pogledu denarja. Znali boste analizirati stvari in jih dajali po predalčkih. Vaši prijatelji, znanci in bližnji bodo deležni prijetnih in vzpodbudnih nasvetov. Naredili boste tiste zadeve v komunikaciji, s katerimi ste odlašali. Življenjska energija bo nihala. TEHTNICA Privlačile vas bodo skrivnosti. Naredili boste prerez in tako ugotovili, kaj boste morali še spremeniti. Vsekakor vam bo blizu svet duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. V ljubezni boste hrepeneli po pogovoru. Odzovite se klicu narave. Sledi čas službenih projektov in dogovarjanj. ŠKORPIJON Sprostili se boste v okrilju doma. Življenje vam bo ponudilo dovolj možnosti za sprostitev. Na delovnem mestu boste ujeti v obveznosti in dokončati boste morali zastavljene projekte. Zanimivo in poučno bo v ljubezni. Zdi se, da boste v tem obdobju nekoliko bolj občutljivi na kritiko. STRELEC Nadvse pomembno bo, da boste svojo energijo znali usmeriti. Določite si zastavljene naloge in od omenjenega ne odstopajte. Vsekakor boste potrebovali dovolj priložnosti in kreativnosti v ljubezni. Služba: čeprav bo naporno, boste dosegli tisto, kar vam je blizu. Beseda ni konj. KOZOROG Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Raziskovali boste novosti in sledili svojim sanjam. Odpre se vam bodo tudi nove poti in priložnosti. Nakazano je, da boste oddajali magnetič-no energijo in s tem privabljali ljudi, ki vam lahko pomagajo. Romantika bo ključ uspeha v ljubezni. VODNAR Obiskala vas bo vila sreče. Daleč v ospredju bo trma. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje in vendarle si boste morali pred tem postaviti meje. Cveteli boste v ljubezni in svoje občutke izražali kreativno. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo učitelji. RIBI Ljubezen prinaša posebna sporočila. Odločno boste stopili naprej po svoji poti. Na delovnem mestu ne boste smeli spregledati smerokazov. Sreča bo ta, da vam bo dobro služila intuicija. Raziskovali boste duhovna obzorja in sledili ezo-terični resnici. Tišina bo dobra. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. Vsak četrtek po 11. uri. eDO brajnik BALETNIK Ptuj • Vabljeni na dva Viktorinova večera Za družino in pravice otrok Viktorinov večer v petek, 16. aprila, ob 19.30 bo v refektoriju minoritskega samostana v organizaciji Društva izobražencev Viktorina Ptujskega na temo Za družino in pravice otrok. V glasbenem utrinku bo nastopila Monika Škvorc - flavta, mentor prof. Jernej Marinšek, ob klavirski spremljavi prof. Mateje Škafar, vsi iz ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Nagovoril nas bo vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc. V letošnjem letu smo v Sloveniji priča postopku spremembe Družinskega zakonika v Državnem zboru na predlog pristojnega Ministrstva za družino in socialne zadeve. Odziv na postopek sprejemanja družinskega zakonika je ustanovitev Civilne iniciative za ohranitev družine in pravice otrok. Civilna iniciativa je zelo jasno nastopila z zahtevami: za ohranitev zakonske zveze kot z zakonom urejene skupnosti moža in žene, katere pomen je v oblikovanju družine; ohranitev družine kot življenjske skupnosti očeta, matere in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo; spoštovanje pravice otrok, da so sprejeti v rejništvo oz. so posvojeni v urejeno skupnost moža in žene; odpravo diskriminacije poročenih zakoncev na področju dodeljevanja socialne pomoči, vrtcev, socialnih stanovanj; pomoč družinam v Sloveniji, predvsem tistim, ki so se zaradi gospodarske krize znašle v težavah, in da mladim omogoči ustrezno pripravo na zakonsko in družinsko življenje. Z možnostjo, da zakonsko zvezo skleneta tudi osebi istega spola, je hkrati uzakonjena možnost posvojitve otrok v istospolno skupnost. Z izenačevanjem istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo le-to razvrednotimo, saj ji vzamemo eno od njenih bistvenih razsežnosti: usmerjenost v spočetje in rojstvo novega človeka. Otrok pa za svoj telesni in psihološki razvoj potrebuje trdno skupnost moškega in ženske. Po mnenju psihologov in psihoanalitikov za psihofizični razvoj potrebuje očeta in mater oz. moški in ženski lik. Družina je po mnenju prava nadstandard, privilegij, ki je splošno koristna ustanova - dobra za posredovanje življenja, vzgojo otrok in njihovo zdravstveno ter socialno varstvo. Dejstvo je, da večina držav sveta zavrača možnost posvojitve otrok v homoseksualno zakonsko zvezo. Francoska vladna komisija je po enoletnem preučevanju v letu 2006 prišla do zaključkov, da je za otroke bolje, če država ne legalizira istospolnih porok in novih oblik posvojitev. Splošna deklaracija človekovih pravic dodeljuje pravico sklepanja zakonske zveze in ustanovitve družine le moškemu in ženski (16. člen). Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je večkrat izrecno poudarilo, da Konvencija Sveta Evrope ščiti tradicionalno obliko zakonske zveze kot skupnosti moža in žene. Zaradi tega je zelo nerazumljivo, da se v Sloveniji spreminja definicija družinske zveze, ki ni niti pravno utemeljena niti zadostno podprta Destrnik-Trnovska vas • Obisk predstavnikov olimpijskega komiteja Miro Cerar je športnik, ki je za Slovenijo osvojil največ medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih ter na olimpijskih igrah, je človek, ki je aktiven v mnogih organizacijah, komitejih in zvezah, oseba, ki je prepotovala svet ter z voljo in vztrajnostjo pisala športno zgodovino. OŠ Destrnik-Trnovska vas se je prijavila na razpis za sodelovanje pri programu Mladinske olimpijske igre Singapur 2010. V okviru projekta nas je Slovenska olimpijska akademija izbrala za sodelovanje z LETO NA OälSKUi LEON ŠTUKCLJ LETO 2010 MIRO CERAR Foto: arhiv OS Učenci jso izdelali plakat, posvečen gimnastičnima legendama -Leonu Štuklju in Miru Cerarju. z raziskavami ali celostnimi analizami. Kaj več nam bo o trenutni situaciji in aktivnostih Za ohranitev družine in pravice otrok spregovoril Aleš Primc, gost tokratnega Vikto-rinovega večera, zato lepo povabljeni. Jona, besni prerok Naslednji Viktorinov večer bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju prihodnji petek, 23. aprila, ob 19.30, takrat namenjen gledališki predstavi Jona, besni prerok, ki jo bo predstavil dramski igralec Gregor Čušin v petek. Po treh uspešnih projektih -Hagadi, Evangeliju po Čušinu in Pešcu - se igralec Gregor Čušin predstavlja z novim projektom. Gre za Jona, svetopisemski lik človeka, preroka, ki beži pred Bogom, ki mu seveda ne more ubežati in obtiči požrt v ribjem trebuhu. V tistem trenutku nastopi bes kot stanje duha, ki govori o tem, da moram najprej spremeniti sebe in svojo najbližjo ali najožjo okolico. Zgodba se odvija med Čušinom in Jonom, med Čušinom igralcem in Čuši- nom vernikom. V Hagadi in Evangeliju po Čušinu smo bili navdušeni nad ritmom, štosi in preskoki iz smešnega v resno. Monoko-medija Pešec je nakazala pot v angažirano krščanstvo, kjer se izgublja mlačnost do vere. V monokomediji Jona, besni prerok več te mlačnosti ni in nam spregovori konkretno, osebno brez dlake na jeziku. Čušin besede zabija v našo notranjost, v moj odnos do vere. Za Gregorja Čušina velja, da želi s svojo predstavo odriniti na globoko in nam naliti čistega vina. Jona nam sporoča, da se v življenju ne da igrati, slej kot prej smo postavljeni na realna tla in se moramo posuti s pepelom in se pokesati, da lahko gremo naprej. Vabljeni na predstavitev monokomedije Jona, besni prerok, kjer se bo igralec Gregor Čušin predstavil in nas nagovoril na svoj način. Gre za avtorja in igralca, ki črpa vsebine iz svetega pisma in jih prenaša v današnje stanje duha v družbi. Preprosto pa pove. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. Flp 4,13. Vabljeni. Peter Pribožič Učence navdušil Miro Cerar V sredo, 7. aprila, je OŠ Destrnik-Trnovska vas obiskala delegacija predstavnikov Olimpijskega komiteja Slovenije. Učenci so se veselili srečanja z njimi, še posebej pa srečanja z legendo slovenske gimnastike in svetovnega gimnastičnega asa g. Mira Cerarja. izbrano šolo iz Singapurja. Obisk predstavnikov Olimpijskega komiteja Slovenije in skupno druženje je bilo namenjeno pojasnilom o tem sodelovanju ter zbiranju informacij. Učenci so se predstavili z gimnastičnim nastopom, g. ravnatelj je podal nekaj informacij, odprl razpravo in pozval učence, da zastavijo gostom čim več vprašanj. Beseda je tekla o zdravem načinu preživljanja prostega časa, o pošteni igri in uspehih športnikov Slovenije. Naša šola bo šoli iz Singapurja predstavila Foto: arhiv OS Ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni se je zahvalil Miru Cerarju za obisk. našo zgodovino, kulturo, šege in navade, gospodarstvo, jezik, lego in položaj Republike Slovenije. Krepila bo prijateljske vezi in širila medkulturno sodelovanje. Srečanja se je udeležil tudi župan g. Franc Pukšič, ki je ob ganljivem srečanju starosti slovenske gimnastike izročil tudi spominsko darilo. Šola je dobila v dar knjigo Vse o olim-pizmu. Gostje so bili očarani nad lepotami občine, kraja, šole in kulturnega doma, pohvalili so urejenost šolskih prostorov in čestitali učencem za vse odmevne športne dosežke. Stkana vez sodelovanja je postala še trdnejša. Športni pedagogi Miklavž • Pri podaljšanem bivanju vezli Spretni prstki miklavževskih otrok V našo deželo so že pokukali topli sončni žarki in s sabo prinesli cvetočo pomlad. Učencem, ki so vključeni v podaljšano bivanje v OŠ Miklavž pri Ormožu, je to vlilo novo energijo za ustvarjanje. Tokrat smo se v ustvarjalnem prostem času prepustili toku pomladi in prihajajočih praznikov (materinski dan in velika noč). Ker ustvarjalnost naših otrok ne pozna meja, smo se ubadali in včasih tudi zbadali s šivanko in prejo pisanih barv. Nastale so cvetoče voščilnice, v katerih so bile zapisane lepe misli otrok. Z njimi smo raz- veselili mamice ob njihovem prazniku. Ker je učencem šlo delo zelo dobro od rok, smo se odločili, da z lepimi šivani-mi voščilnicami polepšamo bližajoče se praznike še njihovim sorodnikom. 30 učencem je uspelo sešiti okrog 50 velikonočnih voščilnic z motivom piščančka. V tej pickpoint tehniki so učenci sešili še stenske slike, ki sedaj krasijo stene njihovih domov. Učenci so ob delu zelo uživali in poželi veliko navdušenje učiteljev, staršev in sorodnikov, ki so bili zelo navdušeni nad njihovo spretnostjo s šivanko, saj so stari šele 6 oz. 7 let. Simona Tomažič, učiteljica PB Foto: arhiv OS Miklavž Skupinski posnetek ponosnih učencev Ormož • S skupščine Gasilske zveze Ormož Delovanje zveze dobro in stabilno V domu PGD Ormož je nedavno potekala skupščina Gasilske zveze Ormož. Prisotnih je bilo 27 delegatov in okrog 40 gostov. Poročila so bila izčrpna in jasna, zato tudi ni bilo potrebe po daljši debati in so gasilci uradni del srečanja relativno hitro zaključili. Gasilska zveza Ormož je bila ustanovljena že leta 1955, vanjo pa je danes včlanjenih petnajst prostovoljnih gasilskih društev (PGD). Zveza operativno deluje preko treh gasilskih operativnih območij Ormož, Velika Nedelja in Ivanjkovci. V sklopu Gasilske zveze Ormož deluje 15 gasilskih društev, od tega devet društev I. kategorije, pet društev II. kategorije in eno društvo IV. kategorije. V gasilski zvezi so 304 operativni člani, ki so usposobljeni za izvajanje nalog zaščite in reševanja in so v sklopu zveze nezgodno zavarovani ter zavarovani za primer poškodbe pri delu. V gasilsko zvezo je včlanjenih 1851 članov, od tega je 526 članic in 1325 članov. V tej strukturi članstva deluje 218 pionirjev in mladincev, 76 veterank in 150 veteranov, je v svojem poročilu navedel predsednik GZ Ormož Jože Šterman. Z občino ima GZ sklenjeno pogodbo o javni gasilski službi v občini Ormož, ki zajema naloge in medsebojna razmerja med Občino, Gasilsko zvezo Ormož in društvi. Srečanje operativnih enot bo tradicionalno GZ se je preoblikovala skladno z zakonom in upravni odbor, sestavljen iz 20 članov, od katerih je 15 predstavnikov posameznih društev, predstavnika mladine, gasilk in veteranov ter poveljnika in predsednika GZ je imel lani v sodelovanju z nadzornim odborom sedem sej. Na sejah upravnega odbora so spremljali delo štaba operative in komisij pri izvedbi njihovih programov, sprejemali finančne plane usposabljanj in poročila o aktivnostih, ki jih je izvedla GZ. Aktivno so sodelovali pri javnih razpisih o sofinanciranju nabave gasilske opreme in vozil. Med vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi so izvedli javni natečaj za nabavo opreme in vozil za obdobje 2010-2014. Komisija za opremljanje pri GZ Ormož je predloge uskladila in na seji upravnega odbora tudi predstavila županu Alojzu Soku in jih uskladila s finančnimi zmo- žnostmi občine in PGD. GZ Ormož deluje v prostorih PGD Ormož, saj je občina Ormož sofinancirala izgradnjo gasilskega doma PGD Ormož za potrebe GZ Ormož. Tako sedaj društvo zvezi omogoča uporabo dveh poslovnih prostorov. Lani je zveza za nedoločen čas s krajšim delovnim časom za štiri ure zaposlila tudi tajnico, ki opravlja vse administrativne aktivnosti med društvi, občino in Gasilsko zvezo Slovenije. Finančno poslovanje zveze je bilo v predvidenih okvirjih. Prihodki od nepridobitne dejavnosti so znašali 57.250,48 evrov in so bili za 538,81 evrov manjši od odhodkov. Predsednik Šterman je obudil spomin na 38. dan gasilcev Občine Ormož v Ivanjkovcih, kjer je bilo prvo srečanje operativnih enot in so se enote pomerile v športnih aktivnostih. Takšna srečanja bodo v bodoče postala tradicionalna. Velika pridobitev za GZ je bilo tudi odprtje gasilskega muzeja v PGD Miklavž pri Ormožu. Foto: Viki Ivanuša Na skupščini je bilo prisotnih 27 delegatov in okrog 40 gostov. Ptujska Gora • Velikonočna razstava Foto: Viki Ivanuša Predsednik Gasilske zveze Ormož je Jože Šterman. Gasilska zveza je sodelovala na vseh aktivnostih, ki so jih organizirala društva. Bila je prisotna pri prevzemu novih vozil in obletnicah. GZ sodeluje z Regijskim svetom Podravske ter se je aktivno vključila v razpravo GZ Slovenije, ki je bila organizirana na Ptuju. Udeležili so se tudi dveh plenumov GZ Slovenije, kjer so predlagali določene spremembe pri oblikovanju zakonov in pravilnikov, ki pogojujejo njihovo delo. Udeležili so se tudi 140-letnice delovanja slovenskih gasilcev v Metliki in zaključne slovesnosti ob 140-le-tnici gasilstva na Slovenskem ter 60-letnici GZ Slovenije. Močne aktivnosti v oktobru in novembru Po poročanju poveljnika GZ Ormož Tončka Lisjaka so enote vključene v GZ lani na območju občine Ormož posredovale 95-krat in s skupno 772 člani. Enota za varstvo NUS je posredovala petkrat z osmimi člani, sedemkrat pa so ormoškim gasilcem na pomoč prihitele enote iz občin Sv. Tomaž, Iz tradicije za prihodnost Od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka je Društvo žena Tisa na ogled postavilo izdelke, povezane z veliko nočjo, ki so jih pridne roke deklet in žena pripravljale kar nekaj mesecev. Razstavo so naslovile Iz tradicije za prihodnost ter prikazale, kako se običaji in tradicionalno poslikane pisanke danes na poseben način nadgrajujejo. Ob bogato obloženi velikonočni mizi in razloženi simboliki le-te so prikazale tudi številne različne poslikane pisanke: ročno poslikana, marmorirana jajca, pisanke, narejene s servi-etno tehniko, izdelke iz sena, kvačkane in vezene prtičke z velikonočno tematiko ... Izdelki so bili prava paša za oči. Obiskovalcem so ponudili obilo idej za popestritev velikonočnega praznovanja, morda so komu obudili tudi spomine na otroštvo. Posebna popestritev razstave pa je bil prikaz posameznih tehnik krašenja jajc pred obiskovalci, nad čemer so bili še prav posebej navdušeni. Barbara Rodošek Središče ob Dravi in Ptuj s 86 člani. Enote GZ so posredovale osemkrat s 46 gasilci v občinah Sv. Tomaž, Središče ob Dravi in Ljutomer. V oktobru so na nivoju operativnih območij izvedli tri taktične vaje, ki so bile dobro pripravljene in izvedene. PGD Bresnica je pripravila dobro načrtovano in izvedeno medobčinsko vajo. »Vaja gasilske zveze Ormož je bila izvedena v obliki štabnega vodenja enot in usposabljanja poveljujočih za vodenje intervencij večjega obsega. Na uspo- sabljanju je sodelovalo 24 pripadnikov gasilskih organizacij in 18 gostov, ki so vključeni v sistem zaščite in reševanja. Na vaji, ki je sledila po usposabljanju, so sodelovala vsa društva na terenu. Skupno število vseh sodelujočih na vaji je bilo 100 gasilcev,« je povedal poveljnik Lisjak in nadaljeval, da je v vseh navedenih aktivnostih, ki so se odvijale v mesecu oktobru in novembru je sodelovalo 1389 članov iz vseh društev, vključenih v GZ Ormož in drugih organizacij v občini Ormož. Viki Ivanuša Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu SIP TV SPORED ODDAJ PETEK 16.4. 8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani SOBOTA 17.4. 8.00 Kronika občine Markovci 9.10 Polka In majolka 10.00 Lenart - Ob materinskem dnevu 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 Seja sveta Občine Videm 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Markovci 20.00 Materinski dan - Zabovci, Prvenci 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani NEDELJA 18.4. 8.00 Imamo se fajn 9.00 Kronika občine Hajdina 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Veselo na Jožefbvo 13.00 Pod lipo - TD Polenšak 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Otroške folklorne skupine 18.30 Kronika Občine Lenart PONEDELJEK 19.4. 8.00 Revija folklornih skupin 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 18.00 Revija folklornih skupin 20.00 Veselo na Jožefovo 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani Foto: S. Kerbler Utrinek z razstave PAN KUHINJE V salonih Panles kuhinje mesec april za vas mesec največjih daril. 7) ^ût MUi^e. ^iouiafc, ujL. Salon Maribor Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246 Salon Murska Sobota Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199 Salon Ptuj Belšakova 2, Ptuj gsm: 00 386 41 233 645 ^à ............. Akcija velja za program kuhinj Panolija Za podrobnosti akcije kliknite našo spletno stran iles-kuhinje.si ali nas obiščite v vašem najbljižjem Panles. ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Ljiljana Pehareda hrii, blizu Varaždina, Nova ul. 1, Nedeljanec. Vse vrste kakovostnih stomatoloških storitev, po zelo ugodnih cenah. Delovni čas ordinacije vsak dan in po dogovoru. Tel. 00385 9890 264 87, www.stomatoloska-ordinaclja-peharda-ivic.hr T M 1 1 lljK f fil ÄeinO2/2280110 ^sf^r Avte SO T)Miklavž ¿AA ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A6 AVANT 2.7 TDI LIMUZINA 2007 21.400,00 NAVIGACIJA KOV. ČRNA BMW 318 TD COMPACT 2003 6.880,00 AVT. KLIMA SREBRN BMW 530 D AUT LIMUZINA 200312.M. 13.980,00 AVT. KLIMA KOV. T. MODRA FIAT ST1L01.9 JID ACTUAL 2003 3.980,00 KLIMA BELA HONDA CIVIC 1.4 i 2003 5.750,00 KLIMA SREBRN OPELASTRA GTC 1.616V 2008 9.450,00 AVT. KLIMA SREBRN OPEL ZAFIRA 2.0 DT1 2004 5.880,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA PEUGEOT 2061.4 2003 3.690,00 KLIMA MODRA RENAULT MODUS 1.5 DCI 2006 6.980,00 KLIMA BELA RENAULT LAGUNA 1.5 DCIUMUZINA 2008 11.950,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI 2007 8.790,00 AVT. KLIMA KOV. ČRN VW BORA 1.9 TDI 2001 5.400,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA VW MULTIVAN 2.5 TDI 2003 15.980,00 AVT. KLIMA KOV. RDEČA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN 2004 7.390,00 AVT. KLIMA SREBRN VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA 2007 13.450,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA Na zalogi preko 40 vozil. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04 in 57/08), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06- UPB2, 105/06, 126/07 in 65/08), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/07- UPB2, 23/07, 41/07 in 122/07), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09) Občina Sveti Tomaž objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA Upravičencem bodo oddana v najem za nedoločen čas vsa neprofitna stanovanja, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine, - lista B za prosilce, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino. Najemnina za neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur.list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08). Za povprečno veliko stanovanje v izmeri 31,12 m2, točkovano s 160 točkami, je znašala najemnina v mesecu decembru 2009 47,49 EUR. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let preveriti ali najemnik in uporabniki ne-profitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja. Podatke o denarnih prejemkih za preteklo koledarsko leto pred preverjanjem izpolnjevanja pogojev za uporabo neprofitnega stanovanja pridobivajo najemodajalci iz uradnih evidenc in drugih zbirk osebnih podatkov v skladu z zakonom. Najemniki morajo na zahtevo najemodajalca predložiti vse zahtevane izjave in dokazila zase in za uporabnike v roku 30 dni od prejema zahteve. Ce najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani površinski normativi iz 14. člena pravilnika. 2. RAZPISNI POGOJI Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Sveti Tomaž. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih in so iz območja Občine Sveti Tomaž. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2009 ne presegajo v točki 2.3. za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2009 znašala 930 eur. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A- brez varščine ali listi B-z varščino. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine - lista A in na prosilce, ki so dolžni plačati varščino - lista B. Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točkza gornjo mejo. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. - da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili; - tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov; 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Prednostne kategorije se točkujejo z naslednjo višino točk: Zap. St. PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV USTA A LISTA B 1 mlade družine; mladi 30 40 2. družina z večjim številom otrok-najmanj 4 oz.več otrok 20 15 3. invalidi in družine z invalidnim članom 10 10 4. družina z manjšim številom zaposlenih (3 družinski član in samo 1 zaposlen) 20 - 5. državljani z daljšo del.dobo (moški 13, ženske 12 let) 10 10 6. ženske in ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja 10 10 7. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 10 10 4. VARŠČINA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. 5. RAZPISNI POSTOPEK Vlogo za stanovanje morajo interesenti vložiti na obrazcu, ki se dobijo na sedežu Občine Sveti Tomaž ali na spletni strani občine pod rubriko javni razpis: www.sv-tomaz.si. Vloge se vložijo na naslov: Občina Sveti Tomaž, Sveti Tomaž 37, 2558 Sveti Tomaž, najkasneje do 12. maja 2010. K vlogi je potrebno priložiti naslednje listine navedene pod točko 1,2,3 druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec prošnje; 2. izjavo o premoženjskem stanju s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk podatkov; 3. podatke o neto dohodkih in drugih denarnih prejemkih vlagatelja in družinskih članov za leto 2009 (informativni izračun o dohodnini za leto 2009 ali potrdilo delodajalca); 4. potrdilo o nezaposlenosti prosilca oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 5. najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; 6. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 7. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba vtuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 8. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 9. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane); 10. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 11. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS); 12. odločba o razvrstitvi otroka,mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; 13. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; 14. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja; 15. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objavetega razpisa 6. SPLOŠNE DOLOČBE Komisija, ki jo imenuje župan, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj. Komisija si bo stanovanjske razmere prosilcevtudi ogledala. Prednostna lista upravičencev bo javno objavljena na enak način kot razpis v roku 3 mesecev po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Ce se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Občine Sveti Tomaž vsak delovni dan na naslednji telefonski številki: 7416-600. Sveti Tomaž, dne 12.04.2010 Številka: 352- 4/2010ZH ŽUPAN OBČINE SVETI TOMAŽ Mirko Cvetko Velikost LISTA A LISTA B gospod. % Meja dohodka v EUR % Meja dohodka v EUR 1-člansko 90% do 837 od 91 do 200% nad 846,7 do 1860 2-člansko 135 % do 1.255,5 od 136 do 250 % nad 1.264,8 do 2.325 3-člansko 165 % do 1.534,5 od 166 do 315% nad 1.543,8 do 2.929,5 4-člansko 195 % do 1.813,5 od 196 do 370% nad 1.822,8 do 3.441 5-člansko 225 % do 2.092,5 od 226 do 425 % nad 2.101,8 do 3.952,5 6-člansko 255 % do 2.371,5 od 256 do 470% nad 2.380,8 do 4.371 Mali oglasi STORITVE ODMASCEVANJE kanalizacije hišnih odtokov ter drobna hišna opravila. Tilčka Kaučevič, s. p., Po-brežje 66 a, telefon 041 833 799. SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p. RACUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600. NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si VARCNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744. IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361. UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Cernesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722. NUDIMO vsa slikopleskarska dela, kitanje, beljenje notranjih prostorov, pleskanje napuščev, izdelava toplotnoizolacijskih fasad - kvalitetno in poceni. Sli-kopleskarstvo Karl Horvat, s. p., Mestni Vrh 54 b, 2250 Ptuj. Tel. 040 253 343. KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com. HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj; 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže. STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292. Višinsko obžagovanje in podiranje dreves na težko dostopnih mestih. Hidus, d. o. o., Gorišnica 3 a. Telefon 031 513 503. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713. FASADE, novogradnje, ometi, tlakovanje splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 070 292 326. KMETIJSTVO UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282. PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957. PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. PRAŠIČE, težke od 25 do 80 kg in od 120 do 160 kg, ugodno prodamo, po dogovoru tudi očistimo. Tel. 041 978 309. PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356. PRODAM traktor Steyr 1 8, oldtaj-mer, obnovljen, registriran. Tel. 041 798 090. SVINJO domače reje in krmo prodam. Tel. 764 06 11. KUPIM mulčer za traktor Tomo Vin-kovič 523. Tel. 02 771 22 21 in 031 533 925. VINOGRADNIŠKI gumi goseni-čar, tudi za večje strmine, Hino-wa HP 1000 dizel, s pršilnikom in transportnim platojem, prodam za 8.500 €. Tel. 041 557 021. PRODAM odojke od 20 do 30 kg in prašiče od 30 do 130 kg. Telefon 041 233 704. PRODAM brejo telico simentalko, v devetem mesecu, in hlodovino hruške. Telefon 041 387 979. PRODAMO odojke. Informacije na telefon 755 31 21. PRODAM plug Regent, 12 col. Telefon 031 539 076. BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,60 evra za žival. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek Starše 23. PRODAM krožne brane, 24 diskov, lepo ohranjene. Telefon 051 414 661. PRODAM suho seno v okroglih balah. Informacije na telefon 041 448 134. PRODAM traktor Tomo Vinkovič 26, dobro ohranjen. Telefon 761 03 72. PRODAM dvoosno kiper prikolico, 5 ton, registrirano. Telefon 782 17 81. PRODAM dve svinji, težki 200 in 300 kg, in kupim predsetvenik. Telefon 041 317 367. MOTORNA VOZILA PRODAM dostavni avto Kia 2700, keson dimenzije 3,1 m, letnik 2003, brezhiben. Pokličite za inf. na 031 332 238. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, primerne za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842. PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842. PRODAMO enosobno stanovanje v izmeri 45 m2 z balkonom in kletjo v prvem nadstropju na Ptuju, Rimska ploščad, cena 58.000,00. Telefon 041 613 144. ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Telefon 051 356 346. PRODAM gradbene parcele v Ptuju in Zavrču. Telefon 051 395 085. PRODAM dvosobno stanovanje, 64 m2, v Kraigherjevi na Ptuju za 1200 evrov za kvadrat. Telefon 031 528 765. PRODAMO stanovanje v centru Ptuja, lepa lokacija blizu šole, parka in trgovin. Telefon 041 245 054. RELACIJA PTUJ-VURBERK, prodamo parcelo s starejšo hišo, lepa lokacija s čudovitim razgledom. Cena 28.000 evrov. Telefon 041 245 054. POMLADNA razprodaja: do 5 % popusta za stanovanje na Ptuju. Tel 030 396 757. Manjši vikend, domačijo v Halozah ali v Podravju kupimo. Do cca. 500 trsov. Tel. 041 812 124. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. MAKSIM GASPARI slike, risbe, razglednice in vse ostalo kupim. Telefon 041 743 830. PRODAM suho-mokri globinski sesalec Hoover, parni in vodni čistilec H20. Informacije na telefon 031 785 4144. ZELO UGODNO prodam nekaj gostinske opreme. Telefon 041 245 054. www.tednik.si Prireditvenik ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! ihm NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV. Tel.: 02/25246-45,GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor sactlarstvo, vinogradništvo In vinarstvo V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, je aprila predstavljen škropilni program za vinsko trto za leto 2010 in varstvo vinske trte, pišemo o vezi šparonov vinske trte, nadalje lahko preberete o spomladanskem čiščenju grmičev jagod, o tipizaciji vina, o površinskem rahljalniku, v prilogi Vrtnine pa o pridelavi rdeče pese in oskrbi sadik zelenjadnic. Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si. it>)iri:y OÜQOÜBD OWBO Smo uspešna veriga otroških prodajaln ter eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju izdelkov za otroke. Zaposlimo: ASISTENTA ZA MARKETING Vaša izobrazba in strokovna znanja: • vsaj VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, • aktivno znanje vsaj 1 tujega jezika (ANG/NEM), • dobro poznavanje dela z računalnikom, • vozniški izpit B kategorije. Vaše delovne naloge: priprava marketinških akcij, materialov za promocije ter koordinacija, vodenje in delo z bazami podatkov, oskrbovanje spletne strani s spletno prodajalno, sodelovanje z mediji, priprava marketinških sporočil, podpora pri odprtju novih prodajaln, druga marketin-ška dela. Ponujamo vam dinamično delo z ljudmi, veliko poslovnih izzivov, sproščeno podjetniško naravnanost, veliko samostojnosti in odgovornosti, možnost uveljavljanja lastnih idej ter odprtost za vaša mnenja. Zaposlitev bo sklenjena za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Vaše ponudbe, vključno z življenjepisom nam pošljite na naslov: Pikapoka d.o.o., Slomškova 3, 2250 Ptuj ali na info@pikapolonica.si do 24. 4. 2010. Petek, 16. april 1Ó.OO 19.SO 19.SO 19.SO 19.SO 2O.OO Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Žabe, za šole in izven Ormož, telovadnica Gimnazije, zaključek projektnih dni ormoških gimnazijcev Živim z okoljem Ptuj, Kljub Gemina XIII, monokomedija Vinka Simeka, Stal je, stoji in ni vrag, da ne bo spet stal Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer - Za družino in pravice otrok, Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Maribor, SNG, balet, Labodje jezero, VelDvo, za izven Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Žabe, za izven Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Cana Flamenca, koncert v okviru 5. festivala kitare Ptuj 2010 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za izven Stojnci, športni park, nogometni turnir za mlajše selekcije, v okviru občinskega praznika Ptuj, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla vabi k vpisu Sobota, 17. april 8.00 Videm, vabilo na udeležbo čistilne akcije 9.00 Ptuj, s sodelovanjem vseh četrtih skupnosti, društev in ostalih posameznikov na območju mestne občine Ptuj poteka največja prostovoljna čistilna akcija 9.00 Slovenska Bistrica, odprtje gozdne učne poti ob prostorih kinološkega društva 10.00 do 13.00 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, Jazz delavnica - Wolfgang Muthspiel 14.00 do 15.00 Središče ob Dravi, Sokolana, zaključna prireditev pohodnikov Po poteh braniteljev Slovenije 18.00 Podlehnik, dvorana, veseloigra Zakonci stavkajo, v izvedbi dramske sekcije KD Podlehnik 18.00 Videm, cerkev sv. Vida, letni koncert Mešanega pevskega zbora KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju pod vodstvom Mateje Krajnc z gosti 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, koncert Wolfgang Muthspiel, koncert ob 5. festivalu kitare Ptuj 2010 19.30 Maribor, SNG, balet, Labodje jezero, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za abonma Drama sobota 20.00 Obrež, kulturni dom, Pokaži, kaj znaš - Stojnci, športni park, nogometni turnir za mlajše selekcije, v okviru občinskega praznika - Vurberk, vsi tisti, ki želite dobrega zdravja, vas društvo za razvoj kvalitete življenja Kostanj vabi na Vurberk Nedelja, 18. april 10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, arheološki Muzejski vikend, za otroke in starše, izdelali boste nakit iz umetne mase, se okitili z replikami antičnega nakita in si ogledali zbirko drobnega arheološkega gradiva, organizira Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Ljutomer, hipodrom, prve kasaške dirke Dornava, dvorana, veseloigra Zakonci stavkajo, v izvedbi dramske sekcije KD Podlehnik Ormož, Dom kulture, območno srečanje odraslih gledaliških skupin Linhartova srečanja 2010 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Prava baba, za izven 14.OO 17.OO 19.OO 19.SO Ponedeljek, 19. april 13.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pika, kje je tvoja nogavica, za šole in izven 18.30 Hajdina, dvorana gasilskega doma, srečanje z višjo državno tožilko na Vrhovnem državnem tožilstvu RS Vlasto Nussdorfer Torek, 20. april 19.00 Markovci, poročna dvorana, predstavitev zbornika šole ob praznovanju 200-le-tnice ter predstavitev pesniške zbirke Milke Kafol Kino Ptuj 16., 17. in 18. april, ob 17.30, Jelenček Niko, sinhronizirano v slovenščino, animirana pustolovščina. Ob 19.10 Prestopno leto, romantična komedija. Ob 21.00 Art program: Beograjski fantom, dokumentarna drama. NAJUGODNEJŠI V SLOVENIJI! Zodiac AFORUM ^ AKCIJSKA PONUDBA * ROČNIH UR * NAKITA * SONČNIH OČAL PRIZNANIH %LAGOVNIH ZNAMK -30% I-20% POKLIČITE NASjTAJ 040/845-145 ALI OBIŠČITE WWW.AFORUM.SI TER SI PODR9BNO OGLEJTE NAŠO PONUDBO BURBERRY DKNY MICHAEL KORS D&G EMPORICMBUttlANI DIESEL Maurice ill Lacroix S ARCK LETOŠNJE POCITNICE S STAJERSKIM TEDNIKOM Neokrnjen grški biser, CHIOS bomo preživeli v značilnem grškem vzdušju. Chios, otok brezskrbnosti in lagodja, vas bo očaral s svojo neokrnjeno naravo, blagim podnebjem, rajskimi plažami, romantičnimi srednjeveškimi vasicami, čudovitimi vrtovi, polnimi divjih tulipanov, ciklam in orhidej, 5i ddH? Turčijd—iZmiF neskončnimi sadovnjaki dišečih pomarančevcev in limonovcev ter bujnimi vinogradi. Homerjev otok Chios je poznan tudi po magičnem zelenem drevesu, mastiki, ki piše na otoku prav posebno zgodbo. Kot naročnik Štajerskega tednika lahko na otok Chios, ta neokrnjen grški biser, odpotujete po ugodnejši ceni. Raziskovali bomo otok, se z ladjo odpeljali do sosednje Turčije, se zabavali na pravem grškem večeru in doživeli še mnogo nepozabnih dogodivščin. lidan: Ljubljana-Chios Zbrali se bomo na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, najkasneje uro in pol pred poletom. Sledi polet na otok brezskrbnosti in lagodja ter transfer do priljubljenega letovišča Karfas. Nastanitev v hotelu. 2i dan: izlet po otoku Po zajtrku se bomo odpravili na izlet po otoku. Izlet bomo začeli z ogledom Homerjeve skale v vasici Daskalopetra. Naš drugi cilj bo vasica, zgrajena na visoki pečini, Anavatos. V srednjeveški vasici Mesta bomo imeli postanek za kosilo. Peljali se bomo mimo vasice Olympi ter vasice Pirgi. V kristalno čistem morju se bomo lahko osvežili na edini vulkanski plaži na otoku Emporio. Zadnji postanek bo v vasici Armolia, kjer bomo obiskali eno od lončarskih delavnic. 3i dan: Chios Prosto za samostojno raziskovanje otoka. Priporočamo vam najem skuter-ja za pare oz. najem avtomobila za družine. Na otoku je majhen promet, odpravite pa se lahko na raziskovanje čudovitih plaž na jugu otoka, kot je Emporio, edina vulkanska plaža na otoku, ali pa na sever otoka v kraj Volissos. 4i dan: Grški večer Prosto za plavanje v kristalno čistem morju ali poležavanje na prelepi peščeni plaži Karfasa. Zvečer pa se bomo na hotelski terasi prepustili odličnim grškim plesalkam in plesalcem, v plesu pa se bomo lahko preizkusili tudi sami. Seveda ne bo manjkalo tudi grške tradicionalne hrane. Večer V jutranjih urah nas bo v pristanišču glavnega mesta čakala ladja, s katero bomo odpluli do turške obale. Naš cilj bo raziskovanje tretjega največjega mesta v Turčiji - Izmirja, ki se ponaša z več kot tremi milijoni prebivalcev. Obiskali bomo znamenit razgledni stolp in se povzpeli na goro Pegasus, kjer so ostanki gradu Aleksandra Velikega. Ustavili se bomo v muzeju največjega moža sodobne Turčije Ataturka, ki je Turčijo v marsičem približal Evropi. Prosti čas bomo preživeli na pisani turški tržnici, ki nas bo s prijetnimi vonji in bogato ponudbo zapeljala v orientalski svet. 6i dan: Chios Prosto za kopanje na eni izmed najbolj priljubljenih plaž na otoku - Karfas. Dolga plitka plaža s finim peskom in toplo vodo bo še posebej navdušila otroke. Obedujete lahko v kateri izmed tavern v Karfasu, ki slovijo po najboljši hrani v Grčiji, saj otok še ni podlegel masovnemu turizmu. 7i dan: Chios Prosto. Priporočamo, da se z lokalnim avtobusom odpravite na raziskovanje glavnega mesta Chios mesto. Tukaj si lahko ogledate bazar, arheološki in bizantinski muzej ter večno mošejo z marmornim vodnjakom Maleka Pasche ter nakupite tradicionalne spominke iz mastike. 8i dan: Chios-Ljubljana Do odhoda na letališče prosto za kopanje ali samostojne oglede in nakupe. TERMIN POTOVANJA: 20. 6.-27. 6. CENA: Cena za naročnike Štajerskega tednika in njihove družinske člane: 524 EUR (redna cena 659 EUR)* Cena za prvega otroka od 2 do 6 let v sobi 1/2 + 1 skupaj z dvema odraslima 233 EUR Cena za prvega otroka od 6 do 12 let v sobi 1/2 + 1 skupaj z dvema odraslima 374 EUR Cena za drugega otroka od 2 do 12 let v sobi 1/2 + 2 skupaj z dvema odraslima 233 EUR "nastanitev v standardnih dvoposteljnih sobah *ceno za naročnike lahko koristite vsi člani, če je vsaj en član družine naročnik Štajerskega tednika ZBIRANJE PRIJAV: Naročniki Štajerskega tednika izrežite kupončke na prvi strani z vašim naslovom in naročniško številko in izpolnite manjkajoče podatke ter odnesite kuponček v turistično agencijo Intelekta, PE MARIBOR, Ulica talcev 24, Maribor. Telefon: 02 234 65 50, e-mail: maribor@intelekta.com. PLAČILO: Ponudba velja za rezervacije do 30. 4. Vplačati je potrebno akontacijo 30 % od zneska aranžmaja. Preostanek mora biti plačan vsaj 14 dni pred odhodom. Možno je tudi odplačevanje na obroke. CENA VKLJUČUJE: • polet Ljubljana-Chios-Ljubljana z novim Airbusom 319 Adrie Airways, • prigrizek na letalu ter brezalkoholni napitek, kava ali čaj, • prevoz 20 kg prtljage, • asistenco na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, • avtobusni transfer od letališča do hotela in nazaj, • slovenskega predstavnika oz. vodnika, • nastanitev na podlagi polpenziona v hotelu Erytha Resort 4*, ki leži tik ob plaži, • pijačo dobrodošlice, • brezplačni ležalniki, senčniki in kopalne brisače ob bazenu, • brezplačni ležalniki, senčniki in kopalne brisače na plaži, • izlet po otoku voden v slovenskem jeziku, • izlet z ladjo v Turčijo - Izmir voden v slovenskem jeziku, • grško večerjo, • letališke takse, • turistične takse, • nezgodno zavarovanje Triglav, • dodatno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco Coris, • en gratis na 15 plačanih oseb, • možnost doplačila za superior sobo 49 EUR, • možnost doplačila za enoposteljno sobo 109 EUR, • možnost organiziranega avtobusnega prevoza do oz. od Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana iz Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice po posebno ugodni ceni 10 EUR po osebi v eno smer, otroci od 2 do 12 let 5 EUR. Vas mika ugodna ponudba potovanja in še niste naročnik? Potem izpolnite naročilnico, ki jo najdete v časopisu, in jo pošljite na naš naslov (Radio Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj) in že naslednjič vam pošljemo časopis z vašim naslovom in naročniško številko ter kupončkom za prijavo. Za vas pa pripravljamo tudi presenečenje!!! PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTU J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena ~ Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cena Oprema Barva VOLKSWAGEN GOLF 1.9TDI IV 1998 3.950,00 KLIMA KOV. ZELENA RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN. 2003 6.590,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA DAEWOO TACUMA 1,8 SX 2002 3.150,00 PRVI LAST. KOV. ZELENA PAUGEOT 607 2,2 HDI TITAN PACK 2004 8.900,00 SERV. KNJIGA KOV. MODRA VOLKSWAGEN SHARAN 1,9 TDI 2004 9.450,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA HYUNDAI ELANTRA 1,6 2003 3.990,00 SERV. KNJIGA KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 1,9TDI ELEG. COMBI 2005 8.300,00 PRVI LAST. KOV. ZLATA RENAULT SCENIC 1,9 DCI SKY. 2007 9.500,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA SSANGYONG EXECUT. REXTON II 2,7 XDIAVT. 2006 15.900,00 SERV. KNJIGA KOV. ČRNA SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA 2001 3.990,00 PRVA REG. 2002 KOV. SREBRNA FORD FOCUS 1,6 WAGON 1999 2.760,00 KLIMA KOV. B. RDEČA SEAT CORDOBA 1,61 STELLA 1999 2.690,00 PRVA REG. 2000 KOV. VIŠNJA VOLKSWAGEN LUP01,0 1999 2.340,00 PRVI LAST. RUMENA FORD MONDEO 2,0 TDCIKARAV. 2000 3.390,00 KLIMA MODRA PEUGEOT 2061,41 X-LINE 2003 4.100,00 KLIMA KOV. ZELENA CHEVROLET KALOS 1,416V SX 2004 3.900,00 KLIMA KOV. SV. MODRA BMW316ILIMUZ. 2000 4.930,00 AVT. KLIMA MODRA BMW 3161LIMUZ. 2001 5.500,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA FORD MONDEO 2,0 TDI KARAV. 2001 3.800,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC1,9 DCI EXPR. 2007 8.790,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI EDITION 2001 4.150,00 KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI ACCENT 1,5 CRDi ACTIVE 2004 3.990,00 SERV. KNJIGA K0V.S IVA PEUGEOT 406 ST 19% 1.340,00 KLIMA ZELENA NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ. 2002 6.250,00 SERV. KNJIGA KOV. M. SIVA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI PRODAJNO SERVISNI CENTER Alta :: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž D Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic D Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic D Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic D BMW 730d Avtomatik D BMW 525d touring D BMW 320i D BMW 320d D Chrysler Voyager 2.5 SE D Daewoo Nexia GL O Fiat Stilo 1.9 JTD Actual D Ford Fiesta Budget 1.3i D Mercedes-Benz A-Razred A180 CDI Classic O Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI D Mercedes-Benz B-Razred B180 CDI O Opel Zafira Cosmo 1.9 CDTI O Peugeot 206 SWX-Line1.4 O Peugeot 307 CC Dynamique 1.616V O Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi D Renault Laguna Break RT 1.8 D Rover serija 800: 825si D VW Touran 2.0 TDI Highline DSG 2006 13.990 € 2007 47.990 € 2007 39.990 € 2003 14.890 € 2004 14.890 € 1991 790 € 1999 5.290 € 1994 890 € 1995 490 € 2003 4.490 € 1998 790 € 2005 9.700 € 2003 15.990 € 2006 13.990 € 2006 9.790 € 2005 5.290 € 2007 14.990 € 2006 7.490 € 1997 990 € 1996 1.990 € 2006 10.990 € •^mOB REDNEM SERVISU VOZILA fCrrtttlVOr* ♦ VAM PODARJAMO 11^5.1 ft/^ KUPON X DiV»» • ZA BREZPLAČNO KOSILO wr.-ri|. m/7QQ 1 ^ BO nmnmi Holi- m/ 7QQ 1 2 Q1 prodaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/788 13 82, faks: 02/788 13 85, mobi: 051 708 031 PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net www.radio-tednik.si SVET ZAVODA VIZ VRTCA ORMOŽ Žigrova ulica 6 b 2270 ORMOŽ RAZPISUJE delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne, sladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09). Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 8. 2010. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo vsebovati: dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju in program vodenja zavoda. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov SVET ZAVODA VIZ VRTCA ORMOŽ, Žigrova ulica 6 b, 2270 ORMOŽ z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja/ravnateljice«. Kandidati/ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/e v zakonitem roku. ^ ^ VRTEC PTUJ Prešernova 29, 2250 PTUJ ^ii onescoasP«* /02/74 92 800, Fax /02/ 74 92 810, e-naslov: vrtec.ptuj@guest.arnes.si OBJAVLJA Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2010/2011 Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2010/2011 do 14. 5. 2010 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29, in sicer: • v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure; • v sredo od 7.00 do 17.00 ure in • v petek od 7.00 do 13.00 ure. Tisti starši, ki ste vloge za vpis otroka v vrtec že dali, ponoven vpis ni potreben! Otroci lahko obiskujejo oddelke za otroke (jasli) od enega leta do treh let ali (vrtca) od treh do vstopa v šolo in kombinirane oddelke od 2 let do 4 let v naslednjih programih: • dnevni program v vseh enotah vrtca, ki imajo različen poslovalni čas, od 5.30 do 17.00; • program dvoizmenskega vrtca (dopoldan in popoldan od 5.30 do 22.30) v enoti Mačice, Potrčeva 9 a, in Narcisa Raičeva 12; • program, prilagojen za otroke s posebnimi potrebami. Prijazno vabljeni! •v 1,1 Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. V SPOMIN 17. aprila 2010 minevata dve leti, odkar si nas za vedno zapustil Janez Krajnc ROGOZNIŠKA CESTA 18 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spominjate nanj. Tvoji najdražji Tvoj dih je zastal, spomin nate, bo vedno ostal. V SPOMIN 4. aprila je minilo 20 let, kar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, tast in stari ata Stanko Markež IZ KICARJA Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice Neže Trunk IZ ZAMUŠANOV 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Ivu Holobarju za darovano mašo zadušnico in pogrebni obred, družini Pignar, govorniku g. Stanku Pignarju za poslovilne besede, ge. Mariji Žiher, ge. Frančki Jaušovec in ge. Korošec za molitev, godbeniku za odigrano Tišino, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, podjetju Mir, d. o. o., osebju internega oddelka in oddelka podaljšanega bivanja Splošne bolnišnice Ptuj. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni Vedno, ko prišel si med nas, si znal nasmeh pričarati na obraz. Kot sonce na nebu si žarel, zato prav vsak rad te je imel. Ne vemo, zakaj usoda je tako hotela, da prezgodaj te je vzela, a v naših srcih vedno najlepša misel nate bo naprej živela. SPOMIN 17. aprila mineva deseto žalostno leto, ko si za vedno odšel od nas, dragi mož, stric, svak, boter, prijatelj Franc Sauer 1940 - 2000 ULICA 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ Dobrota tvojega srca ne mine. Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, cvet, ki nenehno poganja, svetloba, ki dušo obliva, ljubezen, ki v srcih prebiva. Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem preranem grobu, z lepo mislijo, svečko ali cvetjem obudite spomin nanj. S praznino v srcu žena Anica in vsi tvoji najdražji, ki te bodo imeli vedno radi ZAHVALA V lepem pomladnem jutru je za vedno zaspal naš dobri mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Jože Eberl STOGOVCI 6, PTUJSKA GORA Ob tem žalostnem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše in cerkev ter sveče in cvetje. Iskrena hvala patru Gavdenciju za opravljen pogrebni obred, gospe Hedviki za molitev in besede slovesa, Društvu žena Tisa, župnijski Karitas, RK Ptujska Gora, Gasilskemu društvu Majšperk-Breg, Mestni občini Ptuj in Farmadentu. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebno hvala Štefki Pogačar in Marti Veg za njuno nesebično pomoč. Zahvaljujemo se podjetju Mir iz Vidma za opravljen obred in odpete žalostinke. Žalujoči vsi njegovi Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza. Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube mame, ome in praome nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi žene, mame, babice in prababice Elizabete Franič roj. Podhostnik IZ STOPERC 61 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrazili besede tolažbe. Iskrena hvala g. župniku Klemenčiču za lepo opravljen obred, g. Galunu za besedo slovesa, pevcem in pogrebnemu zavodu Mir. Posebna hvala sodelavcem Hotela Donat iz Rogaške. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož, hči Marjanca z Rafkom, vnuki Matej, Srgeja z Vikijem, Tadej in pravnuk Nejc, brata Martin in Tonček z družino ter sestra Pepca z družino Podravje • Kmetovanje na vodovarstvenih območjih Po žepu udarjajo le kmeta Čeprav se kmetje na prvem vodovarstvenem območju Spodnjega Podravja že krepko več kot leto dni dajejo z vedno večjimi omejitvami kmetovanja, še vedno kljub zakonskim določilom in celo že sprejeti uredbi o nadomestilih zaradi izpada dohodka niso dobili nič od obljubljenega ali predlaganega - ne druge zemlje, ne denarja. Zaenkrat jim tako res ne preostane kaj drugega kot javno negodovanje in v tem kontekstu tudi sklicevanje novinarskih konferenc, s katerimi opozarjajo javnost, da so oškodovani. Po 35. členu Zakona o vodah mora lastniku ali drugemu posestniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva in ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, upravljavec z vodnimi zemljišči zagotoviti nadomestno zemljišče, če je zmanjšanje tega dohodka posledica prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Če upravljavec ne more zagotoviti nadomestnega zemljišča, je lastnik upravičen do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti. Znano je sicer, da je vlada že v začetku leta sprejela (ne) ustrezno uredbo, po kateri naj bi bili kmetje z zemljišči v prvem vodovarstvenem območju (VVO 1), kjer že in še bodo veljala najstrožja pravila in omejitve kmetovanja (prepoved uporabe fitofarmacevt-skih sredstev in dušičnih gnojil), upravičeni do določenih zneskov nadomestil, vendar ima ta uredba hudo veliko lukenj in je bolj kot ne le pesek v oči. Odškodnine oz. nadomestila za prizadete kmete morajo biti namreč potrjena v Bruslju, od koder še ni odgovora, neuradno pa je slišati, da naj evropska komisija predlaganih zneskov ne bo potrdila. Čakanje na potrditev odškodnin je seveda izguba (ali kupovanje?) časa, ki medtem teče in njive pač ne čakajo na bruseljsko komisijo. Eden največjih kritikov striktnega omejevanja kmetovanja na vodovarstvenih območjih je kmetijski svetovalec s KGZ Ptuj Ivan Brodnjak, ki dokazuje, da na VVO 1 kmalu ne bo več možno niti ekološko kmetovanje. Druga, kar precejšnja nedorečenost te uredbe, ki naj bi bila pisana v prid kmetom, pa je izvršba plačila nadomestil, ki jih mora izplačati pristojni upravljavec z vodo, torej v primeru Spodnjega Podravja ptujsko Komunalni podjetje. Slednje je sicer že prejelo vloge kmetov, upravičenih do nadomestil, vendar ni dolžno izplačati prav nič, dokler ne bo potrditve odškodnin z Bruslja ... Nadalje pa je tudi jasno, da Komunalno podjetje Ptuj celokupne cifre odškodnin ne bo izplačalo kar „ad hoc" (neuradno gre namreč za preko 130.000 evrov enoletne odškodnine za vse kmete), pač pa si bo moralo ta denar zagotoviti - najverjetneje se- veda z dvigom cene vode, kar bomo v končni fazi plačali vsi uporabniki. Preden pa 16 občin potrdi dvig cene vode (če se bodo občinski sveti sploh strinjali), traja spet kar nekaj mesecev. In če k temu dodamo še letošnje jesenske lokalne volitve, zamenjave županov in občinskih svetov, povrhu pa še novo zakonodajo z nujno podelitvijo koncesij za področje ravnanja z vodo, je popolnoma jasno, da si kmetje letos ne morejo obetati prav nič od sicer uradno zapisanih cifer nadomestil v čisto uradni uredbi. Drugo leto se pa v vsakem primeru lahko „obrišejo pod nosom", saj uredba velja le za leto 2010 ... Zahtevajo dolgoročnejšo uredbo in odškodnine za nazaj Takšen precej črn, čeprav najverjetnejši scenarij pa bi bil za kmete vsaj malo bolj znosen, če ne bi na VVO1 že veljali omejitveni ukrepi, ki jih nadzira in kaznuje pristojna inšpekcija; torej: država svojega dela obveznosti ni izpolnila, od kmetov pa zahteva prav to in jih hkrati za neupoštevanje še kaznuje. Na takšno dvoličnost državne kmetijske in okoljske politike, ki vztrajno ugašajo kmetovanje na teh območjih, so govorci opozarjali tudi na ponedeljkovi novinarski konferenci na Hajdini, ki sta jo soorganizirali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj. Predsednik KGZS Ciril Smr-kolj je jasno povedal, da takšen trenutni način reševanja kmetovanja na VVO1 ne zagotavlja preživetja kmetij. Nado- mestnih zemljišč (vsaj doslej) kmetje niso mogli dobiti, ker naj jih ne bi bilo na razpolago, vrednost njihovih kmetijskih zemljišč je zaradi strogih omejitev kmetovanja zmanjšana, ob tem pa so v tem obdobju že sankcionirani za morebitne kršitve, čeprav odškodnine oz. nadomestil še niso prejeli. Na vse to so ponovno opozarjali Ivan Brodnjak in Peter Pribo-žič s ptujskega KGZ, pa tudi predsednik območne enote KGZ Ptuj Milan Unuk. Zbornica je zato predlagala številne ukrepe, med njimi je tudi sočasno obravnava drugih virov onesnaževanja, ne le kmetovanja, ampak tudi industrije, divjih odlagališč, neurejene kanalizacije ipd. Po mnenju vseh zbranih na novinarski konferenci je nujno, da se površine na VVO 1 ustrezno finančno ovrednotijo in da vlada zagotovi finančna sredstva za odkup kmetijskih zemljišč na VVO, če jih lastniki želijo prodati. Zahtevajo tudi, da mora vlada takoj pričeti pripravo nove uredbe, ki bo dolgoročno urejala izplačevanje denarnih nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Vir sredstev za denarna nadomestila mora biti zagotovljen iz koncesijskih dajatev ali drugih proračunskih virov, nikakor pa ne iz Programa razvoja podeželja 2007-2013. In ker so kmetje morali zaradi zakonskih zahtev ukrepe vo-dovarstvenega režima izvajati že v letu 2009, je tudi nujno, da se jim zagotovijo denarna nadomestila za izpad dohodka tako za leto 2009 kot 2010. KGZS pa ob tem še poziva, da se prekinejo vse dejavnosti inšpekcijskih služb na terenu, dokler se ne rešijo vsa odprta vprašanja. Vsi udeleženci novinarske konference so še opozorili, da uredba v sedanji obliki ne koristi nikomur. Žal posluha države do sedaj še ni bilo in precej vprašljivo je, ali sploh bo ... SM Črna kronika Vlomi, tatvine V noči s 7. na 8. april je neznan storilec vlomil v skladiščne prostore podjetja v bližini Podlehnika. Iz notranjosti je odtujil večjo količino bakrenih izdelkov in bakrene pločevine. Premoženjska škoda znaša okoli 7000 evrov. Neznan storilec je s stebra daljnovoda izven naselja Zgornja Polskava odtujil več jeklenih kotnih elementov, vijake in matice. Premoženjska škoda znaša več kot 3000 evrov. 7. aprila dopoldne je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil harmoniki in televizijski sprejemnik. Premoženjska škoda znaša okoli 3500 evrov. V noči z 11. na 12. april je neznan storilec vlomil na gradbišče v Spodnji Polskavi in odtujil več palet siporeksa. Premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov. Alkotest je pokazal ... 8. aprila ob 1. uri so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 61-letnega voznika osebnega avtomobila iz Kidričevega. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,02 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. 11. aprila ob 19.35 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Kozmincih ustavili 29-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Žetal. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,25 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. 11. aprila ob 1.35 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Poljčanah ustavili 45-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,64 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Nadzirali vožnjo v naravi Policisti PU Maribor so v soboto, 10. aprila, med 12. in 20.30 izvedli poostren nadzor glede varstva okolja na območju Pohorja, Kozjaka (okoli Žav-carjevega vrha), Boča z okolico, gramoznic v Hočah in Rogozi ter na območju ob reki Dravi. Ugotovili so 14 kršitev uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Izdali so 11 plačilnih nalogov (kazen 41,73 evrov), zoper 1 mladoletnika pa sledi obdolžilni predlog. Izrekli so tudi 2 opozorili. V okviru teh kršitev so pri nadzoru nelegalne motokros proge v Kordeku (območje nad Pekrami) pri kršitvi zalotili in sankcionirali 6 voznikov motokros motorjev, ki so vozili po omenjeni progi. Napoved vremena za Slovenijo Več ko ima leto dni, rrilu vreme spremeni Doslej za kmetijska zemljišča na VVO 1 že velja prepoved uporabe škropiv in insekticidov, v letu 2011 se pričakuje še prepoved gnojenja. Danes bo dopoldne sončno, popoldne spremenljivo oblačno. Predvsem čez dan se bodo pojavljale krajevne plohe. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 7, ob morju do 9, najvišje dnevne od 11 do 16stopinj C. V soboto bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo sprva pretežno oblačno, čez dan pa sončno z občasno povečano oblačnostjo. Nastane lahko še kakšna ploha. V nedeljo bo večinoma sončno. Foto: SM Foto: SM