GLASILO DO CINKARNA Letnik: XXXVI, številka 5 november, december 1989 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE CINKARNA V MODERNO DRUŽBO UVODNIK V TEJ ŠTEVILKI GLAVNA TEMA RAZVOJ ZA PREOBRAZBO V PODJETNIŠTVO PREDNOSTNE IN NOSILNE USMERITVE STRATEŠKE RELATIVNE USMERITVE SKUPNEGA POMENA NASI CILJI IN USMERITVE _ Pigmenti _ Kem. žvepla _ Soli _ Vzdrževanje _ Graf. ind. _ Barvne kov. _ Agro progr. _ Energetika Premazi _ Predelava __ Gradbeništvo _ Transport in Cinkarna s svojo 116-letno tradicijo, še naprej _ Umetni mat. odpadkov skladišča ohranja bazno in dodatno razvija predelovalno proizvodnjo. Do leta 2.000 bomo bolj predelovalci. Pestrost ponudbe izdelkov je Cinkarno vedno reševala pred izgubami. Eno obdobje je bil bolj uspešen en program, drugo drug, toda takšna poslovna politika ni več mogoča. Vseh 2.000 proizvodov, ki jih Cinkarna izdeluje, mora postati na tržišču enako uspešno. Da bomo to dosegli, bo potrebno še veliko naporov. Razvoj pa se je pravzaprav že začel. Podiramo obrate, opuščamo proizvodnje, vzporedno pa gradimo nove in posodabljamo tiste, ki še lahko nekaj iztržijo. Današnia številka Cinkarnaria je pravzaprav nastala zato, da bi vse naše delavce seznanila, kaj dela naš razvoj, zakaj gradimo to ali ono poslopje, čemu takšne odločitve. Jasno, da bodo nekatere dileme še ostale, vendar jih bomo reševali vsi, z našo ustva-r,alnostjo na vseh delovnih mestih, odločitve pa spreminjali v še boljše. Pojavljale se bodo nove ideje, novi trendi, zato razvoj nikoli ne more biti zabetoniran. Razvoj naše tovarne ni le lepa stavba, v kateri učenjaki v knjigah in laboratorijih odkrivajo nove izdelke. Razvoj je pravzaprav vse, tudi marketing, ekologija tudi kadrovska politika, kakovost, organizacija, pa tudi naš standard. In vsega tega se bomo lotili v današnji številki. Vsega po malem, poljubno in kratko. Upamo, da vam bomo dali dovolj snovi za razmislek o tem, kako bomo v prihodnosti vsi skupaj boljše živeli, v službi in doma, če ne mi, pa vsaj bodoča generacija. Pa še to! To številko Cinkarnarja je vredno shraniti in jo v prihodnosti tudi kdaj pa kdaj pogledati! V dolgoročni načrt Cinkarne, ki ga je sprejela občinska skupščina 19. februarja 1986, smo zapisali vse, česar se bomo dolgoročno zares lotili, pa tudi kako. Do konca dolgoročnega razvojnega programa nas loči samo še desetletje, to pa ni tako zelo dolgo. Nikakor vas ne želimo mučiti z dolgim tekstom, zato smo vam sestavili miselni vzorec, pridodali pa pregled novih izdelkov, katere smo zapisali v dolgoročni razvojni načrt. Urednica Mira Gorenšek sanacija PROIZVODNJA BAZNA PREDELOVANA I. 1990 I. 2000 43,9% 40% I. 1990 I. 2000 56,1% 60% Pri oblikovanju te številke Cinkarnarja so sodelovali: Drago PODVORNIK, Ramo SELIMOVIČ in Mira GORENŠEK Proizvodi (količina/leto): IZ DOLGOROČNEGA NAČRTA POVZEMAMO: Novi Obstoječi - Titanov dioksid 22.000 t - Litopon 4.000 t - Cinkovo belilo 5.500 t - Kemolit plošče 1 mio m2 - Mikral plošče 60.000 kom - Preparati 1,5 mio enot - Tiskarske barve 4.000 t - Tiskarna 150 milijonov din - Intenzifikacija titanovega dioksida 26.000 t - BaS I - modernizacija litopona 5.800 t - Barijeve soli BaS II 6.000 t - Modernizacija cinkovega belila, nove kvalitete, mokri posto- ek 10.000 t elezooksidni pigmenti 5.000 t - Aktivni pigmenti iz bentonitov 30 t (5.000 t) - Cinkofosfatni pigmenti 500 t - Kemolit plošče 2 mio m2 - Kemolit plošče za časopisno proizvodnjo - Tiskarske plošče za biro ofset - Mikral plošče 100.000 kom - Fotopolimerne plošče - Preparati 3 milijone enot Obstoječi - Antikorozijski premazi 1.800 t - Barviti 8.000 t Področje PEAM - 3.000 kom - 200 m Področje PTFE - 60 t Novi - Transfer tehnologije tisk. plošč, barv in preparatov - Sinteza svetlobno občutljivih sloiev - Program tiskanega vezja - Al žica za transformatorje - Polpropustne membrane - Antikorozijski premazi 5.000 t - Praškasti, silikonski premazi - Projektni inženiring za izvedbo antikorozije - Sredstva za obnovo stanovanjskih hiš - Sredstva za gradbeništvo - 28.000 kom - 2.000 m - 500 m2 - 95 t - 4.000 m2 ZA MODERNO TOVARNO NOVOLETNA POSLANICA GENERALNEGA DIREKTORJA SAMO SMELO NAPREJ Leto zelo težkih pogojev gospodarjenja se izteka. Prihajamo v obdobje nove gospodarske reforme, ki jo bo občutila tudi Cinkarna. Novi ukrepi naj nam bi prinesli stabilnejše gospodarstvo in izhod iz revščine ter zaostalosti. V iztekajočem se letu 1989 smo delali in gospodarili kar dobro, saj smo povečali proizvodnjo, izvoz bo dosegel številko 70 milijonov dolarjev, to pa je tudi dosedanji rekord, osebne dohodke smo ob skrbni analizi držali na dokaj visoki ravni in kar je najpomembnejše, tudi načrtovane investicije smo uspešno pripeljali v zaključno etapo. Čeprav se zavedamo, da so nacionalne razprtije napravile svoje in nam ekonomska blokada Srbije v teh že tako težkih časih ni ravno naklonjena, pričakujemo, da bo prevladala treznost in počasno urejanje odnosov brez uporabe povračilnih ukrepov. Naša najpomembnejša naloga v prihodnosti bo še vedno nadaljna modernizacija proizvodnje, izboljšanje ekoloških in delovnih pogojev, dvigovanje življenske ravni naših delavcev ob tem, da bomo morali še vedno večati proizvodnjo in disciplino. Markovičevi zadnji ukrepi nas niso našli nepripravljene. Prilagajanje že poteka. Zlasti je pomembno, da več in kvalitetnejše delamo in skrbimo za še večji izvoz in prodajo na domačem trgu. Velike naloge pa nas čakajo ob prilagajanju na vrsto novih zakonov in ukrepov. V naš načrt za novo plansko leto bomo vgradili vse elemente gospodarske stabilizacije in nove instrumente planirajna, da bomo čimprej vedeli kje smo in kaj nas čaka. Osebno se zavedam, da bomo morali v naše delo na vseh področjih naše dejavnosti vlagati še več naporov kot doslej, kajti le tako uspehi ne bodo izostali. Sem optimist in pričakujem, da prvih šest mesecev gospodarske Osvajamo prve stavke nove filozofije, ki govori o tem, da moramo delati samo tisto, kar se nam izplača ali kar prinaša dobiček, in to na tak način, da bomo čim manj vložili in čim več pridobili. Nova filozofija ima tudi drugo ime - PODJETNIŠTVO. reforme na nas ne bi smelo vplivati negativno, čeravno se zavedam, da bomo določeno ceno za izhod iz krize vendarle morali plačati, bomo pa jutri lahko bolje živeli in še bolje delali. Potrebno pa je poudariti dejstvo, da če se hočemo približati evropskemu standardu življenja, bomo morali menjati naše navade, ki so često z evropskimi neprimerljive. Med prvimi bo potrebno še izboljšati kakovost naših izdelkov in odpraviti vrsto površnosti pri našem delu. Na tem področju smo že naredili korak naprej, vendar so te spremembe še prepočasne. Dobro in kakovostno delo bo potrebno boljše nagraditi, da bodo tisti, ki za ta kolektiv naredijo več, stimulirani. Prepričan sem, da tak enoten kolektiv zmore še veliko več, saj to potrjujejo že dosedanji dosežki. Zato se ob zaključku leta 1989 zahvaljujem vsem delavcem, sodelavcem, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam za vso podporo in iskreno sodelovanje in hkrati želim, da bi tako bilo tudi v prihodnje. Vsem srečno leto 1990! Marjan PRELEC, dipl. ing. NOVOLETNA POSLANICA Želimo vam in nam, da bi živeli mimo in bogato življenje v zdravi deželi UREDNIŠKI ODBOR CINKARNARJA Proizvodi (koiičina/ieto): IZ DOLGOROČNEGA NAČRTA POVZEMAMO: Obstoječi Novi Obstoječi Novi Področje PGUM - 10.000 m2 - 24.000 m2 - Cinkove anode 2.200 t - Cinkova pločevina 1.500 t - Superplastična zlitina - Cinkotit ploč., proga Kvarto - Cuprablau 660 t - 8 t - Cupramix 200 t - Cinkotit pločevina 3.500 t - Cinkova žica 1.000 t - Pred. drug. barv. kov. 1.000t - Sek. cink (Thede,Rem.)5.000 t - Cupraflovv 200 t - Kalcijev stearat 1.000 t - Cinkove rondele /čaš. 1.000 t/ - Moderniz. cinkove galvane - Žveplova - Transfer tehnologije - Proizvodnja kombiniranih fungicidov - Povezava programa agrokemije s programom biotehnologije - novi proizvodi - Žveplova kislina 292.000 t 50 mio kom - Predelava drugih barvnih kovin 100 t - Sekundarni cink /Thede, Remelted/ 2.000 t - Šam. dim. tuljave 60.000 m - Šam. dim. priklj. 57.000 kom - Finalizacija Cinkotit ploč. - Povečanje kapacit. in modernizacija proizv. keram. izdel. - Grad. lep. in mase 20.000 t - Gradbeni el. 50 mio kom - Tek. oglj. dioks., I.faza 5.000t, II. faza 15.000 t kislina 270.000 t Oleum 40.000 t - Krpovina 150 t - Suhi led 500 t - Cinkov sulfat 2500 t - Tekoči S02 500 t - Usluge sulfonacije 500 t - Natrijev hidrosulfit 3000 t - Gradbenokovinski elementi - Gradb. lep. in mase 13.000 t - Produkti za gradb. 500 t - Odpad, titan. sadra 70.000 t - Mavec 10.000 t - Karbonati 20.000 t - Cinkov prah 3.000 t - Zamak 2.500 t - Barijeve soli - Fero sulfat - Mikrocink plošče (surove) - Cinkov prah 3.000 t - Ferosulfat 3.600 t - Pražilni ogorki 11.000 t - Barijeve soli, karbonat 4.500t klorid in nitrat 1.500 t - Ferosul. in njeg. spoj. 5.000t - Pražilni ogorki 80.000 t NAJUSPEŠNEJŠI V OBČINI Vsaj šest kazalcev ekonomskega razvoja, zbranih v sedemletnem obdobju, (z letom 1988 se namreč zaključuje obdobje, ko so vsaj načelno veljali normativno isti gospodarski pogoji) kaže pozitivne trende poslovne uspešnosti delovne organizacije. Tako se je v primerjavi z letom 1982 povečala: - proizvodnja v povprečju za 4 odstotke letno; hitrejša dinamika rasti je bila v obdobju do leta 1986, v lanskem letu pa so ponovno vse proizvodne temeljne organizacije proizvodnjo realno povečale. - izvoz v povprečju za 15 odstotkov letno oziroma iz 22 milijonov dolarjev v letu 1982 na skoraj 60 milijonov dolarjev v letu 1988. S še hitrejšo dinamiko se je povečal konvertibilni izvoz. Cinkarna je tako v lanskem letu izvozila na trge trde valute že za 23 milijonov dolarjev oziroma 40 odstotkov skupnega izvoza, v letu 1982 pa 2,6 milijona dolarjev oziroma 12 odstotkov. - zaradi večje proizvodnje se je povečal tudi izvoz, vendar z bistveno počasnejšo rastjo. Še vedno več uvozimo s konverti-bile kot s kliringa, vendar je razmerje ugodnejše. - Cinkarna ima vsa leta pozitivno devizno bilanco, na konvertibilne trge pa smo prvič v letu 1987 več prodali kot kupili. - zaposlovanje je z 0,6 odstotno letno stopnjo rasti sledilo povečanemu obsegu proizvodnje. V letu 1982 je bilo povprečno zaposlenih 2275 delavcev in se je povečevalo vse do leta 1986, ko je bilo povprečno zaposlenih 2425 delavcev. Po tem letu se je število postopno zmanjševalo za približno 2 odstotka letno. Povprečno število zaposlenih v letošnjem letu je 2282 in se tako približujemo nivoju iz leta 1982. - realni čisti osebni dohodki, izračunani na osnovi povprečnega OD ter gibanja življenjskih stroškov, so bili v lanskem letu v primerjavi z letom 1982 realno višji za 5 odstotkov. Najvišje nad inflacijo smo bili z osebnimi dohodki v letu 1986. Kazalci poslovne uspešnosti, ki so glede na znane težave z inflacijo težko primerljivi, samo potrjujejo že zapisane ugotovitve o ekonomskem vzponu delovne organizacije. Večja produktivnost dela, ekonomičnost, donosnost sredstev ter zelo povečan delež akumulacije v ustvarjenem dohodku, od 12,6 odstotka v letu 1982 na 32,1 odstotka v letu 1988, so samo glavni parametri, ki kažejo na to, da je Cinkarna trden in stabilen poslovni sistem.Z dobrimi tremi četrtinami lastnega kapitala si zagotavlja tudi ustrezno finančno varnost in samostojnost. Za to obdobje je značilna tudi pospešena investicijska aktivnost, realiziranih je bilo nekaj večjih investicij; v letu 1987 se je tako znižala stopnja odpisanosti osnovnih sredstev na polovico ter same opreme na 74 odstotkov. Obračunavanje amortizacije nad minimalnimi stopnjami ter ugodni poslovni rezultati dajejo tako vseskozi dodatne vire financiranja za razširjeno reprodukcijo. Cinkarna je v tem obdobju pridobila tudi na veljavi v širšem družbenem prostoru, postala je ena najuspešnejših DO v občini, saj je v lanskem letu ustvarila kar 36 odstotkov celotne akumulacije celjske občine. Ugodni rezulatati so se odrazili tudi v primerjavi z ozdi v Sloveniji, kjer se je Cinkarna iz 36. mesta po ustvarjenem dohodku v letu 1985 povzpela na 15. mesto v lanskem letu. Po doseženem konvertibilnem izvozu smo bili na 28. mestu in z 6.56 odstotnim deležem v skupnem klirinškem izvozu na 3. mestu v SR Sloveniji. Marjeta Plohl M ul Stop. pokr, skup. uvoza z izvozoh :v a * L« 1« 1» I lf « »M LETO Ikoz ■ Isvo: SUHICIT Stop. pokr. konv. uvoza s konv. izvoz. Iz odurne ličinke metulj čudovit se razvije brez plansko-razvojnih ciljev in tez še tako dobro ..specialiteto" bomo vrgli v pomije ,če pravočasno ne bomo povlekli pravilnih potez... cCCOOoo Cilji poslovanja v letu 1990 Reorganizacija delovne organizacije v družbeno podjetje naj bi v bodoče zagotovila povezanost vseh organizacijskih enot na vseh ravneh organiziranosti in odprla dodatne možnosti za fleksibilno prilagajanje organiziranega izvajanja planskih in razvojnih ciljev poslovanja že za prihodnje leto. Med pomembnejše cilje tako uvrščamo: RAST IZBOLJŠANJE PROIZVODNJA KVALITETA LASTEN DENAR OPLEMENITENJE DENARJA IZVOZ - UVOZ ZNANJE ZNIŽANJE STROŠKI ZALOGE RAZPOREJANJE DELOVNI ČAS PREDMETI DELA IN DELOVNA SREDSTVA PRODUKTIVNOST EKONOMIČNOST RENTABILNOST PREHRANA MED DELOM PRETOK INFORMACIJ NADALJEVANJE RAZVOJ RAZIŠ. DELO INVESTICIJE VAROVANJE OKOLJA RAČUNAL. OPREMA DRUŽB. IN OSEB. STAND. USPOSAB. SLO, CZ, DS PRED NOVIM DESETLETJEM SO EVROPA, ZDA DALJNOVZHODNA JAPONSKA KONKURENCA - Kakovost - Blagovna znamka - Tehnološka premoč - ipd. / - Nizka cena / - Cenena delovna sila - Nizki stroški, ekonomija obsega (RAZVOJNO IN KONKURENČNO ZAOSTAJA) ZAKAJ? KAM? KAKO? CINKARNA? - MARKETINŠKA NAMESTO TEHNOLOŠKE NARAVNANOSTI? - STRATEŠKO VODENO + UPRAVLJANO PODJETJE? Doma kupci nimajo denarja Domače tržišče je v zadnjem času prizorišče velikih sprememb tako političnih, socialnih, ekonomskih kot tudi geografskih (transport). Vse te spremembe, od ustanavljanja novih političnih strank, različnosti znotraj ZK, povečevanja števila nezaposlenih med prebivalstvom, zniževanja življenjske ravni prebivalstva, povečevanja števila izgubarjev med OZD-i, ob hkratnem uveljavljanju zakona o podjetjih ter zakona o financiranju, zahtevajo trezno presojo in pravočasno pripravo strategije trženja naših pomembnejših izdelkov na domačem tržišču. Proizvodni program Cinkarne ni v celoti enako zanimiv za domači trg zaradi več vzrokov (kupna moč, konkurenca, geografske značilnosti, cene itd). Tako kot smo samo domače tržišče razdelili na tržišče republik, na pomožna tržišča, na tržišče široke porabe in druga, je tudi asortiman izdelkov Cinkarne potrebno razdeliti: - na izdelke, ki pomembneje sodelujejo v ustvarjanju prihodka (Ti02, legure, tiskarske plošče, cink oksid, litopon, H2S04) - na izdelke, ki so namenjeni le določenim tržiščem znotraj domačega trga (humoviti, cinkotit, tiskarske plošče, cink oksid, litopon, H2S04) - na izdelke, katerih življenjska krivulja kaže potrebo po umikanju z določenih tržišč (barviti, flo-viti). Iskanje prostora znotraj domačega tržišča, odklanjanje zunanjih vplivov na zniževanje prodaje in kombiniranje osebne prodaje z elementi pospeševanja prodaje, (servis, propaganda, komuniciranje s trgom itd) so permanentne naloge služb v DE Marketing. Seveda pa je za skupino izdelkov, katerih prodaja predstavlja 80 odstotkov celotne fakturirane realizacije v letošnjem letu, to so zgoraj našteti izdelki iz prve skupine, potrebno pripraviti dolgoročnejšo strategijo trženja, katere sestavni del je med drugim tudi vsakoletno sklepanje pogodb. Eden od najpomembnejših problemov trženja v zadnjem času je seveda financiranje. Tako kot je očiten v svetovni trgovini ta problem med severom in jugom, je problem plačevanja vse bolj Prihodnost je zaprta knjiga samo za tiste, ki živijo v sedanjosti. Je geslo, ki poziva k pogumnemu zbiranju in vrednotenju trendov. prisoten tudi pri nas, in sicer med razvitimi deli gospodarstva in nerazvitimi. Ker imamo doma kar 8 tržišč, če upoštevamo tudi obe pokrajini, od katerih so le tri, Slovenija, Hrvatska in SAP Vojvodina zadovoljivo likvidne, ostale pa so z redkimi izjemami kronično nelikvidne, bomo morali - ali zmanjšati prodajo in jo omejiti le na tiste, ki so sposobni poravnati svoje obveznosti v denarni obliki - ali pa iskati možnosti bilateralne menjave, pobota ali kompenzacije z nesolventnimi republikami. V naših razmerah v letu 1990, da bi razširili oziroma povečali prodajo blaga široke porabe (barve, lepila, premaze in tudi dela blaga za reprodukcijo, tiskarske barve, plošče, pigmente in legure) na celotnem tržišču, bo prav nelikvidnost osnovna ovira. Naša prednost pred konkurenco je lahko v tem, da nabavo surovin in repromateriala, ki ga je mogoče kupiti v sosednjih republikah povečamo oziroma izravnamo s prodajo. Če so surovine v takih primerih še cenejše, primer aluminija v letošnjem letu ali žveplove kisline, katere cena je trenutno na jugu države dosti nižja od naše, bo to še dodatno vplivalo na doseganje boljših poslovnih rezultatov. Vsekakor pa pri oblikovanju strategije prodaje kljub temu, dav prvi plan sili financiranje, ne bomo pozabili na osnovno načelo, to je, da samo dober izdelek ob pravem času in na pravem mestu najde pot do končnega potrošnika. Z odpiranjem meje in zniževanjem carin ter drugih dajatev, postaja borba za kupca še bolj tež- ka. Pri tem bo odločala kakovost, pomembne bodo tudi cene in seveda vse ostalo (embalaža, skladiščenje, hitrost dobav, asortiman itd.) toda od kakovosti in cene je odvisno, za katero blago se bo odločil kupec. Mnogo lažje bo za naše izdelke določiti primerne cene (izenačiti jih z uvoznimi neto cenami, povečanimi za vse dajatve pri uvozu) kot pa iz proizvodnje, ki v Cinkarni niso novi. V elementih oziroma poudarkih, ki jih daje proizvodu marketing, naši izdelki gotovo ne bodo nič slabši od uvoznih (embalaža, navodila za uporabo, cene, ekonomska propaganda, distribucija, rabati). Naša prednost pred tujo konkurenco pa je tudi v poznavanju razmer na domačem trgu. Pomembno bo držati raven kakovosti in odpraviti nihanja v proizvodnji kolikor je le mogoče, v izjemnih primerih pa blago z napakami takoj izločiti s tržišča in ga s komercialnimi popusti in detalj-nimi navodili uporabiti tam, kjer to ne bo vplivalo na slabšanje odnosov s kupci. Pri tem bo morala v bodoče veliko vlogo odigrati kontrola kakovosti končnih izdelkov, in to ne samo pri analizah, temveč predvsem pri odločitvah, kakšen izdelek lahko zapusti okvir tovarne. DE Marketing je po prvem krogu usklajevanja načrtov s proizvodnjo v enaki organizacijski obliki in z enakim številom kadrov že prevzela obvezo, da bo v letu 1990 prodala enako količino in asortiman izdelkov kot v letu 1989, ponekod pa tudi občutno večje količine od ocenjene realizacije v letošnjem letu. Borut SEDOVNIK Embalaža ZA NOVO PODOBO NAŠE TOVARNE UREJENOST JE EDEN OD POGOJEV ZA USPEŠNOST Naša tovarna iz leta v leto dobiva lepši videz. Več je zelenic, zasajenega drevja, obnavljajo se pročelja objektov, počiščena je okolica obratov. Starih, napol porušenih obratov ni več. Gradimo infrastrukturo, ki bo povezovala vse obrate med seboj. Cinkarna je tudi ekološko čistejša. Na področju urejanja celotnega zazidalnega prostora Cinkarne je bilo v zadnjih osmih letih storjenega veliko, še zlasti na področju infrastrukture, kjer smo praktično nadoknadili zamujena tri desetletja. Odkupljenih in porušenih je bilo precej individualnih hiš. Cinkarna je morala našim delavcem dati nadomestna stanovanja, Zavod za planiranje in izgradnjo pa je moral poskrbeti za nadomestne lokacije, na katerih so si bivši lastniki porušenih hiš zgradili nove. Še je ostalo nekaj stavb, katere pa načrtujemo, da bodo porušene v naslednjem letu, kar pa ni odvisno samo od nas. Cinkarna končno pridobiva celotni kompleks zemljišča, s tem pa tudi vse možnosti za načrtno izgradnjo bodočih industrijskih objektov z novimi proizvodnimi programi. Ureditev starega jedra V starem industrijskem jedru smo porušili že vse stare obrate, ki so bili vezani na proizvodnjo žveplove kisline, to je temelje stolpne kisline, obrat pražarne (mrtva), PIK, hladilni stolp, rudni dvor, filterske naprave in komandni prostor. Za rušenje so predvideni še rudni dvor pri obra- tu za proizvodnjo sekundarnega cinka, v Kemiji obrat minija, katerega je začel rušiti že obrat sam, lesno skladišče gradbenega materiala ter bivši prostori gradbene operative TOZD Vzdrževanja. Na tem prostoru pripravljamo izgradnjo novega obrata za proizvodnjo gradbenih mas. Hala bo imela površino okoli 2200 m2 in bo zasedla prostor od topilnice do Voglajne. V starem jedru ostajajo le še obrati, ki so pod zaščito spomeniškega varstva, to so: topilnica, obrat za proizvodnjo generatorskega plina ter del valjarne, kjer je parna valjčna proga, parni stroj in kotlovnica z dimnikom. Nadalje razvojni laboratorij, obrati agro-programa, trato postaja, upravna zgradba. Preostali industrijski obrati so tudi predvideni za rušenje, na istem prostoru pa naj bi se zgradili novi obrati z ekološko neoporečno proizvodnjo. Področje, na katerem trenutno stojijo obrati keramike in bivše mizarske delavnice, pa je predvideno za potrebe razširitve mesta. V sklopu zazidalnega načrta Gaberja pa ostajata opredeljena objekta Ambulanta in večnamenski družbeni objekt. Stari in novi del Cinkarne bosta po zazidalnem načrtu povezana z izgradnjo novega mostu preko Hudinje in cestnega nadvoza preko magistrale Vzhod-Zahod. Gradnja objektov v novem delu Gradnja objektov v novem delu Cinkarne poteka po programu. Trenutno so v gradnji: Večnamenski objekt, v katerem so prostori za avtomehanično delavnico, prostori za gasilsko dejavnost, prvo pomoč, civilno zaščito, službo varstva pri delu, službo varstva okolja, službo zavarovanja, svoje prostore pa bodo imele tudi nekatere športne sekcije (strelišče in trim kabinet), večnamenska dvorana pa bo služila samoupravnim organom in družbeni dejavnosti. Gradi se objekt Družbene prehrane, to je kuhinja, ki bo zaradi zahtevne opreme in daljših rokov dobav končana predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta. Dokončuje se objekt Laboratorij Ti02. Objekt predstavlja veliko pridobitev, saj bo z njim zagotovljena možnost izvedbe projekta računalniškega vodenja celotne proizvodnje. Končujemo tudi z deli na objektu Gumama vTOZD Veflon. Z zagonom velikega avtoklava in ostalih naprav, obrat Gumama širi svoj proizvodni program. TOZD Energetika in obrati tita-na pridobivajo na varnosti obratovanja z izgradnjo-razširitvijo TP in izgradnjo novega hladilnega stolpa. Oba objekta bosta končana v letošnjem letu. Znatna so bila vlaganja v opremo, zlasti v Ti02 in v Grafiki. V opremo za proizvodnjo novih ofsetnih tiskarskih plošč je vloženo preko 10 milijonov mark, v novo linijo tehtanja in pakiranja titanovega dioksida pa preko 3.900.000.- mark. V končno fazo prehaja tudi izgradnja odlagališča titanove sadre z zemeljsko pregrado »Za Travnikom«, saj bo pregrada praktično zgrajena do konca leta, tako da bodo za prihodnje leto ostala le še manjša ureditvena dela (zatravitev, posaditev in tehnični pregled). Ta objekt predstavlja tudi v slovenskem smislu enega največjih gradbenih objektov. Za transpon sadrovice je zgrajen nov cevovod, za obratovanje pa je pripravljena tudi nova črpalka »GEHO«. Za leto 1990 pripravljamo dokumentacijo za izgradnjo naprav za proizvodnje modrega bakra skupaj s sodelavci Kemije in Industrijskega biroja Ljubljana. Z Energetiko pripravljamo projekt za izgradnjo kompresorske postaje, z Razvojno službo in ZRMK Ljubljana nov program na področju gradbenih mas. Lokacijski postopki pa tečejo za izgradnjo glavne tovarniške ceste z novo vratarnico in spremljajočo kanalizacijo, v teku je lokacijski postopek za severni izhod (most preko Ložnice, cesta preko železniškega tira M 1 s priključkom na Bežigrajsko cesto in parkirišče). V prihodnjem letu načrtujemo tudi izgradnjo novega železniškega pretakališča vnetljivih snovi pri TOZD Grafiki. V izgradnji je tudi blokada »S« kanala. Obe investiciji predstavljata vlaganje v izboljšanje ekološkega stanja. V prihodnjem letu se bo bistveno zmanjšalo vlaganje v gradbene in infrastrukturne objekte, znatno pa se bo povečalo vlaga nje v opremo, saj se načrtu večji modernizaciji in rekonstrukciji v obratih Metalurgije in sami proizvodnji Ti02. Emil KRIVEC Ob Titanovem dioksidu že stoji laboratorij V starem jedru Cinkarne bo ostal še del valjarne na parni pogon NOVA OPREMA V Ti02 Obstoječa oprema v Titanovem dioksidu je v rabi več kot 15 let. Zaradi izrabljenosti povzroča vedno večje stroške vzdrževanja ter celo izpade proizvodnje, kar vse vpliva na izredno težko količinsko doseganje proizvodnje. Za doseganje nadaljnje nemotene proizvodnje in zagotavljanje obratovalne varnosti, nadomestuje-mo posamično obstoječo opremo z novo. Tretja znanstveno-tehnološka revolucija sili vsa podjetja v pospešen ritem tehnološkega razvoja izdelkov, proizvodnih procesov, upravno-organizacijskega modela in poslovne politike - ali pa jih pušča za sabo kot neuspešne, kot ostanke preteklosti, ki v novem obdobju niso več dovolj učinkoviti, da bi uspevali v naraščajoči konkurenci. Konec velikega gradbišča ODLAGALIŠČE ZA TRAVNIKOM JE ZGRAJENO, OSTALA JE LE ŠE UREDITEV OKOLICE Obseg nadomeščanja sestavljajo naslednji sklopi-projekti, ki jih bomo samostojno izvajali v različnih časovnih obdobjih, vendar bodo vsi zaključeni do konca leta 1990: 1. Avtomatska filtrirna naprava za proizvodnjo Ti02 (kratko: filter stiskalnica) in 2. Avtomatsko pakiranje in paleti-zacija Ti02 (kratko: pakirna linija) Za plačilo uvožene opreme bo Titanov dioksid najel tuji kredit pri Jugobanki. Iz teh sredstev bodo plačani tudi ploščni toplotni izmenjevalci firme Alfa-Laval, za sanacijo ferosulfatne linije KKČ za proizvodnjo žveplove kisline. Dosedanji izredno dobri poslovni in proizvodni rezultati bodo s to investicijo samo zadržani na intenzivirani ravni 26.400 t letno. Ob tem pa povsod načrtujemo uvedbo modernejših tehničnih rešitev s specifičnimi pozitivnimi učinki po kriterijih prestrukturiranja, kot so: specifično zmanjšanje porabe energije, povečanje produktivnosti dela z avtomatizacijo nekaterih tehnoloških operacij, humanizacija in izboljšanje pogojev dela, posodobitev vodenja posameznih tehnoloških operacij z uvedbo mikroprocesorjev, izboljšanje varovanja okolja, doseganje zahtevane povprečne točnosti tehtanja glede na jugoslovanske in predvsem na mednarodne standarde, možnosti vplivanja na normative porabe in možnosti doseganja nove in boljše kakovosti. V celotni naložbi, vredni v dinarski protivrednosti 12,3 milijonov nemških mark, je devizni del pla-čanja 7,5 milijonov DEM, v katerem je zajeta uvozna oprema. Na osnovi mednarodne licitacije je bila izbrana naslednja oprema: 1. Z avtomatskima membranskima filter stiskalnicama firme CHOOUENET in pripadajočo potrebno opremo, ki jo bo dobavila francoska inženiring firma SEEI iz Schiltigheima, bomo nadomestili dosedanje rotacijske vakum filtre. Z novima napravama bomo dosegali večjo suhost pogače (48 % trdne snovi), kar bo vplivalo na racionalnejšo porabo zemeljskega plina v pigmentaciji - kalcinaciji. 2. Z avtomatsko pakirno linijo nemške firme MOELLERS bomo povečali produktivnost, predvsem pa zadostili zahtevam jugoslovanskih in mednarodnih standardov tehtanja in pakiranja. Z njo bodo nadomeščene zelo izrabljene pakir-ne naprave, ki več ne ustrezajo novim predpisom. Hkrati bodo sanirani in humanizirani dosedanji pogoji dela. Investicijo načrtujemo ob nemotenem in neprekinjenem tehnološkem procesu, kar bo od izvajalcev del in proizvodnih delavcev zahtevalo izredno dobro koordiniranje del ter dodatno zavzemanje pri uresničitvi projekta. Sredi lanskega avgusta smo začeli s prvimi deli na novi pregradi in odlagališču za odpadno sadro in nevtralizacijo tovarne titanovega dioksida. Zaradi rastoče inflacije smo se odločili, da poskusimo v enem letu narediti skoraj neverjetno, dokončati pregrado. Po prvotnem projektu je bilo predvideno, da bomo pregrado zgradili v treh stopnjah z vmesnim razmakom po pet let. Zaradi tako hitre in neprekinjene gradnje je moral projektant Viktor Pirc skupaj z Marjeto Sajetovo iz Vodnogospodarskega inštituta v Ljubljani, ob strokovni pomoči prof. dr. Vidmarja iz fakultete za gradbeništvo, ponovno preračunati nadvišanje pregrade zaradi posedanja tal. Sredi doline je bilo potrebno zgraditi pregrado za 1,8 m višje, da bo vrh pregrade na koti 300 m nad morsko gladino, ko se bo pregrada nehala posedati. Seveda se ne bi dalo izračunati vseh posedkov in tudi drugih potrebnih podatkov, če ne bi imeli v pregradi že od začetka zgrajenih različnih mernih instrumentov. Te instrumente so vgrajevali sproti z višanjem pregrade in tudi delali meritve strokovnjaki ZRMK iz Ljubljane. Dela na pregradi so lahko potekala samo ob dnevni geo-meterski kontroli. Vsi izvajalci so imeli za svoje potrebe lastne geodete. Cinkarna pa je za kontrolo gradnje najela Geodetski zavod Celje. Zaradi nadvišanja je bilo potrebno vgraditi tudi več materiala v pregrado. Spremenili smo tudi količine posameznih vgrajenih materialov. Vgradili smo namreč manj piritnih ogorkov kot je bilo predvideno po projektu. Ker smo prvotno računali s postopno gradnjo, smo predvideli piritne ogorke iz bodoče proizvodnje. Drugi razlog za zmanjšanje količine ogorkov pa je letošnje mokro poletje. Po projektu VGI naj bi v pregrado vgradili 1.188.680 m3 vseh materialov. Zaradi nadvišanja bo vgrajeno za 5 odstotkov več vseh materialov od teh 134.000 m3 piritnih ogorkov, 826.000 m3 peščenjakov, 202.000 m3 glinastih meljev, 69.000 m3 gline in 13.000 m3 filtrskega materiala. Od celotne količine peščenjakov je 798.587 m3 vgradilo v pregrado podjetje SCT in 31. oktobra zaključilo z deli. Ostalo količino so pripravili za odvoz. Tako velike količine smo odkopali na enem samem mestu, ob robu odlagališča, kjer smo odstranili celoten hrib. Sedaj nova področja hriba že urejamo, tako da bo na njih že prihodnje leto rasla trava in bodo zasajena drevesna semena. Vsa ostala dela na pregradi pa izvajata celjski podjetji NIVO in Ingrad. Dela na pregradi se bližajo koncu in predvidevamo, da bo konec novembra letos že posejana trava na vrhu pregrade. Lani smo začeli z deževnimi poletnimi in jesenskimi dnevi. Zato smo zaostanek lahko nadoknadili v suhi in ne premrzli zimi. Optimistično smo pričakovali suho in vroče poletje, pa smo se ušteli v predvidevanjih, da bo pregrada dokončana že septembra. Zato pa sedaj v suhi pozni jeseni dokončujemo zamujeno. Ostanejo nam še zaključna dela pri ureditvi odlagališča in okolice, kar pa se bo zavleklo še v prihodnjo pomlad. Vse pa zavisi spet od vremena. Ugotavljamo namreč, da je bilo vreme vzrok, da na odlagališču ni bilo mogoče delati kar 200 dni v času treh mesecev. Miloš RANT Dani PODPEČAN Zmanjšana možnost onesnaženja potokov Blokadni sistem na S kanalu bo kmalu gotov Na S kanalu pri izlivu v vzhodno Ložnico, bo v kratkem končan blokadni sistem za onesnažene vode iz Cinkarne. To bo zadnja postaja za odpadne vode, ki se po severni strani Cinkarne stekajo v vzhodno Ložnico, da se še lahko nevtralizirajo, če zaradi eventualne okvare niso bile očiščene že na mestu izpusta, preden stečeio v vodotok. Če bodo pH metri pred blokadnim sistemom zaznali prenizko ali previsoko vrednost pH vode za izpust v vodotok, se bo sprožila zapornica m voda se bo začela zbirati za zapornico, dokler z ustreznimi ukrepi ne bo spet primerna za izpust v Vzhodno Ložnico. S kanal za blokadnim sistemom ima omeieno prostornino za zbiranje vod. Pri tem je treba tudi poudariti, da je blokadni sistem zadnie varovanje vod pred izpustom in se nikakor ne smemo zanašati samo nani, vode morajo biti primerne za izpust v vodotok iz vsakega obrata posebej že do S kanala. To ponavadi tudi so, zato so se nam že pojavile ribe v kanalu znotraj cinkarniške ograje in vsi si želimo, da bi tako stanje obdržali. Tudi sama nevtralizacija ni brez posledic, saj za njo ostane v vodi mulj. Zato upamo, da bomo morali blokadni sistem čim manikrat uporabiti, ob njem pa bomo vseeno malo bolj mirni za naše čistejše vode. Blokadni sistem bo hkrati tudi pobiral oljne madeže s površine vode. Vida Planinšek RADIOAKTIVNI ODPADKI Celjsko društvo za varstvo okolja je šele sredi letošnjega novembra poklicalo strokovnjake za merjenje radioaktivnosti na našo pregrado Za travnikom, da bi potrdili njihove trditve o zakopanih radioaktivnih odpadkih iz Krškega, čerav so te njihove trditve stare že več kot pol leta. Da niso našli sledu o skritem zakladu je sedaj seveda krivo to, da smo jih že preveč dobro zakopali. Sedaj jim lahko obljubimo samo še to, da bomo v primeru, če bo izpod pregrade začela teči radioaktivna voda, zgradili na tem mestu atomske toplice in se preusmerili v turizem. Vida PLANINŠEK ZA EKOLOŠKO VARNOST SO Za ekologijo načrtno skrbimo že dvaindvajset let z 1,22 odstotnim deležem v celotnem prihodku vsako leto. Rezultati so znani, zmanjšali smo količino žveplovega dioksida v zraku za 48 odstotkov, do leta 2.000 pa jo bomo še za toliko. Tri leta že merimo emisijo S02 na štirih mestih v Cinkarni, vse nove investicije in posodobitve opremljamo s čistilnimi napravami. Poleg tega opuščamo stare proizvodnje in nadzorovano odlagamo odpadke. Zgradili smo še zadnjo blokado, da ne bo moglo priti do pomorov rib. Morda je res, kar nekateri pravijo, da o vsem tem premalo pišemo! POMEMBEN EKOLOŠKI PROJEKT: Emisijo iz Ti02 bomo še zmanjšali Vodstvo delovne organizacije se je odločilo, da na osnovi možnosti pridobitve posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj za ekološke naložbe, konkurira za kredit pri Ljubljanski banki in izvrši nadaljnje odžvepljevanje plinov iz proizvodnje TiO?. Za v ta namen izdelano študijo o ekološkem projektu: ZMANJŠANJE EMISIJE ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA IZ IZSTOPNIH PLINOV Ti02 konkuriramo za kredit v višini 1.617.000 dolarjev, po 8,5 odstotni obrestni meri, z odplačilno dobo 12 let in moratorijem 3 leta. Ugoden kredit predstavlja 60,7 odstotka celotne naložbene vrednosti, ki znaša 2.663.000 dolarjev dinarske protivrednosti. Od pregledanih možnih tehnično tehnoloških rešitev smo izbrali sulfacid postopek firme Lurgi, Frankfurt, ki ima že dve referenci uspešnega odžvepljevanja plinov iz Ti02 proizvodnje po sulfat-nem postopku v Franciji in ZR Nemčiji. Predvidena mednarodna licitacija pa bo potrdila ali je bil izbor opravljen optimalno. Postopek je zasnovan na principu mokre katalize pretvorbe S02 iz izstopnih plinov v žveplovo kislino s pomočjo kisika in dodane vode. Izstopne pline potiska obstoječi ventilator skozi sloj katalizatorja, ta je iz aktivnega oglja, v ležečih, vzporedno vezanih, gumiranih reaktorjih. V porah aktivnega oglja se S02 absorbira in hkrati pri obstoječih pogojih izstopnega plina pretvori v H2SO„. Nastalo žveplovo kislino izpere voda, ki po ponavljajočem programu izmenjaje izpira aktivno oglje po delih sloja. Proizvod -ostanek čiščenja je 15 odstotna H2S04, povprečno 920 kg/h, bo koristno uporabljena v lastnem tehnološkem procesu in bo nadomestila do sedaj uporabljeno svežo, ki jo pripravljamo iz koncentrirane kisline in vode. Tako zapiranje tehnologije omogoča reciklažo odpadnih snovi. To je tudi edini ekonomski učinek v sicer popolni ekološki naložbi. Življenjska doba katalizatorja je 4 do 6 let. Postopek je popolnoma avtomatiziran in potrebuje le kontrolne posege enega delavca 15 minut na izmeno. Gumiranje reaktorjev bo opravil Veflon. Vrednost uvožene opreme, vključno s stroški inženiringa je 47,6 odstotkov, kar tudi predstavlja delež deviznega plačanja. Lokacija odžvepljevalne naprave, ki je vezana na izstopne pline iz kalciniranih peči po mokrih eietrofiltrih, ki predhodno odstranjujejo žveplov trioksid (S03), je predvidena kot zapolnitev v neposredni bližini teh naprav. Učinek čiščenja je 90 odstoten, kar pomeni, da bodo obstoječi plini s povprečno koncentracijo 2 g S02/m3. To je manj, kot zahteva Odlok o dovoljenih emisijah iz leta 1988, ki predpisuje mejno koncentracijo 0,5 g doseči v letu 1992. Da gre naša proizvodnja v korak z ostalimi proizvajalci iskanega in strateško pomembnega titanovega dioksida, ki predstavlja eno odstoten delež v svetovni proizvodnji ter da ostane sprejemljiva za okolje, mora poleg investicij v intenziviranje proizvodnje, v nadomeščanje izrabljene opreme, v izgradnjo odlagališča za odpadno sadro in v avtomatizacijo obstoječe proizvodnje, vlagati še v okolje. Smernice Sveta evropske skupnosti v zvezi zmanjšanja obremenjevanja okolja iz titanove industrije, ki so obvezne za vse evropske proizvajalce zagotavljajo, da so vsi proizvajalci izenačeni in da morajo enako vključevati stroške okolja. Z njimi je preprečena morebitna nelojalna konkurenca in zagotovljena so vlaganja v ekološke naložbe. S predvideno naložbo bo emisija žveplovih oksidov v zrak tudi pod evropskimi zahtevami, kar je naš prispevek »za evropsko kakovost življenja«. Dani Podpečan ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA Ekološka varnost na prvem mestu Na področju ekologije je Cinkarna v preteklih letih naredila zelo veliko, to nam kažejo analize vod, izstopnih plinov in onesnaženosti zraka. Danes si je težko predstavljati, kakšno je bilo stanje pred 20 leti, ko ni bilo elektrofiltrov na Ti02, kisline so delale slabo in so imele večkrat nezgodne izpuste, kurili smo še z generatorskim plinom, vode so bile redno kisle in iz odlagališča v Bukovžlaku je tekla rdečerjava voda, po kateri je neredko prinašalo tudi piritne ogorke itd. Meritve onesnaženosti zraka z S02 so nas uvrščale med najbolj onesnažene kraje v Sloveniji in pozimi smo imeli redno prekoračene najvišje dovoljene vrednosti. Ekološka sanacija ni potekala samo v Cinkarni, pač pa je tudi več kotlovnic v drugi industriji in v mestu prešlo na zemeljski plin in so se s tem zmanjšale emisije S02 in dima. Stanje je danes veliko boljše, če sodimo po izmerjenih koncentracijah S02 na 4 merilnih mestih v Celju. Sedaj, ko smo ta naš največji delež onesnaževanja znižali na dopustno raven, so prišle na vrsto tudi druge oblike onesnaževanja, kot so na primer organske snovi, težke kovine. Cinkarna je to reševala že v preteklosti, vendar pa to ni imelo nobenega odmeva, ker je v Celju prevladovalo mnenje, da je edini in najhujši problem S02. Cinkarna je največ težkih kovin emitirala v ozračje, ko je delala še topilnica cinkove rude do leta 1970. Danes predelujemo cink predvsem v pločevino, kjer ni emisij v ozračje, iz sekundarne predelave cinka in iz cinkovega belila pa gre v zrak manj kot 1 kg kadmija letno. Kolikor je Cinkarna kriva za vsebnost težkih kovin v tleh, predvsem kadmija, je to stvar njene pretekle proizvodnje, ne pa današnjih emisij. Kadmij je še marsikje drugje, npr. v premogu, kurilnem olju, umetnih gnojilih, pepelu iz kurišč, predvsem pa ga v povečanih količinah uživajo kadilci, saj je tobak rastlina, ki najbolj od vseh rastlin vleče kadmij iz zemlje in ga pri kajenju kadilec veliko bolj »izkoristi« kot pri uživanju hrane, ki vsebuje kadmij. Po drugi strani pa še vedno preveč zanemarjamo izpušne pline iz prevoznih sredstev, ki so vir težkih kovin, organskih snovi, med katerimi so tudi kancerogene, ogljikovega monoksida, ki med drugim lahko povzroči poškodbe ploda v materinem telesu, dušikovih oksidov, ki so tudi povezani s kancerogenimi obolenji, med trdnimi snovmi pa naj omenim saje, ki so kancerogene ter svinec, ki povzroča dedne spremembe. In vse te emisije imamo tik pod nosom, ko hodimo po cesti. Cinkarna ne bo nikoli popolnoma izničila svojega deleža onesnaževanja zraka, treba je delati tako, da se tehnološko čimbolj zniža emisija, poleg tega pa je na tem področju izredno pomembna delovna disciplina in znanje. Ekološki ukrepi so včasih dobro zamišljeni, izvedba pa ne da pričakovanih rezultatov. Velikokrat pogrešamo sodelovanje med posameznimi službami oziroma obveščanje o dogodkih, ki vplivajo na okolje. Včasih bi nas pravočasna obvestila obvarovala pred slabo voljo občanov, ki jih je vedno bolj strah pred najrazličnejšimi vplivi na okolje in so v Celju še posebej izpostavljeni upravičenim, še večkrat pa neupravičenim »opozorilom« Društva za varstvo okolja. Vida PLANINŠEK so ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Varstvo okolja - razvojna spodbuda Sprejemljivost okolja za vse aktivnosti človeka ni neomejeno. To velja poudariti predvsem zato, ker postajajo določeni procesi na zemlji ireverzibilni in vse več je alarmantnih ugotovitev ekološkega nasilja. Pri tem pa okolje ne more biti samo omejitveni faktor razvoja, temveč kot je tov. Milan Kučan dejal: RAZVOJNA SPODBUDA - INOVATIVNOST za humanizacijo življenja po merah okolja, ne samo po meri človeka! (III. jugoslovanski simpozij: Ekosociali-zem - nov družbeno razvojni projekt, oktobra 1989). Ne da bi podcenjevali zavzetost vseh družbeno političnih organizacij in novih alternativnih gibanj ter zvez, ki si v današnjem pluralističnem ozračju v svoje predvolilne programe dajejo ekologijo kot imperativ, se zavzemamo za konkretno, strokovno multidisciplinarno in na mednarodno osvojenih kriterijih slonečo preventivno ekologijo in predvsem na PRESOJO VPLIVOV NA OKOLJE vseh človekovih aktivnosti. Ocene posegov v okolje, presoja tehnologij naj bi kakor blagovna znamka okolju prijaznejših proizvodov, pokazale nevidne lastnosti proizvodov vidne, oziroma nevidne vplive na okolje vidne, preden se zanje odločimo. Tu kaže racionalno uporabiti spoznanja razvitega sveta, ki je tudi najbolj odgovoren za dosedanje planetarne probleme okolja. Cinkarna je od svojih začetkov me-talurško-kemične proizvodnje v letu 1873 pa do danes, s svojo raznoliko proizvodnjo prispevala k obremenjevanju okolja, med drugim tudi zaradi zastarele tehnologiie, ki je bila v takratni razvoini fazi sodobna. Zato smo se morali nakopičenih ekoloških problemov lotiti z opuščanjem proizvodenj in z rekonstrukcijami ter modernizacijami. Imperativ nam je ekologija, ekonomija, tehnologija. Z zaokroževanjem tehnološko-ekonom-skih krogov, z izboljšanjem ekološkega stanja dosegamo strokovno in širše družbeno-ekonomsko upravičenost današnje proizvodnje ter njeno sprejemljivost za geografsko in meteorološko neugodno celjsko kotlino. V ta namen poleg uporabe čistejših surovin in energije (zemeljski plin), vgrajujemo v obstoječe tehnološke procese učinkovite čistilne naprave, pri čemer skušamo v največji meri ostanke čiščenja koristno uporabiti v lastnih tehnoloških procesih tudi kot sekundarne surovine. Preostale odpad- ne snovi pa varno in kontrolirano ter pod stalnim nadzorstvom odstranjujemo s selektivnim odlaganjem v lastna odlagališča odpadnih snovi. Poleg nalog iz Programa ekološke sanacije 1978, je že uresničenih mnogo nalog iz Družbenih dogovorov o varstvu okolja občine Celje. Tako v pogledu emisij vzrakstagni-ramo in izpuste žveplovega dioksida kontinuirano merimo. Kakor za zrak imamo tudi za vode in odpadne snovi evidenco in stalne meritve. V izgradnji je tudi Ekološki informativni center, ki bo delno avtomatsko na osnovi analiz in meritev zbiral vse podatke iz posameznih merilnih mest. Obenem bo možno tudi upoštevati trenutno meteorološko stanje in splošno onesnaženost zraka z S02. Vsi podatki bodo računalniško obdelani in podani v mesečnih biltenih. Center bo imel tudi izpolnjen alarmni sistem za zrak in vode. Z javnim delovanjem Ekološkega informativnega centra Cinkarne, bomo skušali znova pridobiti zaupanje občanov. Za varnost je bila izdelana Ekološ-ko-varnostna zaščitna ocena in organizirane intervencijske skupine za primer nesreč z nevarnimi snovmi. Tudi vaja Celje '89, je imela za cilj preveriti usposobljenost, organiziranost in povezanost Cinkarne z ostalimi subjekti v Celju za takšne primere. Z zaostrovanjem dovoljenih meja onesnaževanja, so naši razvojni programi ozko vezani na ocene posegov v okolje in pri svoji dolgoročni viziji razvoja stalno upoštevamo nova spoznanja in razvoj tehnologij. Tako nam okolje ne predstavlja ovir nadaljnega razvoja, temveč spodbudo in inovativnost za nove razvojne možnosti obstoječe proizvodnje in osnovo za iskanje novih razvojnih programov v smeri prestrukturiranja. Dani PODPEČAN Pogled vzdolž cinkarniške ceste skozi ograjo. Tudi nova ograja bo dala Cinkarni večjo urejenost in čistost. Pri načrtovanju prihodnosti je treba že danes misliti na to, kaj bi se utegnilo zgoditi in se zatorej pravočasno organizirati, da se to ne bi zgodilo. Ustavljamo piritno in posodabljamo ferosulfatno linijo Sanacija KKČ-ferosulfatne linije, kot kratko imenujemo ta ekološki projekt, intenzivno poteka že eno leto. Do sedaj je bil s pomočjo firme Hugo PETERSEN Wiesbaden, izdelan bazni inženiring rekonstrukcije in modernizacija prehoda obstoječega enojnega postopka ferosulfatne linije na dvojno katalizo in absorbcijo, v zaključku je izdelava natančnejšega inženiringa, ki ga opravlja Vzdrževanje, zaustavljena je proizvodnja KKČ-piritne linije (31. julija 1989), izvršena je mednarodna licitacija za uvozno opremo, porabljena bodo že nabavljena osnovna sredstva izven uporabe (ventilator, ploščni toplotni izmenjevalci) in v skladu z odločbo občinske vodnogospodarske inšpekcije je izdelan sanacijski program. Tako je polovica naloge že izvršena in ni bojazni, da ne bi bila v celoti zaključena do skrajnega roka, ki je 31. decembra 1990. Glede obstoja in nadaljnjega razvoja žveplene kisline, smo izdelali vrsto študij z različnimi učinki in rešitvami. Končan izbor je narekoval predvsem novo sprejeti Odlok o dovoljenih emisijah in tržno stanje pri prodaji in izvozu kisline. Načrtovana sanacija s prehodom iz enojnega na dvojni postopek bo žveplov dioksid s povprečjem 3,5 g S02/m3 (do 89 kg/ h S02/h) znižala na 1,2 g in ne bo presegala z odlokom o emisijah iz leta 1988, predpisane mejne koncentracije 1,4 g/m3 (35 kg/h), ki naj bi jo dosegli do leta 1992. Nadaljnji učinki sanacije bodo nastali z vgraditvijo ploščnih toplotnih izmenjevalcev. Tako ne bo več možno izlitje kisline v vodotoke, izkoriščena pa bo tudi reakcijska tehnološka toplota s koristnim segrevanjem napajalne vode do 106 m3 vode na uro na temperaturo 75 °C. To je tudi edini ekonomski učinek, če seveda ne upoštevamo, da se bodo zmanjšali stroški stalno večjega vzdrževanja dosedanje izrabljene linije in da bo z vgradnjo novih naprav zagotovljena večja obratovalna varnost. Še večji uspehi na področju varstva okolja pa se nakazujejo na področju ogorkov. Z zaustavitvijo piritne linije so se ti zmanjšali za polovico in z načrtovano dodatno zamenjavo piritov z elementarnim žveplom bo teh ogorkov zelo malo. Ker je domača prodaja in izvoz ogorkov za potrebe proizvodnje cementa velik, praktično ne bo več odlaganja na odlagališče v Bukovžlaku. Dokončne stroške sanacije še nismo izračunali, saj pravkar zbiramo ponudbe in ceno domače opreme, vendar celotna vrednost ne bo presegla 6,2 milijona DEM v dinarski protivrednosti, pri čemer bo delež deviznega plačila okoli 40 odstotkov. V opisanih stroških seveda niso zajeti stroški zaustavitve piritne linije, demon-taža obstoječih gradbenih objektov in spremembe, ki jih narekuje obratovanje samo ferosulfatne linije na področju energetike. De-montažna dela že potekajo in po letu 1990 skupne emisije S02 iz celotne delovne organizacije ne bodo več presegale 210 kg S02/h. Dani PODPEČAN Na ferosulfatni liniji je postavljen nov filter Prilagoditi se času LETOS SE IZTEKA ZADNJE LETO PLANSKEGA OBDOBJA, ZA KATEREGA LAHKO REČEMO, DA JE BILO USPEŠNO. TO DOKAZUJEJO TUDI POSLOVNI REZULTATI. Značilnost dolgoročnega in srednjeročnega obdobja od 1986 dalje je načrtna modernizacija obstoječih programov, ki so se tržno potrdili, vlaganje v nujno potrebno infrastrukturo, razvojno - raziskovalno delo aplikativnega značaja in iskanje novih izdelkov in tehnologij v sodelovanju z inštituti, univerzo in drugimi podjetji. Za ponazorilo tega, da se je takšna strategija tudi izvajala, naj naštejemo nekatere zaključene naloge in naloge, ki so še v teku: Pravkar zaključujemo projekt »Intenzifikacija proizvodnje Ti02. Zaključujemo tudi modernizacijo obrata za proizvodnjo litopona in izgradnjo novega obrata za proizvodnjo barijevega sulfida. V valjarni je stekla proizvodnja mikro-cinka, postavljena je avtomatizirana razrezna linija. Zgrajen je nov obrat za grafične preparate. Posodobljena je proizvodnja v obratih v Mozirju. V teku so vlaganja v razširitev obrata Veflon. Zgrajen je obrat za zaščitna rastlinska sredstva. Postavljene so nove vzdrževalne delavnice s potrebnimi skladišči. V izgradnji je deponija trdnih odpadkov. Postavljena je proizvodnja C02. Zaključena je tudi naloga čiščenja dimnih plinov iz sušilnice ferosulfa-ta in čiščenje izcednih vod v Bu-kovžlaku. V izgradnji je nova linija za proizvodnjo ofsetnih plošč. Obnavljamo in opremljamo stavbo za potrebe razvojne službe. Postavljena je pilotna naprava za nalogo »Barijeve soli«, zgrajena so nekatera skladišča in urejeno nekaj cestišč. Zgrajeno je večje število novih laboratorijev in nabavljeno nekaj opreme za strokovno delo v temeljnih organizacijah. Doseženi so dobri rezultati pri povezovanju z univerzo in inštituti. Za ilustracijo naj omenim sodelovanje z Inštitutom Jožef Štefan iz Ljubljane na projektih »Barijeve soli« in »Računalniška avtomatizacija proizvodnje Ti02, z kemijskim inštitutom Boris Kidrič pri razvoju trdnih maziv za vlečenje žice, z Univerzo v Beogadu pri razvoju fotopolimernih plošč, z Univerzo v Zagrebu pri razvoju organskih barvil in izobarjenega kalcijevega karbonata, z Zavodom za raziskavo materiala v Ljubljani na več projektih, z Metalurškim inštitutom v Ljubljani, in še nekaterimi drugimi. Uspešno smo se vključili v program SRS »2000 raziskovalcev«. Od pet prijavljenih so uspešno opravili specializacijo trije sodelavci iz Razvojne službe: Dejan Ketiš, Vladimir Vrečko, in Pavel Blagotinšek. Pridobili smo sofinanciranje naših projektov na ORS, PORS in pri Zveznem komiteju za znanost in tehnologijo- ORS je sofinancirala projekte »Regeneracija fluoriranih plinov«, »Fotopolimerne plošče« in »Računalniška avtomatizacija Ti02. PORS - 4 je sofinanciral projekt »Barijeve soli«. Največje priznanje predstavlja sofinanciranje projekta »Računalniška avtomatizacija kemijskih procesov«, ki ga za dobo petih let v višini 30 % sofinancira Zvezni komite iz sklada za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije. To je na kratko nekaj bistvenih dosežkov v preteklem obdobju. Ker gre za začetek novega, bi bilo smiselno nakazati nekatere smeri strategije in o tem odpreti razpravo. VIZIJA RAZVOJNEGA DELA Osnovna izhodišča iz dolgoročnega načrta, sprejetega 1986, morajo ostati kot nadaljnje vodilo, ker predstavljajo okvir, ki je sprejemljiv tako za občane Celja, kot tudi za Cinkarno, ki podjetju zagotavlja usklajen razvoj bazno -predelovalne industrije. Vendar je ta izhodišča potrebno gledati tudi v luči novih dogajanj, kot so sprejetje novega Zakona o podjetjih, uveljavljanje tržnih zakonitosti, povečanje mednarodne povezanosti in večje potrebe po razvoju zdravega okolja. Po drugi strani je pri snovanju strategije treba upoštevati potencial gospodarstva z ozirom na težko gospodarsko krizo, v kateri se nahajamo. Zaradi vsega naštetega bo nujno treba načrtovati relativno skromnejšo rast obsega proizvodnje. Ni realno pričakovati več kot 1,5 odstotno letno rast. Vendar pa je s stališča razvoja treba načrtovati zelo ostre ukrepe če bomo hoteli takšno rast tudi doseči in uresničiti. Zato smo si postavili naslednje cilje: (predlog za razpravo): - rast finančnega obsega proizvodnje -F 1.5 % - zaposlenost na enoto proizvoda - 2.0 % - produktivnost + 3.5 % - izvoz + 1 % - uvoz + 1 % - vlaganje v RR delo (od DP) + 2-3 % Poleg tega moramo zaostriti odnos do nekaterih že postavljenih ciljev, kot so: boljša izraba kapitala in obstoječih zmogljivosti, izvajanje investicij s čim več lastnih sredstev, sovlaganje v nove programe z drugimi podjetji doma ali v tujini (nova zakonodaja to sedaj realno omogoča), znižanje stroškov proizvodnje, kakovostni dvig proizvodnje in poslovanja, uvajanje novih proizvodov in ino-viranje obstoječih, izboljšati človekovo okolje ter dvig standarda zaposlenih. Glede na že omenjena izhodišča izdvajamo vprašanje dviga kakovosti naših izdelkov in storitev nasploh, kot ključne za uspešen razvoj podjetja v naslednjem obdobju. Večina naših izdelkov je podvržena precejšnjim konjuk-turnim nihanjem. Prihodnost nam bo prinesla neprimerno hujše soočanje s trgom kot neusmiljenim razsodnikom o tem, kdo bo vzel kakšen del tržnega kolača. Upoštevajoč vse to, bo treba zastaviti potrebne naloge na različnih področjih dela kot so organizacija, kontrola kakovosti, proizvodnja, razvoj in raziskave, kadri, marketing in ostala dela. Če se omejimo bolj na razvojno - raziskovalno področje, lahko ugotovimo nekaj izhodiščnih položajev, ki so danes v veljavi. Razvojno - raziskovalno delo se odvija v različnih organizacijskih enotah. Programske enote v večini primerov nimajo skupne politike. V odsotnosti takšnega nosilca politike razvoja, se izvajalci posameznega programa večinoma postavljajo kot parcialni nosilci politike in nastopajo večinoma upoštevajoč samo svoj zorni kot gledanja na problem. Realizacija novih dosežkov v proizvodnji je razen izjem zelo neučinkovita. Pri delu je prisoten voluntarizem. Nagrajevanje je nestimulativno. Glede na vse to in zaradi povečanja učinka razvojno - raziskovalnega dela, bi bilo nujno definirati nosilce politike razvoja posameznih programov, seveda tudi nosilce čisto novih programov. To bi omogočilo usklajeno delovanje vseh, ki so udeleženi pri izvajanju te politike. Nadalje je treba uskladiti število projektov kadrovskemu in materialnemu položaju podjetja. Za načrtovanje in izbrane projekte je treba določiti nosilce, ki bi bili izključno zadolženi za realizacijo projekta. Nosilce in člane timov pa določiti za vsak primer posebej, neodvisno od osnovne organizacijske enote. Predvideti možnost zača- snega zaposlovanja strokovnjakov iz univerze, inštitutov ali drugih podjetij ali strokovnjake, ki ne bodo imeli stalne zaposlitve. Seveda pa je potrebno nagrajevanje za projekt posebej urediti, da bi bilo bolj stimulativno. PROJEKTNO VODENJE Projektni pristop je za naše podjetje rešitev iz več razlogov. Povečala bi se medsebojna povezanost, pa tudi odgovornost in učinek. Po drugi strani pa bi razen nujno potrebnih strokovnih jeder, ki so in bi bili zaposleni v podjetju, angažirali dodaten kader namenjen samo za konkretne projekte. To je tudi smiselno, če upoštevamo, da pri takšni paleti različnih programov ne bo mogoče stalno zaposliti več strokovnih sodelavcev, glede na stroške. K temu je treba dodati, da bodo novi pogoji razvoja, ki predvideva vlaganje kapitala neodvisno od tega, ali je v »lastni, tovarniški ograji«, ali drugje, zahtevali predvsem projektni pristop vodenja. Vse to kaže, da bo vse naše ukrepe treba nujno prilagoditi času ki prihaja. Naj omenim le še nekatere naloge, ki jih bomo morali realizirati, če želimo zgoraj predlagane cilje doseči. Zaenkrat načrtujemo naslednje: realizacijo projekta praškastih premazov, aktivnega cinkovega oksida, modernizacijo obrata gradbenih mas z uvedbo novega programa DEM (mineralni ekspanzijski materiali), nadaljevanje naloge »Fotopolimerne plošče«, razširitev programa Veflon, modernizacijo programa organskih barvil, modernizacijo fe-rosulfatne linije za proizvodnjo žveplove kisline z dokončno ustavitvijo piritne linije, dokončno izgradnjo deponije Za travnikom, uvedbo nove tehnologije proizvodnje modrega bakra, začetne raziskave na področju maloto-nažne kemije, nadaljevanje obnove opreme Ti02 (pakirnica, filtracija, čistilna naprava iz dimnih plinov kalcinirk, rekoncentracija odpadne žveplove kisline), računalniško avtomatizacijo Ti02, za-ključitev obrata z novo linijo za ofsetne plošče, projekt oborjenega kalcijevega karbonata in še nekatere naloge, ki so v pripravi. Čas in prostor v tej številki ne dovoljujeta širše obravnave kompleksnosti razvojne problematike, ki zajema različna področja dela od marketinga pa vse do organizacije. Vendar ostaja upanje, da bo prispevek kljub temu dodal košček k mozaiku naših prizadevanj in načrtov za prihodnost podjetja. Marko TUKARIČ Za) za sodobno marketingško MISELNOST Za) Ideje so na trgu Tržna orientacija je stvar vseh Definicijo v naslovu smo povzeli po Philipu Kotlerju, svetovnem filozofu marketinga. In s tem misli tudi na to, da je naravnost ironično, da so prav tisti ljudje, ki so v podjetjih najbližje strankam (kupcem), najmanj cenjeni, pa še kar naprej govorimo o tržno orientiranem podjetju. To tradicijo bi morali tudi pri nas obrniti na glavo, seveda, če želimo dobiti bitko za uspeh na trgu. O sodobni, tržni naravnanosti v naši tovarni bi trenutno težko govorili, kajti DE Marketing si ne zasluži tega imena, verjetno bi ime prodaja bolj sodil v realnost. Zakaj je tako, kje so vzroki za takšno stanje, kakšni pa so vendar zametki oblikovanja sodobne poslovno-marketinške filozofije v Cinkarni? Morda nam bo na ta vprašanja odgovoril dipl. oec Borut SEDOVNIK, pomočnik direktorja DE Marketing. Prava tržna orientacija je danes stvar vseh in vsakogar v organizaciji, od direktorja do vratarja in ne samo oddelka za marketing. Uspešne organizacije v prihodnosti bodo tiste, ki bodo sprostile človeško energijo. Zamislite si, da skupini veslačev naročite, naj igrajo igro, za katero še ni pravil. Ne vedo niti, kaj je igrišče, niti kje je. Ne vedo niti, proti komu igrajo! To so pogoji, v katerih morajo delati nove organizacije. Na temelju izkušenj in informacij je treba omogočiti demokratično družbeno izbiro med vsem, kar človek sicer teoretično zmore ali bo še zmogel in med tem, kar mu dolgoročno zagotavlja blaginjo oziroma ga varuje kot biološko vrsto. Cinkarnar: Koliko trenutno mislimo podjetniško, tržno? Sedovnik: Zaradi bliskovitih sprememb na trgu izgubljamo čas za razmislek o strateških odločitvah. Pri tem pa so te odločitve vezane na distribucijo blaga, uvajanje novega artikla, politiko boja s konkurenco, politiko cen itd. Mi pa se intenzivno ukvarjamo le z enim delom tega. Cinkarnar: Ko gledamo sorodna velika uspešna podjetja v Sloveniji, človek na ravni podjetja pogreša sodobne prijeme. Sedovnik: Vsak sistem družbene lastnine poraja dvome o uspehu delničarstva, obveznic. Premalo smo agresivni glede izvoznega trženja, na primer. Medtem, ko drugi odpirajo predstavništva v tujini, jih mi zapiramo. Na domačem trgu smo uokvirili proizvodne količine. Omejujemo število zaposlenih enakomerno na vseh funkcijah, medtem ko v svetu omejujejo zaposlene v proizvodnji, v marketinški funkciji, ki je pri njih vitalna, pa povečujejo število delavcev. Kratkoročno je ta strategija pri nas učinkovita, dolgoročno pa ne. Cinkarnar: Očitajo nam neinovativ-nost pri idejah za nove proizvode. Sedovnik: V zadnjih letih smo v živahni investicijski dejavnosti kolač delili na preveč delov, zato nimamo ključnega proizvoda, ki bi vlekel naprej. Dejansko so bili v teh letih na tržišču štirje novi proizvodi, ti pa predstavljajo le 1 do 2 odstotno prodajo v realizaciji mesečno. Cinkarnar: Toda, bilo je že nekaj idej? Sedovnik: Res, toda idej nekako ne spravimo v življenje. Želeli smo zgraditi industrijsko prodajalno, ustanoviti ekipo za montažo žlebov in cinkotit kritine, ki bi se vozila s kombijem po terenu, želeli smo izpeljati distribucijo grafičnih plošč mimo trgovin in podobno. Toda vse ni odvisno le od nas v marketingu. Cinkarnar: Kaj lahko naredimo v tem trenutku? Sedovnik: V kolegiiskem poslovodnem organu je podjetniška miselnost ze prisotna, to ie videti v veliki pozornosti do tinansirania, izvoznem pou- darku in domačem trženju. Menim pa, da bi morali povečati ponudbo na zahodni trg, doma pa povečati prilagajanje proizvodnje kupcem ter zgraditi lastno prodajno mrežo s kompletno ponudbo. Cinkarnar: Bodo boljše možnosti po sprejetju statuta? Sedovnik: Družbena lastnina je glavna težava. V tem ne vidim rešitve. Premik bi bil, če bi bila Cinkarna last delavcev. Cinkarnar: Kje se po tvojem sploh začne oblikovati ideja o novem proizvodu, na trgu, v laboratoriju ali v proizvodnji? Sedovnik: novica o ideji pride seveda s trga. Toda kako obdelati idejo? Potrebovali bi neko rešeto v obliki „razi-skovalnega sveta", katerega bi sestavljali strokovnjaki iz razvoja, vodstva marketinga in prodaje. Prodaja, raziskava tržišča ali za to ustanovljeni tim bi pripravljali informacije za ta svet. Cinkarnar:Kdo je tisti, ki na trgu najde ideje? Sedovnik: Najbližje je pospeševalna služba, ki je nenehno soočena z domačimi proizvajalci in potrošniki. Toda pospeševalci prodaje imajo premalo informacij o tujih materialih. Na tak način ne moreš slediti svetu. Drugi vzrok pa je nizka ocenitev teh del in nalog, posledica tega pa je neustrezna zasedba. Rešitev vidim le v vzgajanju kadra, da bi znali potrošnikom nuditi več. Za to pa je potrebno funkcionalno izobraževanje tudi v tujini pri vodilnih firmah v dejavnostih, ki so za nas zanimive. Cinkarnar: Sedaj pa delamo volontersko? Sedovnik: Kar pa tudi ni slabo. Premalo imamo kadrov za to, tudi za raziskavo trga, saj imamo preveč razvejanih proizvodov. Sicer pa, saj je veliko idej, toda nekatere pomenijo za Cinkarno drobljenje kapitala. Kajti razpoložljiva sredstva moramo najprej vložiti v najbolj pomembne, nato manj pomembne in tretje v sili razmer, to je ekološko pomembne. Menim, da bi morali naše dejavnosti širiti predvsem v tista področja, ki so za trg zanimiva to pa so: fotopolimeri, pigmenti, grafika, laki. V grafične proizvode za- to, ker smo na trgu monopolisti. Vlake in premaze zato, ker imamo zmogljivosti, surovino in možnost, da postanemo monopolisti. Zanimiv je sintetični kalcijev karbonat, ker je poraba v industriji papirja in kozmetiki ter drugod zelo velika, bili bi pa tudi vodilni proizvajalci. Cinkotit plošče imajo zelo veliko prihodnosti na tujem trgu. Velik trend v svetu je povečevanje porabe tehničnih plinov, posebno v smeri suhega ledu. Drugotnega pomena so izdelki, pri katerih ne bo velikega zaslužka, to so: plesticidi, katere dela 20 proizvajalcev v Jugoslaviji in organske barve, kjer zamujamo 40 let, trg pa je že zaprt. Tekstilne tovarne izvažajo 70 odstotkov proizvodnje, zato lahko uvažajo kakovostne tekstilne barve. Gradbene mase so vprašljive zaradi transportnih stroškov, pri disperzij-skih barvah je velika konkurenca, pri cinkovih legurah in anodah pa smo razen konkurence odvisni od surovin. Tudi pri umetnih masah je velika uvozna odvisnost. Med tržno manj pomembne izdelke, ki izstopajo iz osnovnega koncepta ter zapolnjujejo vrzeli v proizvodnji (sezonski, lažja dela za invalide), pa štejemo: substrate, antifriz, betonsa-nirje, divalux. Ni potrebno, da ideje vedno pridejo le s tržišča. Ideja lahko nastane kjerkoli. Toda, če pride s trga, je možnost realizacije stoodstotna, če pa pride iz proizvodnje, je vprašanje plasmaja na trgu. Tak primer, ko smo bili v marketingu nepripravljeni, je bil vlekolit. Cinkarnar: Zaradi likvidnostnih težav organizacij doma, bomo prisiljeni iskati tuje kupce. Kako vidiš to vizijo? Sedovnik: Domači trg se res zapira. Od domačega programa bi lahko izvozili za 40 odstotkov izdelkov, vendar bi bil iztržek dinarsko manjši. Toda na drugi strani je vprašanje, če prav za toliko ne izgubimo zaradi neplačevanja. Če bi hoteli prodajati po svetovnih cenah, bi morali prilagoditi naše stroške tujim proizvajalcem. To pa pomeni zmanjšati delovno silo, znižati stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja ter energije. Druga možnost je blagovna menjava z domačimi kupci. Zaradi povečane nabave na jugu države, bi se nam odprla možnost za prodajo baritov, le-gur, žlebov, grafičnih barv, litopona in premazov. Od njih pa bi lahko kupovali žveplovo kislino. Prvič bi s tem rešili ekološki problem, drugič pa bi bili cenovno zanimivi. Kislino bi dobili trikrat ceneje, hkrati pa bi zmanjšali konvertibilni uvoz ter povečali domačo nabavo in prodajo. Prihranek bi bil približno 500.000 dolarjev mesečno. Cinkarnar: Kaj pa storitve organiza- cijskih enot skupnega pomena? Bi tudi pri tem lahko iztržili zunaj podjetja? Sedovnik: Prav gotovo. Toda vključevanje v zunanje okolje bi lahko pomenilo, da bi se naloge znotraj podjetja zapostavljale, bil pa bi hkrati takoj problem financiranja. Menim pa, daje na teh področjih še veliko rezerv, posebno v transportni dejavnosti in energetiki. Navsezadnje bi tudi v Marketingu lahko prodajali svoje storitve prav preko svoje industrijske prodajalne. Lahko bi delali kombinacije, tako da podjetjem, ki niso sposobna plačevati, vzameš njihove izdelke (seveda, če so zanimivi za naše tržišče) in jih plasiraš tu. CinkarnanKcfo v Marketingu je tisti, ki je za sodoben način trženja najbolj pomemben? Je to referent, pospeševalec prodaje, servisant, tržni raziskovalec? Sedovnik: Generatorji vseh prodajnih aktivnosti, usmerjevalci dela in organizatorji so vodje prodajnih programov. Toda ugotavljamo,dani potrebe po evidenci o tem, koliko kupcev smo v nekem obdobju pridobili, niti zakaj smo jih izgubili. Žal! Cinkarnar: Se ukvarjate z industrijsko špijonažo? Sedovnik: Zelo pomembno bi bilo vlagati del sredstev v to dejavnost posebno tam, kjer so ugotovljene interesne sfere, to je v primerih, ki so za nas življenjskega pomena. Možnosti so velike. Vse to pa je povezano z lastnino in poslovodenjem. Cinkarnar: Negativni image Cinkarne je bolj znan kot dobro ime. Ali imamo v propagandi zamišljeno kakšno strategijo? Sedovnik: Dolgoročni koncept graditve „image Cinkarna" imamo, prav tako načrt produktnega oglaševanja. To zadnje imamo zajeto v letnih načrtih. Gre za oglaševanje predvsem tistih izdelkov, ki so na tehnološki višini in kakovostni. Pri institucionalnem oglaševanju pa bomo poskušali Cinkarno predstaviti okolju kot člen v verigi v tem smislu, da je kljub temu, da je ekološka bomba, nujno potrebna za celotno gospodarstvo. To bo imelo delno tudi izobraževalno funkcijo. Na primer: povedati želimo, da se žveplova kislina nahaja v akumulatorjih, da je titanov dioksid v zdravilih, antibiotikih, kozmetiki, da je kislina strateška surovina, da tovarne titanovega dioksida niso le v Afriki, da so tudi v Italiji, Franciji, skratka, da ima to proizvodnjo tudi razvita Evropa. Nekatere aktivnosti že tečejo, o odmevih pa kdaj drugič. Mira Gorenšek KAJ JE KAKOVOST? KAKOVOST POSTAJA NAJPOMEMBNEJŠA DIMENZIJA GOSPODARJENJA IN LE TA LAHKO JAMČI TRAJNEJŠO USPEŠNOST GOSPODARJENJA. PRAV ZATO MORAMO VEDETI, V KOLIKŠNI MERI IN KAKO BOMO ZNALI IN USPELI RAZVIJATI KAKOVOST V NAJŠIRŠEM SMISLU. Zavedati se moramo, da je za nastanek kakovostnega izdelka - kar je naš cilj - odgovoren in potreben vsak posameznik. Kakovost ni le problem proizvodnje in morda še službe kakovosti. Dober izdelek lahko uniči transportni delavec z nemarnim delom, snažilka, ki ni dobro očistila tal, nabavni referent, ki ni kupil ustrezne surovine, itd. Zato lahko rečemo, da je za dobre izdelke potreben prav vsak Cinkarnar, za slab izdelek je lahko kriv le en sam delavec. Kakovosten izdelek je rezultat kupčevih želja in potreb in naših zmožnosti. Tak izdelek pa nastaja po fazah: a) kakovost konstrukcije (razvojna služba pri novi proizvodnji predpiše vse pogoje, ki jih je treba izpolniti, da bi dobili željen izdelek.) b) kakovost izdelave (proizvodni delavci morajo zagotoviti tehnološko disciplino - s tem pa se potrdi ali zavrže kakovost konstrukcije. c) kakovost eksploatacije (pospeševalci prodaje, prodajni referenti se s kupci pogovarjajo o izdelku). Kupčev glas je torej najustreznejša ocena izdelka. Če je kupec nezadovoljen, potem mora priti do spremembe predpisov - normativov v procesu proizvodnje. S tem je ponovno vzbujen cel krog ljudi, vsak tak poseg v predpise v procesu pa pomeni tudi napredek v kakovosti izdelka - pomeni razvijanje izdelkov. Če sedaj pomislimo, kdo vse je v teh fazah nastajanja izdelka sodeloval, lahko mirno rečemo VSI. Če izdelek spremljamo po vseh treh fazah, če nam uspe prenašati informacije na organiziran način do vseh udeležencev pri nastajanju izdelka, lahko tudi ukrepamo. Če pa ukrepamo sproti, na osnovi argumentov, si bomo zagotovili kakovost -QUALITY ASSURANCE. O takem zagotavljanju kakovosti se danes govori v razvitem svetu. EVROPA 1992 Če gledamo televizijo, beremo časopise, nas postaja strah združene Evrope. Ko bodo razvite dežele Evrope praktično odpravile meje, poenotile predpise, bodo meje za nas izven te integracije še bolj nepropustne kot so danes. Proizvajalci bomo morali upoštevati tehnične lastnosti izdelkov po standardih, ki se menjujejo CEN-standar-di. Zagotovitev, da je lastnost izdelka ustrezna, še ni dovolj. Izdelek mora bi- ti tudi stabilen. Stabilnost izdelka dosegamo s stabilno proizvodnjo. To pomeni, da izdelek izdelujemo zmeraj v enakih pogojih, enako. Vsaka sprememba v procesu, tudi izboljšava, pomeni nestabilnost kakovosti izdelka. Izboljšavo moramo vgraditi v proces organizirano - dogovorjeno in za zmeraj. Predpogoj za prodajo izdelkov v razviti, združeni Evropi bo torej kakovosten izdelek. Kako gledamo na kakovost pri nas? V naši tovarni je še vedno razširjeno mnenje, da so naši izdelki kakovostni, saj jih kupci vendar kupujejo. Če nismo preveč kritični, tako razmišljanje tudi sprejmemo. Kaj pa jutri? 1992? Za večino izdelkov lahko rečemo, da so slabše kakovosti kot izdelki razvitega sveta. Kupna moč nerazvitih pada. Na trgu bo prav kmalu prevelika ponudba. Kdo bo uspel? Samo tisti, ki bodo imeli kakovostne izdelke in cenejše od drugih. Za nas to pomeni bistveno drugačen odnos do dela, združitev vseh funkcij v tovarni za dosego istega cilja - boljši izdelek. Da pa bi vsi ljudje - saj smo zapisali, da smo za dober izdelek potrebni prav vsi - drugače mislili, je potrebno tudi funkcionalno izobraževanje, dobra kadrovska politika. Naša služba si že nekaj let prizadeva za postavitev informacijskega sistema, saj je reakcija na osnovi argumentov edina prava pot. Organizacija take mreže zajemanja podatkov je zelo težavna, posebej, če večina ljudi še ne vidi pravega smisla. Pripravljati se za jutri, je v naših razmerah nekaj takega kot boriti se z mlini na veter. Kljub tem težavam smo uspeli uvesti informatiko: 6 poročil proizvodnih obratov, 4 poročila o sredstvih za delo, poročilo o reklamacijah, poročilo o surovinah, poročilo o izdelkih. Poročila so večinoma mesečna in so osnova za razpravo na rednih proizvodnih sestankih. Pripravljenost za sodelovanje na teh timih je danes odvisna od vzgoje posameznika, razgledanosti, značajskih lastnosti, inteligence. Zato so vsi uspehi pravzaprav naključni. Razmere na trgu pa nas bodo v prihodnje prisilile na sistematično, organizirano, argumentirano razmišljanje in ukrepanje. Mija MARIN Marica ŠKORJANEC in Sadik HUSKIČ pri rentgentskih napravah, kjer opravljajo procesno kontrolo Pomembnost kontrole procesa Kontrola procesa je ena izmed faz integralnega upravljanja kakovosti. Obsega kontroliranje od prve proizvodne faze do skladiščenja izdelka, beleženje podatkov, ki so potrebni za raziskave in ki so osnova za regulacijo procesa. Vsaka proizvodnja ima svoj vhod, ki ga predstavljajo znanje razvoja in tehnologov, surovine, stroji in energija. Če izdelek ni dober in je bila spoštovana predpisana tehnologija, je vzrok samo v slabem vhodu, zato ga moramo korigirati. Vendar je regulacija možna le tedaj, če je zajemanje podatkov točno (zapisovanje dejanskih meritev) in če je upoštevana predpisana tehnologija (tehnološka disciplina). Osnova za vsako upravljanje in regulacijo je informacija. Teh informacij pa je v okviru vsakega procesa veliko, zato je treba sistem za zajemanje podatkov prilagoditi tako, da je možno enostavno i z ne preveč administrativnega dela pripravljati poročila in arhivirati podatke. Kontrolna tehnologija se pripravi na osnovi definicije procesa. Vsak tehnološki postopek je sestavljen iz množice aktivnosti. Te posamezne aktivnosti združujemo v operacije, več operacij pa združimo v eno kontrolno mesto. Za vsako kontrolno mesto moramo določiti zahteve s tolerancami (normative za posamezne parametre), ki jih vnesemo v plan kontrole. Plan kontrole pove kontrolorju, kje mora meriti, kaj, kako, s čim in kako pomemben je parameter (število točk). Iz plana kontrole se sestavi robni karton, ki se pripne na statistični kontrolni list (SKL). Statistični kontrolni listi so prirejeni odgovarjajočemu načinu zapisovanja meritev in s tem hitri obdelavi podatkov. V Cinkarni je uvedena kontrola procesa v naslednjih obratih: Nova valjarna, »S« - kislina, Ferosul-fatna linija, tekoči C02, Litopon, Tiskarske plošče in v tozdu Kemija Mozirje. Uvaja se kontrola v Ti- skarni. V večini navedenih obratov je uvedena avtokontrola (izvajalec v proizvodnji je tudi kontrolor), ki opravi sedem obhodov kontrole v eni izmeni. Za zagotavljanje točnosti zajemanja podatkov opravi kontrola iz Službe kakovosti vsaj en obhod na izmeno v vsakem obratu. Množico tekoče zajetih podatkov iz posameznih proizvodnih operacij obdelamo po matematično-statističnih metodah in jih z izdelavo mesečnega poročila pretvorimo v informacije, s katerimi lahko krmilimo kakovost. Po izdelavi mesečnega poročila o kakovosti se organizira tim kakovosti na ravni proizvodnih enot (tozd, obrat). Tim se sestaja enkrat mesečno, redno se zapiše beležka sestanka, ki vsebuje pregled poročila in pregled izvajanja nalog. Pri pregledu mesečnega poročila se izpišejo kritična kontrolna mesta po pogostosti in teži napak. Posebej se poudarijo kontrolna mesta in parametri, pri katerih se je število napak povečalo glede na prejšnji mesec. Sledi pregled testiranja enakosti avto-kontrole in kontrole: opozori se na meritve, pri katerih je AK registrirala znatno manj napak, kot SK s ciljem, da se razlike odpravijo. V beležkah se vodi pregledna evidenca o zastavljenih nalogah, ki jih v prvem delu za vsakega zadolženega posebej razvrstimo med izvedene, pričete in neizvedene, v drugem delu pa jih izpišemo z numerično oznako (zaporedna številka naloge in številka sestanka tima) z vpisom naloge ter imenom nosilca. Sledijo nove naloge z imeni nosilcev in sodelujočih. Poslednji del beležke so informacije o delu obrata in Centra kakovosti o pomembnejših akcijah teamov, o rešitvah zastavljenih nalog, o zatikanju in težavah, pa tudi uspehih pri delu. URŠIČ Ivan Leskovar pri kontroliranju tiskarskih plošč Opravljamo tudi kontrolo sredstev za delo Vzporedno s kontrolo procesa, poteka tudi kontrola sredstev za delo, ki zagotavljajo boljše vzdrževanje ter izbiro delovnih sredstev. Tudi tu je potrebno najprej določiti definicijo kontrolne tehnologije delovnih sredstev, ki upošteva zmogljivosti ter preventivno vzdrževanje strojev. Kontrola delovnih sredstev se opravi enkrat do dvakrat na teden. Ob koncu meseca izdelamo poročilo, ki ga obravnavamo nateamih vzdrževanja, katerega stalni člani so odgovorni tehnologi vzdrževanja in proizvodnje, kakor tudi operativci. Kontrolo sredstev za delo smo do sedaj vpeljali v obratih titanov dioksid, nova valjarna ter tekoči C02. Alenka STEPANČIČ Računalnik v službi kakovosti danes in jutri Intenziven razvoj mikroelektronike v zadnjih dveh desetletjih je omogočil uporabo več novih metod dela na področju, ki ga imenujemo kontrola kakovosti. Gre za to, da so najprej avtomatizirane in nato kompjuterizirane naprave omogočile hitrejše In natančnejše merjenje ter obdelavo merjenih podatkov. V službi kakovosti tako danes srečamo računalnike pri nekaterih laboratorijskih aparaturah (rentgen, ACS, Hunterlab,...), imamo pa tudi dva osebna računalnika APPLE II in PC AT Abacus, ki ju uporabljamo za statistično obdelavo podatkov procesne kontrole, kontrole sredstev za delo ter kontrole surovin in izdelkov. Samo v centru kakovosti obdelamo dnevno med 10.000 do 12.000 osnovnih podatkov, ki jih predstavljamo vsak mesec v rednih poročilih, pri čemer z našimi obdelavami pokrivamo manj kot polovico proizvodnje. Kadar se v proizvodnjah, ki jih kontroliramo, pojavijo posebni problemi, ki zahtevajo dodatno angažiranje, so tehnologom v centru kakovosti na voljo tudi posebne statistične obdelave kot so testiranje hipotez, analiza vplivnih faktorjev proizvodnje, ocene stabilnosti ter sposobnosti procesa in ocene natančnosti določenih metod ali aparatov. Pričakujemo lahko, da bo trg v naslednjih letih zahteval pospešeno vpeljavo procesne kontrole ter kontrole surovin in izdelkov še v ostale proizvodnje in tudi ostale poslovne funkcije. To pomeni hitro rast števila podatkov, ki jih bo potrebno obdelati, kar nam bo že zaradi sedanje počasnosti postavilo zahtevo po novih tehnikah merjenja, zajemanja in obdelave podatkov. To pa je z drugimi besedami postavitev proizvodnjih informacijskih procesov (mreže osebnih računalnikov v povezavi s procesnimi in laboratorijskimi računalniki), ki morajo postati logična podlaga poslovno informacijskemu sistemu. Poenostavljeno bi lahko rekli, da bomo morali v naslednjih nekaj letih na novo opremiti kontrol-na(merilna) mesta tako, da bo mogoč neposreden zajem podatkov, ustrezna računalniška obdelava in prezentacija rezultatov za različne potrebe. Seveda ne bo dovolj samo nekaj povezanih računalniških sistemov, potrebno bo tudi zelo intenzivno izobraževanje delavcev, ki bodo z njimi delali oziroma uporabljali rezultate iz njih. Pri tem moramo povedati, da se služba kakovosti polno angažira tudi vtem smislu z organizacijo seminarjev in tečajev, tako na področju uvajanja statističnih metod v kontrolne tehnologije kakor tudi na področju boljšega razumevanja ter uporabe računalniških programskih paketov v celotni delovni organizaciji. Alenka STEPANČIČ Kakovost je zastonj in nikogaršnje darilo. Kakovost je danes impertiv za vse odlične organizacije. Ljudje v njih pa so determinirani z njo. Energija z nižjimi stroški Glavna dejavnost energetike bo usmerjena predvsem na področje racionalizacije proizvodnje (para, predelava tehnoloških vod, komprimiran zrak) in prenosa energetskih virov, pri čemer mislimo na optimiranje prenosnih vodov, izolacijo in obnovo. Ker je omrežje distribucije dogra-jevano pač glede na potrebe, vse pa staro več desetletij in v agresivnem okolju, se pojavljajo večje izgube kot bi bilo to statistično normalno. Za realnejše ugotavljanje normativne porabe energije na enoto proizvoda in s tem v zvezi varčevanje pri porabi, je nujno potrebno vgraditi števce na pitni in tehnološki vodi ter pari. Meritve porabe zemeljskega plina in električne energije so urejene. V prihodnosti načrtujemo, glede na potrebe v delu Cinkarne vzhodno od Hudinje, novo merilno regulacijsko postajo za zemeljski plin. Obstoječa MRP ob Hudinji, bo namenjena za bodočo proizvodnjo v starem delu in kot povezava z novo, v primeru zastoja. Rekonstrukcija ali pa varnejše obratovanje z tehnološko vodo, zahteva preureditev potoka Hudinje, črpališča NIVO (vključno z predčiščenjem Hudinje) in razširitvijo priprave vode v Cinkarni. Dotrajanost kompresorjev (proizvodnja Ti02) in same razmere v sedanji strojnici, zahtevajo postavitev nove centralne kompresorske postaje. Hkrati naj bi dvignili nivo komprimiranega zraka, glede na potrebe tehnologije obratov. Glede na to, da je razen proizvodnje titanovega dioksida, žveplove kisline in nove valjarne, ves novi del Cinkarne napajan z električno energijo iz transformatorske postaje, ki stoji v ograjenem delu Ema, bo potrebno v okvirih možnosti graditi na ozemlju novega dela v bližini 110 KW daljnovoda, novo različno transformatorsko postajo. V starem delu Cinkarne, ki bo v prihodnosti vseboval tehnologije po zahtevah ZN, bo treba, zaradi dotrajanosti in nefunkcionalnosti (nove zahteve), urediti popolnoma novo omrežje za vse energetske vire. Mihael BURNIK PARA UODA ZDI. PLIN ZRAK ELEKTRIKA V strukturi interne realizacije sta približno s po tretjinskim deležem zastopani elektrika in para; večino eksterne prodaje, ki v realizaciji TOZD predstavlja le 1 % pa je ustvarjene iz naslova prodaje električne energije. VARUJMO OKOLJE ZA MODERNO VODENJE Cinkarnarjev intervju Največ denarja žanje, kdor prvi začne Bernard Kostevc z 19-letno prakso v razvoju BASF pri nas že drugič Danes še posebno cenimo zdomce, ki veliko vedo o tem, kako se da preživeti v razvitem svetu. Zato ni naključje, da smo za današnjo številko povabili na pogovor dipl. ing. Bernarda Kostevca, ki ima veliko izkušenj pri razvojnem in ustvarjalnem delu. Pred odhodom k zahodnonemški firmi BASF je delal tudi v Cinkarni, zato mu naša tovarna ni neznanka, toda namen našega pogovora je bil ujeti tisto veliko razliko med načinom dela in razmišljanja na zahodu in v Jugoslaviji. Cinkarnar: Kako je organiziran razvoj za obstoječe in za nove izdelke v razvitem svetu? Kostevc: Razvojni oddelek je vrsta službe, ki dela izključno za prodajo in proizvodnjo. Prodaja dobiva informacije o možnosti tržišča in o zahtevah na njem, ta izda nalog s tehničnimi in drugimi podatki. Tako je razvoj nek tehnični servis prodaji za proizvodnjo. Hkrati pa je razvojni oddelek servis za proizvodnjo in obratu na razpolago. Strokovnjaki morajo proizvodnji pomagati: na primer pravilno naravnati stroje. Drugače pa je, ko gre za nov izdelek. Ko marketing izdela ekonomsko študijo in ko je s strani vodstva dana zelena luč, ustanovijo oddelek s primerno tehnično opremo. Pri tem pa je pomembno, da izredno veliko sredstev vlagajo v razvoj. Včasih se zgodi, da je bila odločitev napačna, kupili pa so drage naprave. To si lahko privoščijo le večje firme. Cinkarnar: Firme morajo razmišljati tudi dolgoročno. Ali imajo organiziran tudi kakšen oddelek centraliziranega razvoja7 Kostevc: O prihodnosti tovarne razmišlja vodstvena struktura. Ko sem začel delati v BASF, me je generalni direktor povabil na razgovor in mi razložil cilje razvoja firme. Njegove besede sem imel vedno pred očmi. Imeli pa smo oddelek centralne analize, ki je imel tudi centralni laboratorij z dragimi in preciznimi instrumenti, katere smo lahko uporabljali za poskuse in analize, nismo pa jih potrebovali pri vsakodnevnem delu. Analitski oddelek je po naročilu izdeloval precizne analize, priskrbel podatke za reševanje specialnih vprašanj, oddelek pa je sledil tudi informacijam o konkurenčnih proizvodih. Cinkarnar: Ustvarjate sami ali v skupini? Kostevc: Za vsako ustvarjanje ni dobro, da delaš sam. Potrebno je timsko - projektno delo. Zelo pomembno je vzdušje med sodelavci v razvojnem oddelku. Ti se med seboj informirajo, pomagajo drug drugemu, poskušajo, se pogovarjajo. Občutek imam, da smo pri nas zelo egocentrični. Nekateri mislijo, da so bogovi. Cinkarnar: Mimogrede, kaj menite o nakupih licenc? Kostevc: Nisem pristaš teh naku-pov.To je včasih tudi metanje denarja stran. Mnogo bolje je, da se ljudje usposabljajo hkrati s postopnim razvijanjem izdelka, tehnologije. Cinkarnar: Kaj pa inovativna dejavnost? Kostevc: Inovativnost mora imeti svoje meje posebno v ravni izobrazbene strukture in hierarhični lestvici. Pri tem pa je treba ločiti delovno dolžnost od novitet. Cinkarnar: Ali je težko ustvarjati? Kostevc: Ne, odvisno je od človeka. V Nemčiji si venomer pod psihičnim pritiskom, zato marsikdo ne izdrži tempa. Nisem psiholog a vem, da tisti, ki so omejeni v razgledanosti in labilne osebnosti niso dolgo ostali na delu v razvoju. Ustvarjalec mora biti malo idealist, mora ga vleči, biti mora robusten, imeti dobro tehnično izobrazbo, razgledan, skratka nekaj mora prinesti s seboj v sebi, podedovano. Cinkarnar: Ali ste za ustvarjanje imeli povsod odprta vrata, ali pa je bilo to odvisno le od sreče? Kostevc: Če vrat ne bi uporabljal, bi to bila zame črna pika. Vedno sem jih moral odpirati, kajti drugače bi me hitro postavili nižje na lestvici. V Jugoslaviji pa je drugače. Tu so vrata bolj zaprta kot odprta, pa to čisto pri elementarnih stvareh. Pri nas prevladuje neselektivnost kadrov. Od nekoga na primer pričakujemo, da bo vrhunski strokovnjak, pa se potem izkaže, da to ni, toda ker smo mislili, da je pravi, smo ga celo postavili na vodilno mesto. V naši državi ni bilo pogojev za ustvarjalnost, saj je družba z denarjem dajala veliko potuho podjetjem, ki niso bilia zainteresirana za razvoj. Cinkarnar: Mislite, da se seda/ obrača na bolje? Kostevc: Če se podjetja ne bodo ukvariala z ljudmi in njihovim ustvarjanjem, bodo propadla. Mislim, da smo vtaki fazi družbenega razvoja, da je to nuja. Nov veter, ki piha, bo prinesel tudi nove prijeme, podjetniško miselnost. To je edina alternativa, drugih modelov ne poznam. Cinkarnar: Bomo potemtakem kmalu v Evropi? Kostevc: Mi smo še daleč od poin-dustrijske družbe. Tudi Evropa je šele na pragu. Zato je tehnološki zagon tako močan. Vsak hoče čimprej doseči vizijo 22.000 dolarjev bruto produkta na glavo prebivalstva. Cinkarnar: Omenili ste podjetniško miselnosti Kostevc: V razvoju mora biti trdno vsidrana konkurenčnost. Delati je treba hitro, prilagajati se hitro, vedno je treba biti pripravljen, imeti je treba nekaj na zalogi, neko noviteto, ki jo, ko je dozorel čas, potegneš iz predala. V BASF si se moral od jutra do večera ukvarjati s proizvodi, s tem kako ga izboljšati, da bo nenehno boljši od konkurence. Cinkarnar: Se pri nas preveč bojimo nove proizvodnje, novih izdelkov? Kostevc: Da, je nek strah. Strokovnjaki pri nas marsikje nimajo vrhunskega vpogleda v svetovne trende, v literaturo. Pa še to ni dovolj, kajti svetovne firme držijo najnovejša odkritja zase. Zato se je zelo dobro povezovati s tujimi inštituti in poslovno sodelovati s priznanimi firmami v svetu, kajti to zadnje je zaradi finančne šibkosti naših podjetij najmanjši riziko. Cinkarnar: Kaj menite o začasnem zaposlovanju strokovnjakov iz Inštitutov v podjetjih? Glede na to, da tudi naš veliki znanstvenik Tesla ni bil v službi. Kostevc: Zelo pametno bi bilo, toda dejanske strokovnjake, ne šarlatane. Tudi tuji bi lahko mnogo pomagali pri razvoju. Toda treba jih je tudi primerno nagraditi. Cinkarnar:Kdo je strokovnjak? Je to že tisti, ki pride s fakultete? Kostevc: Ne, preden postaneš strokovnjak, moraš dolgo delati. Mladi ljudje iz šol imajo dostikrat že na začetku dobre ideje, ni pa jih moč uresničiti, zato izgubijo voljo. Mlad človek se mora najprej v podjetju prilagoditi, postati del njega, prilagoditi se mora osnovnemu konceptu razvoja. Dosti pa je takih, katerim stroka ne ustreza. Imeti mora nagnjenost k področju, ki ga dela, če sanja nekaj drugega, to ni dobro. Sem pristaš tega, da se loti ene panoge in to raziskuje vse življenje, kajti potem ima veliko večje možnosti, da postane zares strokovnjak. Cinkarnar: Kako se razvijati v podjetju; v večanju števila proizvodov ali v povečanju tonaže enega proizvoda? Kostevc: V BASF smo imeli najmanjše šarže 90 kg. Količino odreja cena. Manjše količine so navadno veliko dražje. Okus ljudi se povečuje. Zato se lažje prilagaja kupcu tisti, ki ima večji spekter proizvodov. Tudi današnja tehnologija mikroelektronike je v svetu šla v večje število izdelkov z manjšo količino. To lahko potrdim na primeru: Vsi proizvajalci lakov v Jugoslaviji imajo težave, kajti hoteli so veliko tonažo. Imajo velike posode za mešanje in manjših količin sploh ne morejo izdelovati. Potrebe pa so po specialnih, manjših količinah. Tudi v Cinkarni smo že šli skozi eno šolo. Ko je konjuktura, sicer obrati veliko dajo, a ko zaškripa, so velike zaloge. Anorganska in organska kemija sta bili manjši in bi lahko danes živeli zase, tako pa so morale pomagati Metalurgiji. Podobno je bilo s titanovim dioksidom. Pametneje je širiti manjše, da postanejo večji, te manjše pa strogo ekonomsko kontrolirati, da nenehno prinašajo dobiček. Cinkarnar: Torej, podjetje mora imeti sprotne informacije, kaj kupec želi, ali kakšne pripombe ima na njeno blago? Kostevc: Da, Cinkarna je tako velika, da bi morala imeti oddelek za raziskavo trga. Ne bi bilo slabo, če bi v njem imeli tudi kakšnega strokovnjaka iz tujine. Kajti na trgu se vse začne. Če oddelek da pravo informacijo, ni več rizikov pri investiscijskih odločitvah. Največji riziko je pravilna odločitev o prevem proizvodu in količinah, ki bodo šle v prodajo. Osebna izkaznica: Dipl. ing. kemije Bernard Kostevc roj. 1931 v Brežicah raziskovalec v razvoju Kemije v Mozirju CinkarnanC/nkama ima tudi ekološko „prednost“I Kostevc: Če v razvoju ekološko mislite, imate dvojno korist, ni treba čistilnih naprav in še ekološko čistejši proizvod imate. Še leta 1964 je bila ekologija neznana beseda. Veliko smo napravili od takrat, a spati ne smemo. Biti pa moramo tudi malo potrpežljivi, kajti čez noč se ne da vse opraviti. V BASF sem moral vedno narediti tak proizvod, da so bili ekologi zadovoljni. Cinkarnar: Ali ste v BASF vedeli, kolikšno ima plačo vaš šef? Kostevc: Nikoli nisem za nobenega vedel, koliko plače imaČepa bi me zalotili, da sem vprašal, bi bil kaznovan. Za svojo plačo pa sem se moral pogajati. Tudi tam so ljudje postavljeni na delovna mesta po tarifi. Te tarife si pribori sindikat. Ljudje izven tarif pa smo bili strokovnjaki. Ti se z delodajalcem srečajo vsak mesec individualno na zelo diskreten način. Delodajalec te pokliče k sebi, postreže s kavico, pove, da letos podjetje ni doseglo lepih uspehov, nato ti pove, koliko ti je zvišal plačo. Teden dni imate, da poveste, če se strinjate, če se ne, se lahko posloviš. Ko govoriš o strinjanju s plačo, se moraš ravnati po problematiki pri svojem delu, vsako zvišanje moraš dokazovati. Pri nas pa nismo razčistili niti tega, kdo je delodajalec in delojemalec. Lahko si eno in drugo. Cinkarnar:Ka/'ye v tem času pravzaprav bistvena razlika med nami in Evropo? Kostevc: V Evropi se problemi rešujejo bistveno hitreje. Imam vtis, da se pri nas vse preveč odlaga. Ljudje bi se morali bolj angažirati. Nesposobne in lene je treba odstraniti iz vodilnih mest, na njihova mesta pa postaviti dobre menedžerje, da bodo pred koncem tega stoletja zopet lahko spali. Cinkarnar: Toda tu je še vprašanje zaupanja? Kostevc: Zaupanje mora biti razumljivo. V Nemčiji sem lahko povedal le kje delam, nasplošno še kaj delam, če poveš kaj več, te lahko podjetje toži. Če pa daš odpoved, se dve leti ne smeš zaposliti v isti panogi v drugi firmi, kajti v dveh letih gre razvoj toliko naprej, da nisi več škodljiv. Mira Gorenšek Za) ZA USTVARJALNOST NA DELOVNIH MESTIH Za) Pogovori MED PRIČAKOVANJI IN PRAKSO Šla sem med mlade strokovnjake, mlade po delu v Cinkarni pa tudi po letih. Odprla sem dialog o podjetništvu, o tem, koliko je strokovnjak v Cinkarni lahko ustvarjalen. Povedali so mi tudi kaj pričakujejo od podjetja v prihodnosti. Dejan Ketiš, dipl. ing. elektrotehnike, raziskovalec v razvoju, vodja projekta avtomatizacije Ti02 „Če podjetje daje posamezniku možnost kreativnega dela, elastičnosti in če so sadovi tega dela vidni, potem je to zelo pozitivno. Na ta način bi celo presegli tiste birokratske ovire, ki spravljajo v togost organizacijo in razvojno delo. Mnoge naloge se v Cinkarni veselo začno, a potem se pojavijo ovire v prevzemu odgovornosti za finančna sredstva. Naloga izvisi, zvodeni, ne izpelje se do konca. Dostikrat pridemo celo do pilotne naprave, tu pa se potem ustavi, ali pa je še nekaj zanesenjakov, ki skušajo stvari premakniti naprej. Strokovnjak pa tako ne vidi rezultatov, ni motivacije, otopi ali pa se obme drugam. Ni dovolj ideja in nekaj zanesenjakov, potrebna je odgovornost, analiza, motivacija, pomemben je cilj. Če se bo Cinkarna znala bolje organizirati in znala vrednotiti strokovne kadre, znanje, bo lahko preživela. Kot nekemika me zelo moti, da smo v moji stroki tako razdrobljeni. Merilci imamo skupne probleme, ki bi jih morali tudi enotno reševati, tako pa smo razbiti po službah in tozdih. Bodočnost vidim tudi v največjem izkoristku obstoječe tehnologije v smislu dobrega vodenja s pomočjo avtomatizacije. Vlaganje v avtomatizacijo je v razvitem svetu zelo pomembno, saj se s tem veliko prihrani. Vložek stroška na enoto proizvoda je manjši, na trgu smo takoj konkurenčnejši zaradi izboljšanja kakovosti. Prepričan sem, da bomo v Cinkarni pri proizvodnji titanovega dioksida to dosegli." Nikolaja Podgoršek-Selič, dipl. ing. kemijske tehnologije, tehnologinja specialistka v tehnološki pripravi Ti02 „Ustvarjalnost je človeku dana po naravi, toda eni so ležerni, drugi potrebujejo spodbudo, na tretje vpliva okolje, četrti pa ne potrebujejo spodbude. Med prvimi nisem. Čutim neko notranje zadovoljstvo, če nekaj naredim in delo, ki ga opravljam me zares zanima. V našem tozdu je lahko biti ustvarjalen. Menim, da bi vsi morali imeti enake možnosti za ustvarjalno delo. Naše tozdovsko vodstvo spodbuja ustvarjalno delo, daje voljo in polet. Menim, da je podjetje lahko uspešno le, če ima uspešno vodstvo, tim strokovnjakov, ki znajo in vedo kaj hočejo. Če hočemo delati, moramo verjeti, da bo to delo uspešno, ker drugače živiš v nenehnem strahu za lasten razvoj. Stečaj mora najbrž biti grozna agonija. Želim, da bi pri nas izkoristili zakonske možnosti, da se nam stečaja ne bo bati. Veliko zavisi tudi od trgovcev, če bodo znali ponuditi tržišču naše proizvode. Največ pa je odvisno od kakovosti. Zato zelo ver/amem v rezultate avtomatizacije proizvodnje titanovega dioksida. Menim pa, da bo morala Cinkarna razvijati tudi bolj popularne proizvode". Duška Košir, dipl. ing. Kemije, raziskovalka v razvoju za področje Grafike „Mislim, da je vprašanje: “Podjetništvo, da ali ne? “ odveč, ker na svetovnem trgu obstanejo samo podjetni. Če si podjeten in dobičkonosen, obstaneš, drugače propadeš, druge možnosti ni. Eden od vzrokov za naše propadanje pa je prav to, da se sredstva dobičkonosnih firm pretakajo k neuspešnim. Družba,ki zna izkoristiti ustvarjalni potencial ljudi na delu, je bogata. Na trgu so določene cene surovinam, energiji, fizičnemu delu, ustvarjalnemu delu pa ni mogoče določiti cene tako enostavno. Znanje in izdelki, v katere je vloženo veliko znanja, so postali glavni kapital razvitih družb. Za ustvarjalno delo pa so potrebni dani pogoji, občutek, da je ustvarjalnost zares zaželjena, skupna želja po nečem, boljšem. Kakšno bodočnost ima Cinkarna kot novo podjetje, bi težko napovedala,ker ne vem, kako bodo možnosti, ki so dane z novimi zakoni, tudi v resnici zaživele. Za uresničevanje novih ciljev so potrebni kreativni ljudje, ki si korenitih sprememb in uspehov zares želijo, ki niso otopeli in se problemov ob delu ne ustrašijo. Moja vizija pa je podjetje, ki premišljeno vlaga v proizvodnjo in razvoj, zastarelo tehnologijo zamenjuje z novo, ekološko čistejšo, rentabilnejšo; podjetje, ki spremlja trende trga, ceni znanje in delo ter daje možnosti za ustvarjalno delo, kar je prvi pogoj za uspeh." Andrej Lubej, dipl.ing. kemijske tehnologije, tehnolog v Kemiji „Ustvarjalnost pri delu je mogoče bistveno izboljšati z motivacijo posameznika in organiziranim pristopom k reševanju problemov. Motivacija posameznika je realno ovrednotenje njegovega dela in ustrezna nagrada. Organizirano reševanje problemov pa pomeni jasno opredelitev cilja, ki ga želimo doseči, sredstev, ki so na voljo za dosego tega cilja in časa, v katerem je potrebno podati rezultate dela. Organiziranost Cinkarne v smislu podjetja je po mojem mišljenju bistvena prednost. Za uspešno poslovanje tovarne v težkih gospodarskih razmerah je nujno, da je odločanje skoncentrirano, kajti s tem je omogočena prožnost podjetja. Seveda pa pričakujem, da se odločitve naslanjajo na mnenje tistih, ki so za določena vprašanja pristojni. Zaupanje namreč ni nikoli enostranski odnos." Aleksander Cmok, dipl.pravnik, strokovni sodelavec za samoupravno pravo v pravni službi „Ustvarjalnost mora biti človeku privzgojena, deloma že prirojena, lahko pa je samoiniciativno to ustvarjalnost z znanjem dograjevati. Sicer pa je bila v našem sistemu ustvarjalnost zapostavljena in celo zatirana, omejena. To se pozna sedaj, ko smo zaostali na določenih področjih. Tisti, ki niso imeli možnosti izražanja idej in razvijanja, so odšli v tujino. Če pogledamo rezultate opravljene raziskovalne naloge v Celju, vidimo da je dala zanimive zaključke. Večini več pomeni ustvarjanje na delovnem mestu in možnost dopolnilnega izobraževanja, osebni dohodek je šele na šestem do sedmem mestu. Prej pa je bilo to obrnjeno. V Cinkarni bi morali na področju razvoja preiti na projektno vodenje, ker bo le tako mogoče realizirati nagrajevanje tima strokovnjakov. Razvoj bo verjetno temeljil na ljudeh, ki bodo delali na projektih. Če bodo prišli do negativnih rezultatov, ni rečeno, da so slabo opravili, ker tudi negativne informacije dajo določene rezultate za prihodnje. Mnogo bo odvisno od prave kadrovske politike. To je pridobivanje strokovnjakov, tudi dijakov še v času šolanja. Sam razvoj bo potrebno usmeriti v podjetništvo vseh struktur, od delavca v proizvodnji do poslovnih delavcev, saj vemo, da je podjetništvo v drugih sistemih prisotno v vseh delih podjetja. V spremembi miselnosti se bodo bržkone pojavljale velike težave, kajti od leta 1945 je bil podjetniški duh zatiran, ker se ni skladal z usmerjeno socialistično potjo. Tudi večina nas mlajših ni bila vzgajana v tem duhu. Zato bo toliko težje takšne ljudi poiskati ali jih naučiti menedžmenta -sposobnosti odločati o neki rizični situaciji, sposobni iskati fleksibilnost proizvodnje, se znati hitro prilagajati, biti ustvarjalni. Podjetja se še razvijajo, zato se je najlaže tega učiti v tujini. Odločitev in denarja za takšno izobraževanje ne bi smeli krčiti. Pa tudi čakati ne smemo več. Sicer pa se bo podjetništvo pri nas razvilo šele, ko bo znan nosilec družbene lastnine. Dokler tega ni, je podjetje v okviru družbene lastnine vprašljivo." Mira Gorenšek NIKOLAJA PODGORŠEK-SELIČ DUŠKA KOŠIR ANDREJ LUBEJ DEJAN KETIŠ ALEKSANDER CMOK Kadri - zavora ali gonilo poslovanja Zastoji in nazadovanje v uresničevanju temeljnih interesov ljudi so sprožili stabilizaciji namenjene analize družbeno - razvojne krize. V tem okviru pa vedno bolj poudarjamo spoznanja o tem, da so kadri eden najpomembnejših faktorjev za trajno stabilizacijsko (razumi ekonomsko) obnašanje. Porajajo se vprašanja, kako ukrepati za čimprejšnje zagotavljanje ustreznega kadrovskega potenciala za obvladovanje družbenih sprememb. Delovati oz. pripraviti je potrebno akcije, s katerimi bomo vnesli v sistem družbene reprodukcije Število zaposlenih (stanje 31. 12.) V nepolnih petih letih smo zmanjšali število zaposlenih za 171 delavcev. Če ob tem upoštevamo podatke fizičnega obsega-proizvodnje, ki pa je večji (delno tudi zaradi tehnoloških izboljšav), je večja tudi naša rentabilnost Vidno (ne pa zadostno) zmanjševanje števila zaposlenih ni dovolj za boljši jutri. Mobilnost oziroma fleksibilnost pri razporejanju še ni dovolj. Analitični podatki izkoristka delovnega časa, bolniških izostankov kažejo na velike notranje rezerve. Nadaljnje rezerve so v naši registrirani, še več pa v neregistrirani nedisciplini. Zato smo še v fazi, ko bi razmišljanja o tehnoloških viških načelno lahko opustili, ker še nismo opravili z slabimi, nediscipliniranimi, nedelovnimi med nami. Če obrnemo pogled naprej, ter Trendi zadnjih petih let so ugodni, ugoden je tudi strukturni odstotek VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe glede na stopnjo tehnološke razvitosti naše nekatere nove dejavnike (oz. aktivirali že spoznane), ki bodo vplivali na mobilnost kadrov in zviševali njihovo kakovost. Bistvo za razreševanje vseh problemov je v naši sposobnosti, da dojamemo kritičnost trenutka, da se odločimo za prehod v inovativno družbo, da si pridobimo dovolj znanja to uresničevati. To pa pomeni v prvi vrsti prestrukturirati naš način razmišljanja in tudi dela. Kje smo in kakšni so naši trendi na nekaterih področjih kadrovske dejavnosti, nam ponazarjajo naslednje številke: 1988 1989 oktober ob upoštevanju prej navedenih dejstev, je zaposlenih v DO več, kot zahteva optimum poslovanja. Na tem področju ne načrtujemo drastičnih rezov. Cilj za prihodnje pa je vsekakor zmanjševanje števila zaposlenih ob vzporednem notranjem prestrukturiranju zaposlenih v prid višjih kvalifikacijskih struktur. Ob zaposlovanju novih - predvsem delavcev z visokimi kvalifikacijami, velja opozoriti, da je kadrovska dejavnost (vsaj reprodukcija) vezana na določena demografska gibanja, mobilnost populacije, propustnost šolskega sistema, aspiracijske mehanizme populacije, ter da nam že to narekuje osnovni trend dela, s katerim se vklapljamo z našo DO na področju štipendiranja, statusa DO, delitvijo OD oziroma motiviranjem itd. DO. Manj ugodna pa je ocena rezultatov dela. Če bi vsak zaposlen na VI. in VII. stopnji zahtevnosti, od katerih se pričakuje samostojnost, iniciativnost, inovativnost itd. dal mesečno le eno koristno idejo ali pobudo, potem novosti in izboljšav, inovacij ipd. v DO ne bi manjkalo. Kvalifikacijska struktura je torej relativno visoka, število izobraževalnih akcij na vseh nivojih raste, samo v letošnjem letu se je okoli 300 delavcev izobraževalo v DO, in sicer za delo z nevarnimi snovmi, viličarji, opravljanje z plinskimi napravami, bilo je več računalniških tečajev, seminar za vodilne in vodstvene s področja nove zakonodaje. Do konca leta načrtujemo še seminar tržnega komuniciranja in za mlade strokovnjake v DO-ustvarjalno komuniciranje, kreativno mišljenje. Enako intenzivno potekajo izobraževanja izven DO. Tudi trend štipendiranja in izrednega študija držimo že več let na ravni 8 do 10 odstotkov. Vendar pa se premalo zavedamo dejstva, da so zgoraj navedene akcije le ena oblika permanentnega izobraževanja. Vse premalo se v večini samoizobražujemo. Žal deklarativno to terminologijo vsi dobro obvladamo, za svoj lastni razvoj pa sami premalo naredimo. Nikakor se ni odveč vprašati - kaj sem v letošnjem letu naredil sam za svoj razvoj in kakšni so moji delovni rezultati?.... Inventure naj ne bi bile samo za predmete! Osnovni problem ne vidim v preprečevanju dominacije strokovnjakov v naši DO (kot se da včasih razbrati nekatere misli), ampak v preprečevanju njihove marginalizacije. Osrednje vprašanje vsega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, na katere se mora nasloniti tudi Cinkarna, je torej vprašanje motiva. Izobraževanje je v osnovi kreativna, ustvarjalna aktivnost, katere smiselnost in uspešnost ni mogoče zagotoviti v odsotnosti resničnega globokega motiva zanjo, ki je lahko oz. mora biti v zaposlitveni, nagrajevalni, promocijski politiki. Tudi v Cinkarni bomo morali zagotoviti splošno dostopnost vseh del in nalog sposobnejšemu, ustrezneje izobraženemu in usposobljenemu. Da pa bi se lahko izrazila vsebinska, ne zgolj formalna izobraženost, je potrebno na vseh delovnih funkcijah uveljaviti oceno učinkovitosti. Izpostavljeno navajam, da ni problem v metodah in tehniki ocenjevanja, ampak v naši nepripravljenosti, da se medsebojno diferenciramo (nesporno le po rezultatih dela). Zapisati velja misel, da delo, ki ga ne moremo oceniti ali izmeriti, enostavno ni potrebno. Uspešnost poslovanja zahteva jasno opredeljene cilje; Usmerjeni moramo biti za skupne vrednote (vsi moramo vleči za isto vrv), nujna je odgovornost za lastno in skupno delo, pripravljenost in kooperativnost naj bi bile osnova za naše delo. Zapisane misli niso imele za cilj sistematično obdelati področje kadrovske dejavnosti, niti sestavka ne bom zaključila z načelnimi programskimi akcijami v prihodnje na kadrovskem področju, kajti le-te so že zapisane v naših dokumentih, ampak bom zaključila z navedbo nekaterih »preusmeritev«, ki naj bi bile doma v poslovno uspešnih podjetjih: - iz kulta nedela in neangažirano-sti v USPEŠNO in UČINKOVITO delo - iz nezaupanja v človeka in ljudi v ZAUPANJE, K LJUDEM - iz poslušnosti kot poti v učinkovitost v USTVARJALNOST in USPEŠNOST - iz ukvarjanja s seboj, z DO in delitvijo v UKVARJANJE Z OKOLJEM, S POTREBAMI IN USTVARJANJEM - od veliko k MAJHNEMU, od količinske rasti k RAZVOJU KVALITETE, od ekstenzivnosti k INTENZIVNOSTI - iz toge v FLEKSIBILNO ORGANIZACIJO iz čedalje preciznej-šega predpisovanja proti ljudem, v UREJENI KAOS za ljudi - iz pojmovanja krize kot propada in reševanja iz nje v pojmovanje te iste KRIZE kot UGODNE RAZVOJNE MOŽNOSTI. TISTI, KI SE GA JE OB TEM SESTAVKU POLOTILA MISEL - »SAJ SE NE DA NIČ NAPRAVITI« - IŠČE SAMO IZGOVOR ZA LASTNO NEANGAŽIRANOST. Alenka PREGELJ J L % }— .. ^ k| vv Inovacijski dosežek: Metla za polovični delovni čas 1985 1986 1987 2427 2415 2397 2326 2256 Kvalifikacijska struktura zaposlenih (1985 do 1989 oktobra) št. % št. % VII. stop. izobr. 82 3,3 97 4,3 + 1% VI. stop. izobr. 66 2,7 81 3,6 + 1% V. stop. izobr. 416 17 469 21 + 4% III. IV. stop. izobr. 681 28 616 27,1 - 1% I. II. stop. izobr. 1182 49 993 44 - 5% 2427 2256 SO ZA USTVARJALNOST IN PRODUKTIVNOST SO Je dovolj le dobro delati? Namen razmišljanja, ki ga boste prebrali (če ga boste) in morda tudi razbrali iz teh vrstic, ki so pred vami, ni nikakršno moraliziranje ali celo filozofiranje, ki ga tako radi omenjamo, kakor nitro česa ne razumemo (pa četudi tisto, kar smo slišali nima prav nobene zveze s filozofijo), namen je popolnoma enostaven in pravzaprav razviden že iz samega naslova. Razmišljanju, ki ga imate pred sabo, gre v resnici le za to, da bi predočil razliko med pravo ustvarjalnostjo in »opevano« produktivnostjo. In nič ni lažjega kot pobrskati po slovarju tujk ter iz njega prebrati, da je produktivnost proizvajalnost, oziroma rodovitnost, učinek, ki ga nekdo doseže v proizvodnem, določenem procesu. Seveda je razlag še veliko več, predvsem v različnih eksplicitnih ekonomskih in tudi drugih znanstvenih knjigah. Toda ostanimo, zaradi lažjega razumevanja, samo pri tem osnovnem podatku. Na drugi strani imamo pojem ustvarjalnost, ki je že sam po sebi dokaj jasen in nam za to, da bi razumeli ni potrebno odpirati nikakršnega slovarja, niti študirati znanstvene ekspertize. Izraz nam pove, da mislimo z njim na izvozno delotvorno moč v človeku, s katero lahko naredi, ustvari nekaj popolnoma novega na področju tehnike, umetnosti, znanosti in nasploh za civilizacijo ter kulturo. V čem je torej razlika med ustvarjalnostjo in produktivnostjo? Jasno je, da gre pri ustvarjalnosti za neko popolnoma drugačno, tako rekoč višjo kakovost. Razlika je torej vtem, da nekdo, ki nekaj dela in ob njegovem delu pride do nekega proizvoda, vsekakor je produktiven, nekdo drug pa ob tem še razmišlja, poizkuša svoje delo ali pa izdelek izboljšati in mu to tudi uspe - je ustvarjalen. In absolutno ni nujno, da se to dogaja le na tako imenovanem proizvodnem področju. Menda nihče ne misli, da na primer Dante ali pa Shakespeare nista bila ustvarjalna. Napredek je iz logičnega zaključka več kot očiten. In kaj je-drugega, kot napredek, cilj vsakega posameznika kot tudi člo- veštva v celoti. Dosedanji razvoj socrealističnih družb je na veliko propagiral le produktivnost, prikazljivo v številkah, ustvarjalnost pa je bila v veliki meri zapostavljena. Za ponazoritev primera naj vas spomnim na kakšno od TV poročil, iz recimo Sovjetske zveze, ki prikazuje mišičastega delavca, obenem pa slišimo zanesen komentatorjev glas, ki nam pripoveduje, koliko je človek iz slike zmožen narediti v nekaj urah. Vse lepo in prav, toda ali nam najnovejši dogodki na tako imenovanem Vzhodu, ne govorijo o tem, da ta »mišičasti silak« vendarle ni zadovoljen. Zakaj? Zato, ker mu v dolgih desetletjih »boljševizma«, nihče ni uresničil tako razglašenih sanj o enakosti, o raju izobilja na tem svetu, itd. Delavec je v vsem tem dolgem času lahko le produciral, razmišljali pa so zanj spolitizirani ideologi. Človek torej za svojo srečo potrebuje ustvarjalnost, ustvarjalnost, ki ga navsezadnje povzdiguje nad svet, v katerem živi. Kajti ne le smeh, tudi pamet ga ločuje od živali. Pamet pa je nujen pogoj (conditio sine qua non) za ustva- rjalnost. Najverjetneje bi bilo zaradi tega veliko bolje govoriti o ustvarjalnosti ali neustvarjalnosti. Pa še nekaj je, kar je v teh čudnih časih grabežljivosti in hlastanja za denarjem vendarle tudi treba povedati. Kajti, če govorimo o človeku, ki ne more prenesti hudobije in si izbere tisto pravo, ustvarjalno življenjsko pot, moramo vedeti, da si bo v nekem času nakopal nase sovraštvo, predvsem zato, ker je v tistem trenutku nekaj posebnega. Kdo lahko soglaša z načeli, ki so nasprotna njegovim? Poleg tega pa tisti ljudje, ki jim je edina skrb, da bi si nakopičili bogastvo, ne marajo, da bi kdo ne štel za najvišjo vrednoto ravno tistega, kar imajo sami. Zato z vsemi razpoložljivimi sredstvi preganjajo prave ustvarjalce, ker hočejo dokazati, da veljajo tudi oni manj kot denar. Toda v resnici ni nič lažjega kot ugotoviti zgodovinsko gledano razliko (in pomembnost) med bogatim bedakom (ter njegovo »srečo«) in ustvarjalnim znanstvenikom. Prav gotovo je res, da je ustvarjalec lahko tudi tisti, ki kopiči denar, toda to je v večini primerov le izjema, ki potrjuje pravilo. Zoran V. PEVEC Smo se z referendumom odločili za inovativno podjetje? Referendum je za nami. Cinkarna je postala družbeno podjetje, toda marsikdo se je ob svojem “DA“ vprašal, ali se bo s tem dejanjem spremenila samo lupina sredice, katere zdrave sestavine so sodobna organiziranost, podjetniška miselnost, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnega gibanja, motivacija delavcev, itd... Bolj kot kdajkoli v naši povojni zgodovini bodo hotenja za spremembe odvisna od ljudi, ki naj ne bi bili več le ubogljivi izvrševalci pravil doslej naučene igre, pač pa nenehni ustvarjalci in sejalci novih pravil in idej. Produkt ubogljivih izvrševalcev pravil so danes številne delovne organizacije, ki spijo v varnem zavetišču samoupravnega mehanizma hierarhične organiziranosti z nekaj samozadostnim; programi, ki omogočajo mirno utapljanje v sedanjosti in nejasne perspektive v prihodnosti. V novih pogojih gospodarjenja velikost podjetja nima nobene zveze z njegovo uspešnostjo. Poudarek in garant uspešnosti je združevanje v fleksibilne, ustvarjalne enote, ki so v vsakem trenutku sposobne služiti podjetju kot celoti. In kje smo v teh procesih mi? Upam si trditi, da še zelo v megli, in kot kaže, bomo še nekaj časa tam tudi ostali. Za doseganje takih ciljev je potrebno storiti mnogo več kot samo odstraniti lupino. Podjetje kot delodajalec mora ponuditi ne le socialno varnost, temveč tudi možnost vsakomur, da realizira svoje poklicne in osebne cilje. Seveda pri tem brez naprednejše oblike stimulacije in motivacije ne bo šlo. Motivacija kot element uspešnosti, je trenutno v Cinkarni - podjetju - najbolj zanemarjena. Zadovoljstvo z delom, odnos vodij, plača, dobri sodelavci, možnost napredovanja, so elementi, ki napravijo človeka popolne- ga pripadnika podjetju. Toda na žalost je prepogosto prav obratno. Na pohodu je ubijajoča uravnilovka po teoriji enakih želodcev in še hujše, po teoriji enakih sposobnosti. Nihče si ne sme jemati pravice, da z teorijo enakih sposobnosti, pomanjkanja lastnega znanja in idej, občutka ogroženosti s strani prodornejših, onemogoča kreativne delavce in blokira njihove ideje z trditvami, da tehnični in drugi strokovnjaki nimajo pravice do nagrad za inovacije, ustvarjene med delovnim časom. Posebno zaskrbljujoče je, če so taki delavci na vodilnih položajih, saj delajo s takim postopkom dvojno škodo: sebi in okolici, ker izenačujejo (uničujejo) kreativno delo z rutinskim delom. Tako izenačevanje namreč izključuje najvažnejšo komponento - idejo, ki se ne zaključi ob odhodu z delovnega mesta, ampak zahteva miselno kontinuiteto do potrditve v praksi. Napisano naj velja kot spremljajoče poslanstvo 2. kongresa inovatorjev v Titovih Užicah, ki je potekal v času, ko nas gospodarska reforma z vso neusmiljenostjo spušča na trda tla z ugotovitvijo, da bo vedno manj možnosti zaslužiti z nedelom ali živeti na tuj račun. „Ali bomo pridobili inovativnemu gibanju mesto v gospodarstvu in družbi kar mu gre, ali pa nas ne bo" je bila ena od številnih replik preko 600 sodelujočih delegatov, med katerimi so bili tudi najuglednejši gostje skupaj s predsednikom vlade Antejem Markovičem, ki je v svojem emotiv- nem nagovoru kongresu dejal: „Kot inženir tehnolog sem od vsega začetka neomajno na strani inovativnega gibanja. Tisti, ki skušajo to gibanje zavirati ali ga napačno razumeti, se bodo sami izrinili iz novega sistema. Vse je seveda odvisno od nas in tudi od tega, koliko novo nastalih podjetij bo sposobno in si upalo prevzeti naziv "inovativno podjetje". Franc GUTENBERGER Kako naprej na področju organizacijskega razvoja Vsaka organizacija kot umetna človekova stvaritev, mora biti prilagojena: - strategijam podjetja - skupnim vrednotam, izbranim stilom vodenja in sposobnostim kadrov. Le na takšen način so podane osnove za uspešno prilagajanje podjetja zahtevam trga ter neprestan notranji organizacijski razvoj. Spremembe zakonodaje (Zakon o podjetjih, Zakon o delovnih razmerjih) ne postavljajo več omejitev na področju oblik organiziranosti, kar omogoča fleksibilnost, ki jo narekujejo notranji in zunanji dejavniki poslovanja. V Cinkarni si na področju organizacijskega razvoja zastavljamo naslednje cilje: Na področju organizacijskih struktur: • fleksibilno strukturiranje na osnovi strategije podjetja in ciljev posameznih področij pos'ovanja, • kontinuirano spremljanje in analiziranje učinkovitosti organizacijskih struktur; Na področju delitve dela: • ločiti organizacijo in delitev dela od nagrajevanja, • ukiniti razvid del in nalog ter obstoječe opise del in nalog, • oblikovati področno funkcijske opise (opisi del in nalog za organizacijske enote), • oblikovati delovna mesta z opisom delovnih ciljev, • jasno opredeliti pristojnosti in odgovornosti nosilcev del in nalog na makro, mezo in mikro nivoju organiziranosti, • jasno opredeliti nivoje in razvijati stile vodenja; Na področju organiziranja postopkov poslovanja, poslovne dokumentacije in informacijskega sistema: • kontinuirano spremljanje in analiziranje predpisanih postopkov in dokumentacije, • uvajanje racionalizacij in smiselno vključevanje računalniške podpore pri obdelavi podatkov in oblikovanju informacij; Na področju razvoja organizacijske kulture: • vključevanje vseh nosilcev del v razmišljanje o spremembah, s ciljem čim manjšega razhajanja med željenim in dopustnim, • postavljanje skupnih vrednot, krepitev pripadnosti podjetju, • uveljavljanje in razvijanje delovnih sposobosti. Jožica KOŠAK ZA NOVE IDEJE ZA INOVATIVNO DRUŽBO Inovativno poslovanje je most med podjetništvom in inoviranjem Vse pogosteje je v naših tovarnah slišati mnenja, zakaj bi inovirali, čeprav to znamo in zmoremo, To je vendar napornejše in bolj zahtevno kot ostati pri starem. Razmeroma dobro gospodarimo tudi z obstoječo tehnologijo, sedanjim trgom in demokracijo, kratkoročno lahko živimo brez inovacij. V sodobnem gospodarstvu ne moreio! Ker živimo v kriznem času, je zato nuja izhoda iz krize vse bližja, naš obstoj, razvoj in svoboda so odvisni od ustvarjalnosti vseh zaposlenih. To pa bomo dosegli z več|o konkurenčno sposobnostjo, z ekonomsko smiselnim investiranjem, s čimveč tržno uspešnih novosti, s čimvečjim inovacijskim dohodkom in dobičkom, s čimvečjo možnostio aktiviranja neizrabljenih sposobnosti sodelavcev, z dobro utečeno upravljalsko in podjetniško etiko v celotnem podjetju in ne nazadnje z večjo možnostjo in podporo vodilnih struktur za inovacijsko aktiviranje podjetia. Pri ustvarjanju pogojev m splošnega vzdušja inovativnosti imajo najpomembnejšo vlogo vodilni delavci na vseh ravneh posebno pa na ravni podjetja. Iz hodišče mora biti vizija za doseganje zastavljenih ciljev, priorite to razvoja gledamo kratkoročno in dolgoročno. Osnovni pogoji za uspešno inovativno naravnanost podjetja so: - spodbujanje individualne ustvarjalnosti in omogočanje porajanja različnih idej, - organizacijski procesi, ki omogočajo rodovitna tla za inovacije, - namenske inovacije, ki so v tesni povezavi s poslovno strategijo podjetja, ki se stalno prilagaja danemu položaju, spreminjanju prijemov in inventivnostjo na temelju podjetništva. Za takšne načine vodenja in organiziranja podjetja pa potrebujemo inovativnega podjetnika, ki išče vedno nove izzive, spodbuja odkrivanje talentov in omogoča ljudem, da pridejo do izraza njihove ideje, da se sprosti njihova ustvarjalna energija, da da priznanje za dosežene rezultate. To pomeni, da vodenje dejansko pomeni spodbujanje človekovih aktivnosti, preko katerih se sproščajo njegove zmogljivosti. Že dolgo je znano, da so ob ustvarjalnem vodji - (v bodoče podjetniku) tudi sodelavci ustvarjalni. V praksi pa se je pogosto do- gajalo, posebno v času tozdov-skega egoizma, da pobude delavcev za kakršno koli spremembe niso prišle do izraza. Sedaj pa se ponovno nagibamo k večji centralizaciji ter avtokratskem in ukazovalnem vodenju. Za večino podjetij pa ta pot gotovo ni prava. Predvsem ne za tista podjetja, ki imajo dober kader, take, ki so vredni zaupanja, take ki jim je možno prenesti zaupanje in odgovornost. Neizpodbitno je, da je ključ za uspešno delo podjetij v ustrezni inovativni izrabi človekovih zmogljivosti. Podjetnik se v izvajanju svoje funkcije nenehno sooča s tveganjem predvsem zaradi: tehnične, tržne in splošne negotovosti poslovanja kar vse izhaja iz napačnega dojemanja trgov, tehnologij in ekonomike. Za prevzem tveganja in rizika mora biti podjetnik skupaj z odgovornimi dovolj motiviran, to pa postavlja pod vprašaj poskuse vzpodbujanja podjetništva v okolju, ki so nagnjena k uravnilovki. Da se čimbolj oddaljimo od tveganja, je nujno tržno usmerjeno in konkurenčno podjetje, kajti samo takšno je konkurenčno. Konkurenčno podjetje je nujno inventivno podjetje, ki ima urejeno inventivno poslovanje na vseh nivojih, posebno pa na področju marketinga. Zavedati se moramo, da ie trg dolgoročno edini generator inventivnega poslovanja. Večkrat se sprašujemo, ali je sploh mogoče dalie ali ne. Hkrati pa nočemo priznati, da v sedanjih razmerah organizacija dela ni takšna, da bi spodbujala motiviranost delavcev k maksimalnemu angažiranju človeških resorjev, ki so v kreativnosti, iniciativnosti in inovativnosti. Zato ni edino pomembna naloga razvoj tehnike, temveč tudi iskanje načinov, metod in taktik kako doseči izrabo človeških zmogljivosti, znanja in pripravljenosti, da dosežemo več, ker to znamo in zmoremo. Ker pa ničesar ne deluje samodejno, je zato potrebno ustvariti ustrezne pogoje, ti pa so v rokah podjetnikov ^ Tretja znanstveno-tehnološka revolucija sili vsa podjetja v pospešen ritem tehnološkega razvoja izdelkov, proizvodnih procesov, upravno-organizacijskega modela in poslovne politike ali pa jih pušča za sabo kot neuspešne, kot ostanke preteklosti, ki v novem obdobju niso več dovolj učinkoviti, da bi uspevali v naraščajoči konkurenci. Gospodarja glava zaboli, če le pol drevesa obrodi a še bolj je potem hudo ko spozna, da to edino je drevo... Naši strokovnjaki med 2000 raziskovalci V Cinkarni imamo kar nekaj sodelavcev, ki so vključeni v program usposabljanja novih raziskovalcev v okviru programa Raziskovalne skupnosti Slovenije pod imenom »2000 raziskovalcev«. Sredi oktobra je bila v Ljubljani na Inštitutu Jožef Štefan svečana podelitev diplom o opra- vljeni specializaciji. Diplome so dobili tudi naši sodelavci in to: Vladimir VREČKO in Dejan KETIŠ, za program pod naslovom Metodologija in načrtovanje vodenja sistemov ter Pavel BLAGO-TINŠEK, za program Izkoriščanje sekundarnih surovin. ČESTITAMO! Podeljene nagrade JNOVATOR CELJE" Ob dnevu inovatorjev 12. oktobra, so bile že štirinajstič podeljene nagrade in priznanja ..INOVATOR CELJE". Nagrade podeljuje Občinska raziskovalna skupnost Celje ob sodelovanju SZDL Celje in SO Celje. Zbrane inovatorje je pozdravil celjski župan Tone Zimšek, ki je imel tudi uvodni govor o pomenu in nujnosti inovativnega dela na vseh področjih gospodarstva in inštitucijah, ki so potrebne delavcem in občanom. Nagrade in priznanja so bile podeljene vodilnim in vodstvenim delavcem, razvojno - raziskovalnim delavcem in inovatorjem množične inventivne dejavnosti. Med nagrajenci so bili tudi inovatorji iz Cinkarne. Za raziskovalne dosežke s področja barijevih soli, so prejeli nagrado in priznanje RRD: Pavel Blagotinšek, dipl. ing., Smilja Marinc, dipl. ing., Zoran Veber in Janez Bitenc, dipl. ing. iz UŠ iz Ljubljane. S področja množične inventivne dejavnosti so prejeli I. nagrado, plaketo in priznanja za tehnično izboljšavo.“lzboljša-nje postopka pridobivanja cinka iz cinkovih posnetkov v novi valjarni", naslednji inovatorji: Franc Gutenberger, dipl. ing., Emil Dokler, dipl. ing., Janez Planinšek, dipl. ing., Jože Naraks, ing., Mijo Balaško, Zvonko Arh, Anton Floreani, Milovan Prelič, Friderik Maderasi, Klavdij Košak. Drugo nagrado in priznanje za tehnično izboljšavo „Pnevmo preoblikovanje PTFE cevi", naslednji avtorji: Viktor Kovačič, Anton Žerjav, dipl. ing. in Bogdan Nunčič. Drugo nagrado in priznanje za tehnično izboljšavo „Moderni-zacija razreza ploščatega železa" je prejel tudi Franc Jošovc, s tremi soavtorji. Nagrade ..Inovator Celje" niso materialni stimulans, temveč predvsem moralna priznanja v Občini Celje. Maks PEČNIK so NAGRADNA KRIŽANKA št. 6 SO 6RUPA LJUDI LEPOTNA RASTLINA VRSTA PRINOR. VINA OTOČJE NA TIHEM OCEANU PEVKA SP1R0VA CINKARNAR ANGL. PLOSK. MERA KUPČEK 2ENLJE DOMAČA ŽIVAL ZDRAVILNA RASTLINA OKLEPNO VOZILO ČISTILNO SREDSTVO DRUŽINA KALIFOV IZ BAGDADA PISEC GREY RIN$X! CESAR S EGIPC. BOG ITAL. PESNIK Pietro SLOVN. LOČILO AFRIŠKA PLEMEN. SKUPNOST JAPONSKO MESTO PRIPADNIK NARANOV OBREMENITEV V FIZIKI 6RSKI BOG PASTIRJEV OSEBNI ZAIMEK KRAJ PRI OPATIJI TROPSKE OVIJALKE RINSKA LJUBLJ. ALOJZ KRAKAR NASTA- JANJE IGRALKA ITA LESARSKI POKLIC UPADANJE MORJA PEVEC KOROŠEC METALNA ZANKA TONE GORSIC ANTON AŠKERC Rešitev nagradne križanke št. 5: Vodoravno: MERANO, SOVA, ATONIJA, OPEL, ROKAV, GOLIDA, AGLOMERACIJA, LA, IDA, EN, KAN, ARA, TUŠ, NAKIT, KAVAL, D'VA, ROSI, ASA, ORALO, INANA, METILEN, STRIŽINA, ERGOMETER, TAI-VAN, PONEV, BE. Reševalci: Rešitve pošljite do Naslov reševalca: 20. januarja 1990 v uredništvo, na kuverto napišite »za ______________________ križanko«. Svoj naslov pa za- Nagrajenci:1. nagrajenka je JanaPUSTEK, TOZD Metalurgija, 2. nagrajenec je Bojan HORVAT, Marketing, 3. nagrado pa je žreb določil Herti FRANC, TOZD Metalurgija. Čestitamo! Veliko sreče vam želimo! OBVESTILA - ZAHVALE • OBVESTILA • ZAHVALE Čestitka Čestitamo Petru MRAVLJAKU in Asifu SAKIČU za uspešno opravljen zagovor diplomske naloge ..Sistemizacija izračunov odrezo-valnih pogojev" novembra 1989 na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru. S tem sta si pridobila strokovni naslov inženir strojništva - tehnolog. Sodelavci Vzdrževanja POPRAVEK Napravili pa smo napako tudi v Informativnem biltenu INFORMATOR št. 20, ki je izšel 13.12.1989, ko smo zapisali, da kdor želi lahko na božični praznični dan dela. Upamo, da ste razumeli, da delajo samo tisti, ki delajo navadno tudi ob nedeljah (to so dežurstva, i/mene). Če je kakšen praznik več. smo najbrž kar veseli, kajne? POPRAVEK V prejšnji številki Cinkarnarja je bilo nekaj manjših napak, ki pa vas očitno niso posebno zbodle, saj nanje, razen avtorjev ni bilo reakcij. V grafu, v katerem smo na 5. strani ponazorili naš uvoz in izvoz na konvertibilni in klirinški trg, smo pomotoma zamenjali izvoz z uvozom. V prispevku “Najstarejšega obrata ni več" na 8. strani pa smo zapisali, da smo postavili novo pražilno aglomerir-no napravo Dwigat Lloyd. Pravzaprav je nismo nikoli postavili. Avtorjem in bralcem se opravičujemo! ZAHVALE Ob boleči izgubi drage sestre Biserke POLANČEC, se iskreno zahvaljujem sodelavcem titanovega dioksida za denarno pomoč in izrečene sožalne besede. Štefan POLANČEC Ob boleči izgubi drage mame Amalije LONČAR, se iskreno zahvaljujem nekdanjim sodelavcem računovodskega sektorja za darovano cvetje. žalujoča Marica PAJK Ob smrti drage mame Vide PRELIČ, se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovani venec in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala tudi sindikatu, tov. Zakošek in tov. Rebovu. sin Milovan PRELIČ z družino Ob boleči izgubi dragega očeta Alojza MAJERIČA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem službe za avtomatsko obdelavo podatkov in službe organizacije poslovanja za izkazano sožalje. sin MIRAN z družino Ob letošnjih neurjih, ki so pustošila polja in ceste, se kolektivu Cinkarne, še posebej pa enoti Transporta, iskreno zahvaljujem za pomoč pri odstranitvi plazu s ceste. vaš upokojenec Štefan DEČMAN Prisrčno se zahvaljujem tov. Fridiju MATARASI, Klavdiju KOŠAKU in sindikatu za izredno skrb, požrtvovalnost in psihično podporo ob moji težki bolezni. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim sodelavcem za finančni prispevek za nakup dragocenih zdravil. Milosav VUKOSAVLJEVIČ Ml SMO SKUPAJ VSI - JE PRIM A KvAUTfcTK V0/M4T£TA.... piVfc Govorijo nam, da je že mimo, čas pretekli, ki ga več ne bo, res pa je, da vsi živimo čas bodoči; da ne bo hudo. Kronika je vir spoznanja, sanje sebe sanjajo, ko na nebu kroži kanja, pesimisti tarnajo. A optimiste, brigajo nas rane, zaenkrat gre nam kot po medu, za bodočnost pa imamo plane, vse O.K. bo, prav v redu. V starih časih je titan, bil mogočnež prav zares in za nas ni prav nič manj, kot čarobna, čudna zmes. So pa tudi drugi tozdi, nam pomembni za porast, kot da ne bili bi grozdi, vinu dobremu v čast. Se prodaja dobro Diva, je reklama krasna stvar, valjček se težko poriva, to pač barvi ni nič mar. Za pridno delo so priznanja in pohvale za razvoj naj na to se vse naslanja, naj to prihodnosti bo kroj. Nove stavbe so zgrajene, stare se podirajo, od zavisti ne - rumene, se v svet ozirajo. Tudi jedilnica se nova dela, ji čas pokazal bo veljavo, že vonjajo se fina jela, morda pomolzemo še kravo. Še kar visoke plače - res lepo, uspešnosti so nam detektor, ker vsi želimo si prav to, naj nam zato živi direktor. Prej DO, sedaj podjetje, razdrobljenost, zdaj celota, tako naš pač ta svet je skupaj združna prava kvota. Kar se rima, se pač rima, mi smo skupaj cela stvar, le tako se zdi je prima, kaj nam bo vse drugo mar. M A Popevkar GnHSMM m Glasilo delovne organizacije Cinkarna izhaja mesečno. Ureja ga uredniški odbor, predsednik Maks Pečnik, člani Amadeo Dolenc, Daria Vovk, Lenart Horvatič. Glavna urednica Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leo poid Slapnik, lektorica Jelka Bombač. Naslov uredništva: Cinkarnar, Cinkarna, Kidričeva 19, Celje, tel.: 33112, int. 3205. Tiska tiskarna Cinkarna v nakladi 3.000 izvodov. Cinkarnar je brezplačno na razpolago vsem članom kolektiva, upokojencem in štipendistom. Na podlagi izjave sekretariata za informacije SRS št. 421 -1 /72 z dne 5.4.1974 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka.