Bt. 35. V Gorici, v cetvrtek 28. avgusta 1873. Tecaj III. „Soca" ishaja vsak cetvrtek in velja s pofito prejemana ali v Gorici na dora posiljana za druzabnik polit. drustva ¦•Sofia": Vse leto......f 4'~ Pol leta........ • ~ Cetvrt leta.......1-W Za nedruzabnike: Vue leto......f. 4-30 Pol leta ... . ¦-. ,. 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 PojHWuewe iteviVte ee dolrivajo po 10 aoldov v Gorici i>ri Paternolliju in So-harju; v Trsta v tobakavnieah „Via del Belvedere 179" in „Via dellacasennaCO". SOČA Pxi oznanilili m plaeuje za navadno pristopno vrsto: t* kr., ce-so tiska 1 krat ? ,. „ „ „ 2 krat 6 ,. „ ,, „ 3 krat. Za voce crke po proatoru in vsak pot 30 kr. za kolek. Navocuina iu dopisi mvj se blago-yoljno posiijajo urednika; VHctorju So. leticu vGot-m, Con,delCristo 186 bu'sjo Glasilo slovenskega politiCnega draStva goriskega za brambo narodnih pravic. com indrugiui livpremoimlm so navoenroa /.niJSa, ako rp ogliw prl nr»>dni$tvn. Mim mladim prljateljem Sola je dovrSena iSepremo pricujoSi list zagleda beli dau, bodu uze vcc.na ai$ih vrlih slovenskib dija-kov zapustiia prijazno solucuo Gorico, ter razkropda se po vseh pokrajmak noie sicer male, toda prelepo domovine. Po vroceui kamenitem Krasu i hladnih tol-rainskih plaoinab, po ljubeznjivi vipavski doliui i pn-jetoih gonskih Brdib, povsod boste, drHgi mladi prija-telji, po&vaje po trudapolnim desetmesecueni ucenji veseli i brez skrbij ziveli mej doinaftmi ljudii, mej oepokvarjenim podtenitn kmetsk m slovensk m narodoin. In da buL ta lepi, brezt»krbiti cas dobro porabite, porabiti sebi na cast, uarodu v kor.st, to vam dance „SocV gorko na sree poklada. *Soca* vas je vesela pozdravila, ko ste se jeaeni z dc/.ole povruilt na solske klopi, narocala vam je, da bndite pridni, poSteni i zna-cajni, da vselej i povsod izpolnujte avojo dolznost. Ve-aelilo nas jo, ko smo vse Sohko leto o vas c'uli snmo pohvalne reui. Hvahli so vas tloveniki ufttilji, bvalili dnigi postavni moij*, a tudi Kami smo pri PreSirnovi slovesnosti, pii dijaSki bes-d: in o dmgh priloJnostilt z voeeljem opizovuli, da ste se dostojoo vsh i lepo obnusali, kak-.r se spodobi vrlitn mladim Ijudem. Pn-jazno sc poshvlji tudi aedaj MSoLau od vas, ko odha-ja'e vsak na svoj dora, ter vam v slovo poliga na «•<:« nekoliku dobr-h av«tov in vro&b proSinj. Po-nhtiajte! Najprejc uiknr no mislite, da morate o pooitircah leuobo paUi, beli dmi prcspavati i dragi cas ubijati. Xtkakor ne! Pamcteu d'tjak tuii pocitn;cc dobro po-jabi, porabi '/.a to, da svojo veduost isvoje znanje da-polni ondi, kder je solski uk pr«Mnilo storil. 0 pofiit-nienh se navadno ne Studira mathematika alt pbysika, ne lulati se grska slovuica, ne preiskavajo se jetove in jorove cudapolue skrivnosti, pay pi se rad vzame v roko aeioski alttitalijanski klasik, bcre se lep ronnn ali se premisljajo divue iepote srlwksga pesnistva. O po6itnicab imate najlcps; ca?, da si svoje sree pozivite z vecno mlado poezijo, za katere zaiibog, mej solskitn ukom le premaio casa ostaj;*. Pa kaj knjige! Kaj ziveci mej posleuim narodoin LI8TEK. STANI6EVI spisi. tKoncc > Proti koncu preteeeoega in v prvih desell«tjih te-kut-ega veka se je ogUsilo veC pridnih i vescib slo-ven>kih ptiHteljev, ki so zatvh alovensk' jez.k likati i preol razevati ter trebiti iz njega gr.ie tujke, pnobil-ne geimaniKia'\ s kateritni so ga onecistili i pjpac.h ve5t del duaovski pisatelji pret^emh dveh stoleiij si-rec* mej sloveuski narod asketicae knjtg«>, psano brez \^ega poznanjanarodovegajezika, r.arodovega *n Sijeuja i narodovib patreb. Japetj, Kumenlaj, Linhart i Vod-n%k so zvezde. kt so se ta c.\h svetiie na sloveuskega sbvatva tenmeai obnebji. prej*majoLe svojo blagodejuo la6 od piemenitega vse ogrevijocVga sohica, preblagega 2igt Zoisa. Spisi tih moz, akopram dan dmes ra^eti Vodnikovih, vtctd*-! viz poz>«bljeni i samo literarnega zgodovinarja zaa.majoe'; so btieli takrat ven.lar toiiko upltva, da co pot ugiadili tistim pi*ateljen», ki so v zadetku tekoc>ga stotetja os I'.vali novo, cisteio dobs v slovenskem slovstva (Kopitar, Kavaikar, Metelko). Vod-nik sam je vzrastel se svojim caiom; kaZe se nam v svojth pesath v teko^em stoletji ves dru^acen moz, nego je bil v poprejsnjtm; po dolgem tradu se osvo-bodi jezikoslovnib okov, v katere ga je bil ukleuil o. Marko. Toda upUv, ki ga je imel Voduik na svoje rojake, bt bil s fasom oslabel ter se pogubri, da nij bil prisel njemu na pomoc Kopitar, ki je se svojo 1. msmsaSmmmSaeSSis nemate najiepse priloXuos^i do je Ira zpozoavati slo-venskeg» kmota, njegovo zivenje, dnfiiic i telesuo? PosluSujte ga, kako govoii, cujto, kakovi so nje-govi tmgledt o razlifriib rasmevah ioveskega roiiu, opazujti ga, kako zivi, kaj debt, kako sa veilo, izpoz-navajio njegove potreb?, nj*gove krize i nadloge. Pri ubogetu km.'.tu se ucito ljubtti slovensk naroI, elm-Ski rod za 6igar blagost delati bode sveta d dznost tu< i vam, kedar pridete v mozka leta. Svoje v Soli pride bljeno teoretictto zuanje slovenskega jezika iopolnite poslu-SHJy i poiaut'c si nai'odovo izreko, do sedaj vam no-znane ali uzo pozabljeno besede, pravljioe, pesai i pri-puvedke Prav iivo vam pripjroCamo, da pa tudi poznavate dezolo, v kateri je tekla vaAa zibelj in katera van mora biti pted vsemi draga, kar jib je po wi roko in svetu. Dijaku je lidiko pupjtovuti, vsak ga rad aprojnie, rad pogosti. Kroievec obifioo svojega prijitelja 'i'olmnca, Vipaveu svojega tovaruSa Kanalca, dvoma so pridruii lietjt iu vsi sktipaj j.> malmejo v zuloai trnovanskt goal, vzplezajo na volicastni Krn ali na kraljuvt Ma-tajnr. Tuko izpoznava svoj) lepo domovitio, izpoznava naiod, ki po njej prebiva, poleg toga kj veliko U-poga i dobrega uzije. Pa se tiekaj/ Zdaj zivimb na (ioriSkem isus hade politique borbo. Co bi bi'.o tudi zoieti, da se mladina vsuj ob sol.skv.-iu cusu v polticne zadeve nikakor ue vtika, ^ veudar do ma na pucitujcib ne more i ne sine rok krizetn drzitt. Saj se celo se sv^tih raest, kder bi se imela uuiti kr.scatiska Ijubezen, din danes ;ljud-stvo bujska i sunta zoper n»«katere priznano nase do-moljubp, krizarska vojska se pridigujo zoper „Soeott, flSlovt'tiski Narod", zoper nove Solske postave, i narod se bega i mt?sa na vso moc. Porabitc to priloznost, razlagajte kmetu, da mnogo recijuij tako crnih, kakor je fanaticni kaplan ali vikar opisuje. Iu posebno kedar pride volitevnadnevid red, takrat storite svojo dolznost. Vi vsi pozuate dra Laviica, pozuate ga uli osobno ali vsaj po njegovtm javnem zivenji. Pozuate ga, kako gorko inesebicno mu bijo srve za slovenski uarod, po-znate g.i, kako mocao ljubi posebno vas, slovenske di-jake, tur nobene prilike ne z^mudi, da bi vas kaj !»'AL-l.i!lL______ 1808. izdano slovnicne novotirije ter sluvensk m protestantwv^kim pisuteljcm zopet do za-bluzene ve'jave pi\pom'gyl,— di se nij bil oglasi) Rav-nikar, ki j*j, so sv.ijo krepko pisavo slovenskj prozo ustvaril t'-r ob enem nasi in pisateljem zabical zlato pravilo: od naioda se ucite! — iu da na posled nij bil pokazal Metelko v svoji slovnici slovenskega jezika bogatih zaklad »v. Ce bi rekei, da se je Valentin StGnic, tern svojim sovremenikom pr:druzil z nj mi v.fd dvjlal, na svoj cas i na svoj naroi nphvai tako kakor oni, trdil bi p-evec. Vudno i ve Ino je tivba pomeaiti, da ytanifieva veljava se ue 8tn" iskati v njogovih spsdi, nego v njegoyern vse obsegijocem omki i prosveti goriSko-slovenskoga naroltt posvofienem javnem delovanji. Stame kot pisateij nij velik, velik je le, ce moza piemiiljamo v.s^g:i in v vscm, kir je storil bt duhoven, kot ucitelj, kot solski tiadzotaik, kot pesoik kot uatinovoik gluhonemice i prod vsim kot iiritelj slovensk h knjig i slovenskega petj-i po GoriSkcm, iz kratka: ce ga pnm«§ljamo kot splosno knlturkist iricno prikazeu v njegovom dasu Kot pi-sate j je pa 3ta«id vedno srednje m-re moz, zmozen samoak, dober diie-taut, ki jo imel (kakor do vseh zaneaarjenih i tiace nih atvarij) veliko dobre volje, srea i ^es^lja do zani-cevanega slovenskega jezika. Dasiravuo se je, kakor se iz njegovih peswj vidi, vedno n6il, dokler jo z.vel, veudar mej vseuii njegovimi poe-ticntmi spisi n jsem u^sel uiti euega, o katarem bi z lehkun sreem mogel refi1, da je dovrSeqo delo. Veliko je dobrega, lepega, a posehnega niL; nic elementarnega, krepkega, genijalnega. Za tegadelj pa se je njegov pi-, sateljski upliv raztezalleaa nekatere gori§ke Sloveace, tepegu no t.audd. Opidite ga kmotu, opi&ite pa tudi njogovega ohologa sobidnega protikandidalu, in sploh po svoji inoin pndno pomagajte, da zuiigamo se nu&im poHtcuim tloktorjuin. Tako vam bole pnjctuo minul cas icrez dvame-atica sd zupet radi i veseli povrneto h knjigtun v lepo Gonco. Dopisi. Iz Gorioe 10. avgustu. [NaS prepir,] (Nadiljevanje) KakoSna pa je prav za prav ta kurija v narodnom ob* zuuV Komu mj zuano, da mladi kuriji nijso bile ni-koli pri grcu pravice nasoga naroda, ona jo uradovala in wo urudnje skoro wkljuclj vo v nomikom juziku, ona do v konvorzac ji ne pnpozna nuSega jozikti, ta dubov-ska aristokracija je ptUiiiski arintokraoiji v tain popol* noma enaka, di hoce konsei'virati (ohrauiti) Slovoucem stare kiiviee; zatorej pa je postala kaj nejovoljna proti onim duhovnum, ki bo se postavili na odlocno narodno staiisce, ge bvtlje pa jo je j'ztlo to, da so diznili ko celo iiekteri posvetujakt, kntikovuti jo po tabonb. Ne-ovrzljiv dokaz za na§o trjeuje so mnogi dopisi mladih dubovnov, katere je deloma priobcilo, delomapavroko-pisu hrani nai^e urednistvo. Vc C.na teb mladih dubovnov je ^daj nam nasprotua in je o.lslopda o 1 nasega programa, kateivgn joprtddvemu, oziromaenim letom zugovarjala. In ker je dandones vse treba dokazatt, bomo tudi to neovrzljivo dokazali. Razun druzih pisem imamo tudi eno, katero je 8edanji tajuik druStva nGorioa'( pisal 21. maji 1371. Soctierau odbiru; to pismo sklepa tako*le: „Tudi mora in obstati, da se inoje misli popolnoma vjemajo a Socnim pol. programom ter da je dozdajSni si. odbor toga druitva vreden zanpanja, katero ima do njega — koiikor nieni zuaao - velika vedina izobrazenin gori-skih rodoljubov. Za to le marljivo naprej po poti od-vaznojti. Stnbelj'4. Nacela drtt§tva n So6a" so Se zmtirom tista; odbor seje tudi prav malo predrug&cil, in vendar zdaj nekteri ttgospodjett o draltvu in odboru, vse slabo psujo in govore. Ubi zna^aj, ubi dosled- ki so s tern blagim mozem pridli v osobno dofciko, net more pa se trditi, da bi bili njegovi spisi goriSkosloveoski naiod pitdnmili, povzdignili ter za soboj potegnilif kakor n. pr. Vodn.kovt all PreSirnovi. In kedo bi mogel to tudi zalnevati od S'aotcovili pemij, ce pomisli, da uijso diugega negi> blede prestave malo poznatiih i mej Nemci samirni uze vadi del po^abljeaih pesuikov. Piestave imajo pa v slovstvu vsakega naroda sekun-darno vaznost, sekundareu upliv; zuamh mi je le malo izjem, in lem bi pnfiteval BodeusteJtovega PuSkina i Lerinuntova, ah Schlegel-Tickovega Shakespeareja, o k<.t' rib se pa jelva more trdit1, da so prestave, tako go isjalno so prelozeui v uemSki jezik. Za t^ga delj je bi'.o pa tudi mu»o pri ti^tem dudneoi naroda mogoee, ki se Slovenci imenuje, da se je nekerau pisatoljo samo ftaradi njegovdi presUv podelil veuec prvaStva v> slovenski pofzjij se ve, da se je temu mozu zgodila aep.ijetnos?, kakor se mora pripetiti vsakemu po kri-viei prehvatjenemu » prepoviSevaaemu cloveku, da je moral nainrcc oa svoje stare dai stopiti 8 kurulidnega stola, ua katerega so ga vzdignilt dasopisni trobentaei in estctidno nft pretemeljito izobrazeni uditelji. In k-.«j n-j prekarakter;8ticno /.a Staui<5evo peosko nadafjenost tu li to, da baS o tistem casu, ko je nem-ska poezijt v Goth«ji i Schillerji svoje klasi6ae dovr-seaosti vrhuncc dosegla tako, da so skoro vsi nemiki posniki prejSujega stoletja pozabljeni umaknili se njijoi alavi, da ba§ 'ta ak intngirati je Zagat kar uaravaosfc proti S.jcn.'ini odb»ra. Njegove oamere so bile odb,»u se poprej zoane, nego jeprislo do izpeljanja, kajti g. doktor se poprime vsakega sredstva, ce koce kaj postati, in kadar bode k*j dognati, ne vidi ne na levo, ne na desno, zatorcj pa oikoli ne ve, 6e se mu kedo o.l strum smeje, 13, aprila 1871. bil je zopet enkrat obdiu zb>r „Soce*; na dnevnem redu jo b,lo pretresovanje delo-vaoja dez. poalaiicev;- g. Pernod poroea o tej to^ki, kar naenkrat, kakor is nebes, pade predlog, da uaj se Soeni, koroaj 4 mesece poslujoei odbor odpove, ker no fttf^MMpanja vsih druznbnikov. Na to se vnamo de-bata, pri kateri Tonkh zagovarja ta predlog. Vsi dtu-iftbniki so bill osupnjeni in bralo se je zaaicevanje na rseh obrazih. G. Ernest Klaviar pri tej pniiki gosp. doktorja toko osteva, da je bilo druge aram, d »ktor pa grenke resnice tiho pozira, ker zuano je, da iina trtto koio. : Da odbor svetu iu dr. Toakliju dokaz>, da se dr. Tonkli laie, ce reee, da odbor ne nziva zaupaaja dru-Stva, odnovedo se precej vsi odborniki in da bo irael Tonkli zadosti casa za agitaojo, jo odbor razpbal novo volitve ie le 6w U dai, ta je- na 27. aprila 1871. -Po tern sramotnew ubaaianji se je dr. Tonkli vsem nafioonim drnzabnikom priatud.l ia vsem je menda od tiatega casa v predobrem spomia ostai. Pride 37. april, obcnega zbora se udelezi 66 udov; nekteri odborniki agittrajo za Tonklija, rekSi, d* ce Toakbja iivolimo, bo saj konec nem r.i, a drnzabniki nooajo nid tedoti za Tonklija in votijo skoro eooglasno •tare odbornike. Mlada narodna duhovi&na je bifa ti^t-krat Ton-klija hudo nasprotna; spozna ga za sebidoeza io v tisti dobt jo 6. gospod Vales, kateri je zdaj Socin najvedi natnrotnik m menda edeu najizdatuejiih privrzencev Tonklijsvib nekema gospodu pisal pismo, ka-tero m glad mej dragim od besede dobesede tako-le: »Po razuih 6asnikih, zlasti v nNo?icabA in nSlov. Na-rodn* je bilo mnogo razli6nib doptsov zarad droitva ,So6ett, Djeoih odboroikov, drazbemkov in delova ja oelega druatra. Pa od kod oni strastni in brez te-melja napadi izvirajo, tega nij noben natanjko povedal; a jaz in odborniki smo vsi tega ranenja, da edino iz tega, ker je sedaj polnoletni g. K.} cestiti in nesebidni rodoljttb g. dr. Tonkltju, kijezuaai slovenski aristokrat in suroblepnez^ tebmec postal, a Soca, ki ima vkljob protivnikomv de najveci npliv med narodora, je pri vo-Utri poslaocev merodajna. To ve mala Tonklijeva avojba prav dobro, ter br«z aSocea jeskoro nemogoce, vzvigeni Gothe. Ti pesniki, prepcvajoci posiljeuo za-lost i domisljevaoo britkost, koSdeno smrt i mrzie gro-bpve, kmetskega staou v^sr-ljo i nadtoge so se Stanicu tako mocno prikupib, da se je se tedaj, kedar je hotel kakftwyipao zakruziti oeho?^ i nevede ravnal pu hjih. Tako na prim3r sem dolgo 6asa mislil, da je e!eg>ja: police na grobn Marijau.ce D;5* origin »lna Staniceva pesen, Oeloma je ta ii res, to ia k^d^ more tajiti, d* ma ta_ das, ko je to peseo zapel, mj biia na m shh Holly-jeva: „Elegie aaf e.» Lvidma lch'?aa, ki se za-cioja: nSchwermutsrolI and dampfig baiit Gelaute Vom bemoosten Kircheathurm herab. Vatar weiaea, Kinder, Mutter, Braate; Und der Todtengraber grabs eiu Grab. Angethan mife emem Sterbekleide, Eine Blumenkro*' nn blonden Haar, Scblummert Rose-boo, io der Matter Freai**, So der Stolz des Dories war." Zdaj pastemi besedami primed Stanicevo izvirno elegijo: „Kaj Le spet sami zgoneuje Zalostno Lez na§o vas? Milo zoani nam locenje .* ,.. En'ga ljubtga od nas! - ,V^ ¦ Obi na ro^ca je zvenila, K7 je zacela cvesti te; Vsim veselje, 6ast je bila, Oh, Marjauca vmria je!* Se.nekajl Clovtka, LiiajoLega Stanideve pesoi potebno oepnjietfto ? o6i bodcr prtohilm itahjanismi i gerjttanismi, pra-vopjsne nedosledoostt 1 drage slovniSke napdkfe Stanifi se; jo dobrib 40 let se slovenSdino ofci^rj^. p& so j» niketi nij praviloo pisati naucil, wopB*JJ>ina dobrrb slovniikih pripomoekov nij man-kaJo.v S pra? ljube/.DJivo, njemu prirojeno odfcritosrd-nos^o pWe Sb 1. 18*3. illeiweissa: ,U§esa so mi edino mopp/ob slovfflea mi tti zoairaj v glavi, kakor bi mi ftio^fc »biti.u In kedo bi to stftrenra moza stet v na- se do ca*ti poslans^va popeti, kakor a^ra so ravao po .Sodiw priporodeiti poslaaci n2e prrrkr^t pri Linskib volitvab, vkljab tolkim nasprotovanja, voljeni bili. G. Tonkli nea|t>-ynjt svojo .komando*, kot nekaj sebic-nezev v Goipef/^ Da bi se bil kakor ma je g. Klavzar v neki seji o&tal, za neustrasenega prodsedaika nSoLeM v znani to2bx pokazal in ne tacdga airaao^^t-a, bi ue bil sel njegov aptiv pri draStva in obiSinstva po vodi, tako pa je mora!, ker je droitvo, oziroma olbor, v o>ii preiskavi se nahnjajod: vnajbolje kritidnem 6asu zapu-stii, kar vsakako oe kaze zoadajaega in neastraaljivega predsednika dro§tva, ki ima brezobzirno brambo in dosego narodoih pravic oa svojem vela in ker je oa celo edmi mej dragimi odborniki svojo nedolznost v luskem jeziku brand itd. ToKko Vam za sedaj v pojasoifo v oni borbi z naSiwt zvilirai protivniki. A znano je, da ona borba mj A&i5i" cisto ni6 skodofala, ampak terovec koristila, ker se je po slavni zmagi §e vedi oplif med pravimi naro injaki povsod pridobila. Ako bi bil-t k»-daj treba kacega pojasmta, sea za to pripravea (Ustregl. bi nam zdaj. Ured.y S srSaim pozdravom i, t. d. Marko Vales mp. kaplan.* To pismo brant arednidtvo v original a na ogled vsak^mu nejevernemn, Tomazu. Ob ravno tistom Lasa junija, julija 1871. uapada g. Vales v enem poslanem „mlado kunjo" in vse „starokopitneze^, ces, da oni I sami nic ne storrjo ?a mdi slovenski narod, ampak da I se njega pisaoo giedajo, ker v nSodi" deia odlocno za napredek in osvobojenje naSega naroda; v vccih dopi- I sib zagovarja po tem „So6aow stali§Le. I Oitramoceo pri obenem zbora 13. aprtla 1B71, se I Tonkli nij ve6 prikazal k obdoim zborom 30. novem-bra 1871., pri katerem so se dro$tvena pravila popra-vila in tndi void nov odbor. Od tega casa je pa zi-6<>\ agitirali zvnnaj druStva; skopila se je prav tidi;a zveza uiej mlado kurijo od eao in mej obema bivSima I poslancema od drage straui. Iz te zveze so je porodrf I julija meseca nGlas.tf (Konec. prih.) j Iz gorilke okolioe. [Izv. dop.] Kedo no pozna br-lesa, tica debeloglavca, kateri nekako neumno-o&tbno klan po kooci nosi in se tako rad tarn okoli klati, kder na§i tiSarji senice love? Kedar clovek najmanje misli, se zazeoe na limanico in tarn obvisi. Nij sicer prav dostojna primera, a jaz ne morem za to: prav tak se mi je zdel dr. Tonkli, ko sem bral njegovo dolgo ekspektoracijo v zadnjem „Gla9u*. Da* da! So6m dahoven od levega brega Sode je vjel brlesa, ko je m^nda najmanje mislil. Kedor so nij poznal dobro dra T....., i»aj prcbere pazljivo njegovo nPosIano" — tarn je naslikan prav tak, kakorSnega je do zdaj Soca vselej sodila, in ker se je sam tako tia-slikal, vidsmo, da ma nij se svojo sodbo nobene kri-vice delaia. „Ako bi se bil kedaj zoper 3. cerkveno zapoved pregreSd*, pravi dr. T....., ,poznal sem tttdi 4. cerkveno zapoved in vedel strn, kaj mi je bilo storiti, da sem se s cerkvijo spravil*. 0 trikrat srecna cerkev, v katere narocje se je ve* skesan in Kgrevan povrnil izgabljeni sin! I glavni greli, do pomisli, kako redki so se dan daae^ I l.udje, ki so slovenskema jeziku ko?. A vse kaj dra- I I gega je, ce poudarimo, da je bil Stanid slovenski pesnik | tedaj umctnik\ Pri amotvorih pa vuattja oblika nij nic raanje vrednosti nego notranji se IrzMJ, oboje mora biti harmooicno dovrseno i soglasno zdruzeno; kder pogre&uno enega teb dveh pogojev, ondi ob nmotvorn, /Jasti pa v liricui poezijt, nitt govoriti ne moremo. To se je pri nas uze veSkrat pondarjalo i dasi ravno je Stritar to neoporekljivo resmco v svojib pretz^rstnih kriticnih pismih i literarnih pogovorih dokazal, da je tako jasaa kakor beli dan, vendar — koliko tako ime-novan«h slovenskth pesnikov se ravna pi njej? Cloveka se vidi, kakor da bi slovenski „nadejepolni* vnanjo obliko v svojih proizvo lih nacetoma zanemarjali I ter se nidesa naociti ne boteli. Ce si nervozeh. ne citaj sloveoskili pesoij tiskanib v najnovejsem casu po slovenskib iistib in almanttbih. Kodar sem tako ne-srecen," da je moram citati. se mi zdi, kakor da bi I se se sv. Yulentina gore po ostrem trnji i spicastem skalovji proti Soci valil. Vse me boli. Nibce mi ne ugovarjaj: nSaj narod ptrepeva so dan danes Staniceve pesni, torej ne morejo slabe biti!* — Da, prepeva je, pa zakaj? — Za to ker jim je Stamc vedel priijubljene narodne napeve podloziti ali I zloziti; za to, ker je te pesai v cerkvi i Soli z vso I sosesko all z otroki prepeval ter tako narod nekako I I moralidno k petja silil; za to, ker v nekaterib r*s veje I preprosb narodov dab, v drugta pa, ce to ne, vsaj od- I I me?a pomilovanje x sodntje z tezavnim, zatiranim, za- ' i nenurjeaim, tladenim kraetskim stanom. Naroi pa §s I nikoi nij bl nebvalezea tistemu, ki je pokazal, da ima I sree za njegovo zivenje i trpeaje, z:i njegove krize t I oadloge, za njegove solze i teSave, To pa, ce narod I pes'en prepeva, se noben dokaz nij, da je pesen res I izvrstna ali narodna. Saj tndi baje po itajerskih slo-I venskib goiicah Se dan danes prepevajo Volkmerjeve I pesoi zlozeae brez pevskega oguja ii v kosmati slo-I veoacini; saj se tttdi po Doleojskera §e cujo pesni, ka- AH je dr. T. zares pri sv. spovedi svoj greh za-radi petkovib prestopkov otresel, tegi ne ven, daf se je v resaici pobolj§aI, to povejo g. duhovna od levega brega Soca lehko v tominakt gostilui, kder se gosp. doktor ustavlja. Uze mala pred tem, ko je z no vim drustvom nGoricaM nevernema raz5iije:»ji .brezverstva in liberalustva jez postuVil, narodd je v onej gostibi, da mu morajo o perkth vselej po.-itne jedi pripraviljafj. En tak petek ga dobi neki gospod pri kosa sua. „0h cbe meraviglia, signor dotterel* ga nagovori rElla maugia formaggio?-* «Pur troppo," ma odvrue spokor-jeni doktor „iion mi resta altro, ci sono dapertutto spie.* 0 tem dogodka mi je porocat uze pred me3eci zanesljiv prijatelj, a jaz ga nijsem hotel parabiti, ker se mi je zdsl premaleukosten. A ko oem bral zgorej navedene T.....ve besede, mi je zopet v spomin pn§el, vsaj tako lepo zuaci zgrevanega in poboljsaaega grei* uim - Daljp nam je preskrbel gosp. doktor v svojem nPoslatiemtt menda vse potrebne date za njegov zivo-topig, Kajti to je gotovo, da bo treba junasko zivenje moza, kateri nam sam pripoveduje, da je bil uze kot dijak 6«z goriSko mejo poznan in kateri nam sam navaja vse mogoce vire, iz kojib naj bado zgodovm> pisci njegove stavne 6ine poizvedavati, — da bo treba zivenje tako vel eslavnega moza popkati. Naj bodo vedeli nasi potomci, kedo je bil oni juuaski ziJar, kacen je v staii Goici novo „Gorico'4 sezidal. 1 da koncem spregovorim resno besedo: hinav-stvo in odabnost vejeti iz vsake vrste d.T.....evega „Pt.sIaaegaa; v breztaktnosti je pa moz samega sebe prekosil. Jaz itt-c^m viSe seci g. dqhovna od levega brega Soce v busedo; naj bo on doitojno odvracal oao „ne-sramne iu perttdne laznjivee in obrekovalcott, katerib vsj mergoli v fana^zueua izjavu veleslavnega gosp. doktorja. • Rr. Iz DutoveJj na Krasu. 10. avgusta. [Izv. dop] — Tedaj pMir vam bodi!" Dobro! Mi se tudi sktudamo s tem izrekom i to nam je bilo vodilo pri zadnjem dppisu, bo ravno zbog miru i, sprave smo bili bjavili one homatje; mi smo nadiiseni za re^uico i spravo! Ko vid mo, da tudi vi to odobrnjete, vam podajamo prijateljsko roko, bo iutimo di -slogom mstu male stvari, a nesloga vse pokvari*. Gd je pa uie kedaj treba sloge, uiislim, da j > je ravno 56e najbolje neogibno potrebuo, ker terk^jo pribodnje volitve na nasa vrati; i ako bocerao, di z n igamo v resn.ci naro loi Slovene!, kojim gre le za stvar, za samostalnost, za neodvisnost od nobenega, bodimo najprej sami vheti za svobodo, i vo* limo si tudi tacega moza za svojega poslanca, ki je navdusen za narodni napredek, za svobjdo! Nikar ne bodimo vselej suznji nasemu nasprotniku, nepobirajmo mervic i ostankov, temvec sezimo nekoliko dalje po svoji mizi, da zgrabimo tudi kak slasten grizljaj i ga odtrg»mo iz ust nasega tlacitelja, nasega sovraga, koji prezi nad oami, le da bi nas ugonobil! Slozai bodimo zoper one ki nas zatiraja i preganjajo, borimo se za svoj obstanek, za svoje pravice! j tere je zlozil dobrspo'jski ucitelj Kancuik ali pa sma-I rijski §olma$ter, 'pa se vendar ne more re6i, da bi j bile te pesni (zlasti od zadnjega ne) dovrSene i poseb-I ne vrednosti. Pred nekoliko leti sem na pr. v ljub-I ljanski okoltci slisal od atarega berala zalostno pesen, I katero je zloLil om.'njeui smarijski sc Imasrer o prerani I smrti svojega sna Fraoceljna, kterega so mu k vqja-| kom vzelt, in I „Tam je muziciral, j Pa se je ferderbal, I Ker je prfsvab prsij bil."*) I Narobe! Skoro bi rekel, da narodu se se preje I pnljube take pesni, ki se zanemarjaje slovnisko pra~ I vilnost i formalno dovrSenost kobkor mogoue naslanjajo [ na ljudsko, ce tndi p>pi6eno. gpvorico. I Vse to nastete nap ike pa se m>rejo Stanicu pre- | gledati, ce pomisbmo, da j)0 lasln h njegovib besedah J nij bil pesnik, ampak pred vsim pevec, petje, .viza" J ma jo bila ve&.« vrednosti, nego podlozeua beseda. Tq | na veco mestib poadarja, za petje je kar ve* vnet. in to | kar je tako sreno ze.el, da bi se petje razsirilo raej j narodom, to je dosegel v obili meri. In ce se .tudi I njegovo ime v slovenskem slovstvu ne glasi tako lepo I kakor Vodnikoro ali Presirnovo, Ravnikarjevo ali Me-1 telkovo, <5e se bodo tudi njegovi spisi s casoqaa mej [ Slovenci v bododi, ako bog da, lepse cvetodi dobi po-I zabili.* titerarni zgodoviuar se bode vendar rad pomUt I dil pri tem zanimivem mozi, poudaril bode njegove I mooge zasluge za goriskoslovenski narod, pohvalU. nje.-I gova dobro voljo, njegovo vztrajno delaluo«t, njegovo I pleioenito arce, pos nejal se morda tudi marsikateremu I originalnemu cinu njegovema ter konedno na glas iz-I rekel: Poitenjak si bill SlorU si mnogo za nai, narod,, j vec nego je Ma tvoja ddinost Uvaleien ti bodi spomin I mej Slovencil J ¦ Pauhis. I .*) Primeri o teb natodtuh pesnikm Letstikov pvenmimlv po-t^is; „Od LHije do Catefa" v J»neiijah pnstil komaj 8 mesecev staro dete in 7 let staro deklico#), ktero je v bi§o zaprl in kljuL aoboj vzel. In glej, pozar oastane (uzrok mj se zuan), bela hisu je bil.i v pluoiemi in sosedov tudi nij bilo doma, razen mlado neveste. Ooa prestrasena to vide, vsa iznenadena nij vedela sama kaj poceti. Hitro plane v hlev ter s)>usti vola in prtsica, otrokama pa nij mogla (?!) poroagati, ker nij imela kljuca. Sedein let stara deklica je imela §e tako zaveduost, da je vsa opieAena s prvega nadstropjajskocda pa je drugi dau v velikih mukab umrla. V istem casu pa prisla je skrbna mat! iz Krmina. Ko \idi to nesreco, bitro plane k durim, da bi malo dete, ktero je glaspo 9mamau kli-cab resila. A plameu^ kteri j*'j je svigal v obraz, jo 2 krat na tla vrze; poguuina zena materine Jjubezni ne pozabi; cmamljeua in vsa ope6ena «e vzdigne v tretje in popade zibclko; a komaj se je z rukaiui do-takae, zdrob se zibelka v voglje in pepel. Dete je malo potem umrlo. Jedva s; je sama resila smrtt, kajti eel dan nij videia nic, ker vso glavo, vrat in prsi je imela opecene. Ljudstvo, ktero je v istem casu tija prihitelo, je roke krizem drzalo, ker vode nij bilo. Nekteri so streho posuli, da grozni ta eltineut nij mogel do sosedove htse. Tako je nemdi ogenj ¦i.-mrjbd dvoje otrok, mater pa do smrti opekel, vse imcfjej posodo, orodje, ubleko, seuo in prihranjeiiih 72 fl. p zrl, i pnstil nij nic druzega nego ostuuke okajeue, osmojtne zide in pepel. K» je moz domov prise), naiel je dvoje otrok mrtvib, zena do smrti opeceno, ki se je v boteciuib se smrtjo borila. &em je sedaj boljse, a ubogim nij ostato druzega, nego obleka, katero so imeli na sebi, zifil, in pot po kteri bod jo. Nalagam ted ij na sree oboinarjcm in drugim mi-lodarnim ljudem, da bi se usmiliK uboaega pogorelca ter ma vsak po svoji moci kaj pmiagal. Saj se zbi-rajo novd za druge reci, zakaj bi se qe svojemu blii-njema pomagalo, ker to je vasa prva naloga. Medanci! Napravi^e si vodnjak, kajti skusoja vas je o6ilaf da, ako se vname pozar v vast, vam pogori lehko cela vas, ker nemate vodnjak*, ampak samo majhne po detvrt ure od vasi oddaljene studencel Vqda je glavna red, brez katere si v nobenem poiaru ne morete pomagati. Tudi vidite, da je vedno dobro, di se bi§a zava-ruje, in za to imamo dobri slovenski baaki 0Slovenijau V Trstu 24 avg. [Izv. dop.] .Glas" St. 33. se v svoji znaui rokovnja§ki maniri jezi nad nami tVziSkimi Slovenci, da se brigauio za gonfike Sloveuce, ter kaze s tem, da je njegova wzloga" sama fraza, ktero ma je veduo na jeziku, po srcu pak mu bnje fanatic.iis, burja razpora in reakcije. Mi smo v Trstu ravno tako Slovenci, kakor v Gurici all vLjubljaui alj ua Stajerskemj sveta dolzuo3fc nas ve/,e, da se brigamo za vse uase brate*ia jugu ia severii ter si edea drugemu k omiki iit napredku pomagamo; ()Grlasovci4 pa si bocfjo men-da sezulati babiloubiki stolp, da bi sami v njem pre-bivaje vero v ustib iumjod metali i nj^ga strap hudo-bije i pohujsanja mej neokueene. Da pa spoStujemo najplemenitejsega zoa6aja, dr. Lavnca jo|pa za to, ker zasluzi, mej tem ko je „Glaeo\a" droa diubal le zato na svetu, da naro t &cuje, zoper njega. Cudijo se pri naB pusteni ljudje, da ima goriska skofija tako dubov-§cino, ki se od na$e loci kakor dan od nogit (rGlaso-vegau psovanja nij toliko nada dubov^ma kiiva, kakor tisti svi tobliucc, ki jo je dobil na svoje hmuni^e, da jo porabi za svoje namene. Uied.) *) DeklicA je bila sestra njegove Lono. PIS. Politicni pregled. U.ie zopet je poCil glas, da bede ministerstvo poskoMiO Le pred volitvami. Rec je menda taka: Ministcrski predseduik, knez Auerepefg, jebaje tisti-krat, ko so merodajni krogi odstranili Hobonwartovo ministerstvo, onim krogom obljubil, da bode on spra-vil v drz. zbor neniSko konservativuo veciuo, da nij treba slovanskih ia drugib federalistov za kaj tacega. Ker merodajni krogi naravno hrepene* po konservativni pa centralisticni in nemSki Avstriji, so Auerspergovo ponudbo radi sprojelj. Miuisterstvo jo bilo s kouca popoluoma ustuvoverno, pa le na vide2, kmato jo zaCel Stromayer v Sol&kih vpraSanjib retirirati, utrdilo se je iz vsega* da vlada nwj du-hovsko strauko, kateri je na celu kardinal Bauseher in ministerstvoni precejsna edinost, zarad tegd so zaSeli ustavoYerni listi vpiti, da v ministerstvu ni^j edinosti, in da bode Stremayer odstopil. Na to je ministerstvo po vladnib listib proglasilo, da v ministerstvu nij nobene nesloge. Precej po torn pa je ministerstvo zopet zacelo bo^kati. ustavovercc; za-branilo in razpu§Calo je sbode katoliskih druStev in se zdaj sploh kaie na vido^ protivno katoliski in konservativni politiki. Zdaj pa se zopet slisi, da ministerstvo bode euako tudi ustavoverne in demo-kratiCne nemske sbode preganjati. Kedo ne bi iz vsega tega videl, da ministerstvo re3 ustavo-verce za nos vodi in da s tem nedoslednim posto-panjem hoce samo maskirati svoj mar§ v konservativni tabor. Vendar pa Auersperg preokozno manev-rira, zatorej je zgubilv'oCeb merodajnih krogov; in zbog tega je mogo&e, da ministerstvo pade. Auer-spergovemu, ministerstvu bi nasledovalo, kakor pisajo nemSki listi, Kollerjevo. ICaj pa pomeni general Koller na celu vlade, si lehko vsak izraeuui, kedor pozna Kollerjevo pasevanje na Ceskem. Namesto Kollerja bi po ravno tej verziji prisel na Oesko za namestnika kuez Auersperg. Da bo ministerstvo uze pred volitvami odsto-pilo, to je sicer malo verjetno; to pa je gotovo, da od zgoraj piha kenservativni voter; ce pa se v du-najski lesenjaCi Sopirijo konservativni, ali ustavoverni Nemci, to je nam Slovencem paL enako slabo; prvi nas bodo glede* narodnosti se boljo priti^kali, nego so nas zadnji, kajti konservativni princip ima glede* nas Slovencev pomen veCne krivice. Le v bist,ri slovanski opoziciji je nasa resitev, nikoli pav prin-eipih nekterih slov. prvakov, kateri v wNovicab* pravyo: »Raj§i volimo nemskutarja, nego napred-njaSkega Slovenca*, ali pa v na^elu „SIov. Qospo-darja*, katerega urednje podkupljivi gospod Ulaga: nam je ljubsi konservativni Nemec kakor liberalni Slovenec, ker vera nam je veo, nego narodnost;* se manje pfcY-naMih onih gosfodov, k kriCijo: »pro« sd §olajni, profi z uditelji I* PojSelji-ost po samo-Tladi in strast pripeljala, je uektere gospode d) onib nacel, kateriU bi se moral sramovati vsak poSten ttlovenec! Y takib razniorah je pa6 doHnost vsft-cega narodnjaka, da prostemu narodu pomaga iz onih ostudnih sebi6nih rok, katere bi ga tirale v propad. TrzaSki mestni zbor noCe lastniku „Triester --------0 dr. Dornn, vkljub razsodbe d&Tne§ft so- disca, priznati volike'praviie; mej vla^'in trliaS-kim magistratom je tedaj .zarad, tega x&ktmm-skega trnja nastal razpor. Bivsi minister iiencek bode voljen na tfeskem. Voliltio gibanje-je pfed moeno, vse pa .kaze da nstavovefci bodo veliko gla-sov izgnbili v direktnem dri zboru. Tudi v mestu Loki na Kranjskem so ondotni mestjani dr. Zar-nika proglasili za svojega kandidata; sploh imajo mladi na Kranjskem prav dobro nado, da skoro povsod zmagajo se svojimi kandidati, kar bi bilo prav, da zopet ne pridejo iz Kranjskega same pr-vasle kreature, ljudje brez svojega mnenja in pro-priCanja ua Dunaj. Srbski knez Milan potuje na Dunaj, drugi me-sec pride tudi italijanski kralj obiskat nadega ce-sarja; Se to jesen pa odpotuje nag cosar v Petersburg, kar je znamenje, da z Rusijo stojimo vdo^rTh razmerah, §0 bolje pa je to znamenje nekoga prevrftta v notranji nagi politiki. Na Francoskem zdaj na tihem vre, republi-kanci se bojd, da bi Henrik V. prisel na presto!; zatorej pa w vosJojo in dolajo kompromise na V86 strani; vendar pa nij tako lehko, da Burbonoi zopet pridejo prestol, kakor bi kedo mislil ali 2eleL Na Spanjskem je republika zopet zmagala preti Karlistom, vladna vojska je Karliste popolnoma po-tolkla pri Bilbau; pri tej bitki je bil ronjem sam pretendent don Kurlos, Bazne vesti. (i* MrHtn) se nam piSe: „Na&i Glanovci pad nijr so tako zvesti svojemu gt slu: „vbq m vero, dam in tosnrja." Po^tudajtu eklatanten izgledlj V Kobiljeglrtvi je bUrtok ucitolj, priljtibljen pri starib in mlwdih, in ta fttarcek je botol so svojimi tioenci slovesncwt nHpr*« viti na cast ce^arinvega rojstva. A gospod »T(ma4« zvesti Glasovec, z deviso vse za cesarju, vero iddom, nij hotel k temu oisto jiitf pripomagati, niti slovesue maSe nij hotel brati, in zakaj ne? Za to ne, ker mu nij hotel menda utiitidj, ki ima 25 fUamegee, 2 ^za.maSo placati. To je tedaj od naSih lojalpib Glasovqiv. ^a se za cesarja malevati nocejo, de nijno dobro placeni> In vendar je njih geslo: vse za cosarja ittl. nPo njib delih jih boste spozuali." (in MviSkem) napravijo, ondotni rodolj^bje v nedeljo, 31. t. m. veliko besed^lfie slede^im zanin^ivfnjr programoni: 1. Sloveoska Ouvertura^ zloZil luiml Titl,1 svira doma^a goJba. 2. Zdravi do§h, nap. Hrioarjav\ pnje zbor. 3. Pozdrav predsednjka 4. Sta cutig, aap, Jtnka; poje zbor. 5. GOVOIt. 6. Slavjansi^ Potpourri, zlozil Stehle; svira dom»6a godba. 7. Poyb^nji moz; deklamadija. S, Slavjauska'polka, nap.Lebanpvj poje zbor. 9. 0Svojeglavuezrl; igra. 10. Itado^MiOjPp-tovanje, poje zbor. Zadetek besede ob 7. uri pWof. Pred besedo, ob 5. ari bole tombola. Ako bpek sUibo; vreme se preuese besida na 7. septembrai Vstppainfir 20 novcev. OJbor. .','•. Kakor so slisi udelezilo se bode te, besede mnogo rodoljubov iz Gcrice in okolice. (ftlakvcnnl v hriMln«lc«in «>UrAjl.) Nase zupanije se zuierom bolje zavedaio narodaih pravic in svojih dolznostij proti narodu. Ne davno1 je. solkanska zupamja stopila mej brabre branitelje paro|* uosti naie. Zaiad takega mozatega postopanja je lept>. stevilo zupauov, podzupauov in stareSin obj^nsl:ein^^ zastopu v Solkanu po^lalo zaupaico, v kateri popjofnp-ma odobravajo njib delovauje. .'. t Zdaj pa imamo priobciti drug lep cin od'briSk'ui obcin y krmitfskem okraji. Soduik v Krmmu gospod Muzina je let^s umrU njegovo mesto je izpraznenc, mnogo je gbspodb'y) kjr. zebjo dobiti to sluzbo, in vines so tndi tuki, ki ne zuajo slovenski. Bati se je toiej, da pride morda-v Krmin kot sodntk m«»X, nasega jezika lieZmozeq; "Ta bojazen je pri sedanjib okolnostih opraviccna, za tpso zupan-»tva v Medaai, Bdjani in Dolenji poslala 'pw|n$j* na ministerstvo pravosodja na Dunaj, v kateri odkri* tosreno razlagajo svoj Mosten stan,' ako bi'-fie^kaj ta*. kega zgodilo. Oni se sklicujejo na Ji«ravno prrfvico^ na doticue postave nijso poz.bili §. 19.' drz. oshp^n?^ postav, in nanaSajo se izrekoma na" §. 8. nove' poslaye^ ki sto'pi 1. oktobra v vdjavo pri obravnavanji mujosjaj., Take pravde ima sodnik sam voditi in razsojevat'i, ^ totoj se samo p9 sebi razwm>, da mora atmt^j^j^ m«ti, tem r.se je to neob^dnO potrebhv, ker .^j Lap|-5 lacije zoper take *odbe. 0alje so nav€H, dfi jillJb veS kot tretji del slovens^kdt prebivalc^v.v tem'/ ojjm^n.. Praviadost torej tirja, da se obzlf j^mlje it& tako |tg^ vilo, ?a to so konefihd proSdi, naj se pMdli to„8p^ijj^ sko meito gos^odu^ ki tudi slotensko dobro govon. Pad hvala -gre/takim iupaoora, in vidi se, da nijsmo 'zas^nj'taborovati leta 1869.* v BiQani, da n^jio bre* vspeba zborovali v drustvu wSocaa in toliko pisali o tern vpraSanji po naSih lislih. Zatorej 2iveli Brie:! Kakor se sliSt, kompetiral je v Ermia soduik g. Graf iz Kanala, kateri je popolnoma zmozen vseh treh jezikov, nemskega, slovenskega in italijauskega; a tr-zaika nadsodoija je v prvo vrsto postavila druzega kompetenta Italijana, ki ne zna besedice slovenske. Ne veme, zakaj to; fiodno pa se nam zdi, da se visoke oblastoije, inse navrh sodmjske, tako raalooz-rajo na pravidqo zahteve ubozih davkoplaeVvalcev. Saj je vendar v interesu vlade same, da drzavljani zaupajo oblastnijam in da so pivpricani o njih pravicnosii in nepristranosti. (Letno p«ro*H<» gnriSlce *l>e renlfie) nam je prineslo temeljtto nemSko razpravo „der Punkt im Raurae<*, ktero je pisal prof. Clemens Uarcbanek. U&telji so bili veci del domadi Ijudj**, in to nam je posebno vied. - Ueeocev je imela realka 235; rate mogli raz-pravljati, Nosvetuje se iz serea, da bi vsakcdo na eno ali drugo teh tocek pismeno odgovoril. Opozorujejo ae ucitelji, da pri vsaki razpravi soi-skih atvarij „se svojo glavo mislijo ter misli drngih drugim pripnstijo", da ssadoste strupenim „Novicam." V Gorici 26. ovgnsta 1873. AVGUST LEBAN. c. k. ucitelj. ^aiatara) 25 t. m. se je vrSila matura na tu-kajSnji c. kr. realki: udelezilo se je 5 Italijanov in 1 Sloveaec, ki jo je tndi prav dobro naredil. - - Na tu-kajSnjem Q&teljskem izobrazevaliSdi je bila matnra 23. in 24. t. m.; oglasili so se 4 Italijani i 2 Slovenes. Dva Italijana eta mej izprasevanjem odstopila, 2 pak sta dobila spricevalo J\& 11. Izmej Sloveneev je eden pal na eno leto, drngi pa (g. Lapanje) je bil za ztelega izpoznao ter je prejel spricevalo Jfo III. — Na gimna-ziji se je danes (28.) pricela matura, h kateri se je oglaailo 6 Italijanov, 4 Slovenci, 2 Nemca. (tiabeat rifcitj Stolni kaplan Klun, na pol Iiibni-dan, na pol Hodevar, ki svojo „siibo robo" v posebno zvitih in perfidnih dopisib iz Ljnbljane dnnajskemu nVaterlandn" prodaja, je pri zadnjem obenem zbom narodne tiskarnice imenoval dr. Vosnjaka Iaznjivca in nesramnega obrekovalca, za to ker je dr. Vosnjak trdil, da je Klnn narodno tiskarno v nVaterlandutt -.Scbwindel" imenoval. To pswko je. Klun oekoliko dnij pozneje tudi v ^Novicah" ponovil. Dr. Vosr.jak je kaplana Kluna tozil zaradi zaljene 6asti in 20. t. m. je bila obravaava pred sodnikom adj. Cudkom t Lju-bljani, Kluna je zagovarpal dr. G o s t a, dr. V o s n j a k se je earn branil. Dr. VoSujak je v mirnem, muSkem, jedernatem govoru dokazal, 1.) da ja res Klun narodno tiskarno v aVaterlandnB nSchwindeI« imenoval, 2.) da je res njega (dr. Vosnjaka) z laznjikom in obrekoval-cem psoval. To so tudi price potrtiile in g. Kaplan Klun je bil obsojen ua 4 dui zapora. Da pa nij obsoje i eventuemo na denarno kazen namestu zapora, pravi razsodba, je zato, ker je obtozenet Klna JcatoliSki duhovnik, ki bi po svojem svetem poklici imel oznanjevati ljubezen in spravc, ne pa v drultva hoditi hnjakatin scuvat in strasti zbujat— Dr. Costa se je kot zogovornik fekd pobalinako vedel in je take krical, da ga je s< -doik dvakrat posvariL Tudi to moramo povedatt, da fe Costa vse dokumente v nemikem jeziku vlozU. Bravissima! {******** fforiSke gimnaaije) noai na delu nem-iki spis „Zur Kudrnntt izperesaprot Han a a W id-manna. Ufiencev je imela gtmnazija 253, ki po naro-dnoati mjso loceni. Zakaj ne, to nam je zastavica. Naj-brze se boji vrla gospoda, da bi gievilke proved Slo-veucey in Italijanov ne pokazale; zato o narodnosti u-5S2T moI-iJ .'? kedor moI5i» 8e desettm odgovori. Mbdao ,ie izdelalo Solo 32 dijakov, drngi red jib ima 14, Jretji 17, zacasno spn«evalo jib je prejelo 40(1), oateb imajo prvi red. Udenc, kiso prej»ii zafiasVa sp^Cevala (t j. ki imajo »nacbprufung-oB) so v leto-Sttjjft progrmib naiisneni pod rubriko ^nicht locirfe warden." (7,«orieaM) je imela na trzoidan sv.Jaroeja svoj sbod, da je uza proglasenega kandidata dr. Tonklija se enkmt proglasila. Pravijo, da je bilo muogj deb'zui-kov posebno dobovnov i cerkovnikor.— Kmetijske i frgovske vesti. (Predsednistvu dezelne homisije) za uravnavo ze:»-Ijisdnega davka so podali gg. Viljem gr. Pace, Fr. gr. Coruiiioi in Dom. Benardellt sledeco prosnjo: rV'isoko predsodmstvo! Ne le dolzuust in vest, nego tuii mocno vznemirjenje, ki je na^t.tlo ra|j ljml-stvu;n \sled priobdenih ceuilnih tant* zabteva uajvest-uojse preiakave nmog.h pritozeb, ki so se podale o-krajnim cenilnim koan'sijam. N»m se dozdeva to toliko boljepotrebno, ker so bili dutiLui skieni dez. komistje le z majlioo vedsno sprejet.; elen ui komisije je za euo tarifo gia^oval z opnnb>, da 8e ma prediog dezdnega poio6evalc« previsok dozdeva. §e celo slavno pcedaeduiStro je v eni sejt j;ivno izreklo, da gre zdaj le za to, da se v okom pride pri-tozbam, Les, daje dolenji del provincije preved oblozen z davki v primeri z gorskimi prebivalci. S tem po-sledfjuD je samo predsedui§tvo priznato, da bi se moral) razme.je po predlogu porotevalcevem od t*l"j na-prej ravno na robe obrnoti. Pred vsem dozdeva se nam prav neobbodoo po-trebno, da se oze zdaj, v najprimernejSem casu za to, z lastnimi ocmi prepridamo, alt so dobodkt, katere je vecma dez. komiaije za merilo vzela pri predtozeuilt tarifab, istmiti ali ne. Da se torej odsek izvoli, ki bi imel pregleduti poljsko stanje in poljake pridelko lastnooko, in fca-t< ri odsek bi po tem porocal dez, komisiji, da bi se ooa po tem se soaednjimi, posebno s kranjsko dezelno komisijo v d«govor stopila pj postavi 24. inaja 1800, in slednjic, da bi se pri dezelni komisiji se eukrat preudarilo, ali so one cenilne tarife, pri)bceiu po vi-socem predsednistvu, v soglaaji s pojtavo — iik> y IJubljiiiii. izroeilo, in vsled tega gospoda Antona Vicica odstavilo. DUNAJ, dne 25. julija 1873. Gel a > no raviiateljstvo „Greshaiiiau na Oniiajl. Kot pooblastenec po zgoraj objavljenem razglasu poverjen, prijazno naznan-jam, da sem pisarno grlaTnegra zastopuistva «9«re^liama66 na velikem trgu St. 279 v prvem nadstropji ustanovil, in da sem mojega sina, gospoda za administratiYno upravuistvo pooblastil, in gospodu voditeljstvo operaeije zastopni§tva izro5il. Z& izvrsitev raznih zavarovalnih predlogov po v?eh pogojih se naprosi, in kot zato tudi pooblastena dva omenjeua gospoda uljndno priporoea se spostovanjem VAI.EMTI^ ZESCflHLO. V LJUBLJAKI, dne 25. julija 1873, Izfavatey in odgororni nwdnik: VIKTOR DOLBNEO. - Tiskar: PATERNOIiLl v Gorici.