Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 20 (910) Čedad, Četrtek, 21. maja 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” 02.990/06 Per la Regione novità e ritorni in tante liste Sparpagliate e ben felici di esserlo, dodici liste si presentano nella circoscrizione di Udine per concorrere alle elezioni regionali del 14 giugno. Si vota per il consiglio regionale, proprio quell’orga-nismo che ha cambiato, nel corso della legislatura appena conclusa, più presidenti di giunta di quanti ne avesse avuto nella sua intera storia. Si vota con lo stesso sistema elettorale di cinque anni fa, cioè quello proporzionale, cioè quel sistema che nel panorama nazionale appare un anacronismo, e che però non si è voluto cambiare. Si vota anche nelle Valli del Natisone e nel Cividale-se, zone che spesso hanno lamentato la mancanza di un punto di riferimento credibile in Regione. Se sarà la volta buona lo dirà il voto, ma i segnali non sembrano del tutto positivi. Lo spezzettamento in liste, partiti e raggruppamenti ha avuto come conseguenza la presentazione di un buon numero di candidati, credibili ma divisi. Balza agli occhi la presenza di alcuni sindaci (sono tre solo nella Comunità montana Valli del Natisone), Un sistema elettorale che limita le possibilità di cambiamento ci sono nomi nuovi e meno nuovi, ci sono, come sempre, candidati con poche speranze ed altri che qualche speranza la nutrono. Più in generale l’elettore si troverà a optare tra chi sceglie un campo nomadi per presentare la propria lista (come provocazione, perché il nomade per qualcuno è il nemico da combattere) e chi sceglie la lista dei Verdi per tornare sulla scena politica dopo un 'onorata carriera nelle file democristiane, tra chi è visto di buon occhio dalla Curia e tra chi spera nell’effetto Europa per lanciare un Ulivo che però, come il Polo delle libertà, non compare da nessuna parte. Si vota sperando in un cambiamento che non verrà fino a che non si cambierà sistema elettorale. Ma certo questo non significa che sarà un voto inutile. Pensare poi alla rinuncia del certificato elettorale, come qualcuno propone per protestare contro la chiusura di un ospedale, appare un segno di scarsa responsabilità, (m.o.) LISTE E CANDIDATI A PAGINA 4 Magične podobe sveta, kije danes le še spomin Odprta razstava Lorette Dorbolò v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu Otvoritev antološke razstave Lorette Dorbolò je prejšnjo soboto potrdila, kako so njene umetnine priljubljene med našimi ljudmi, vendar tudi širše v Furlaniji in drugod po Italiji. Razstava je privabila v Cedajsko cerkev Sv. Frančiška množico ljudi. Videti je bilo, da ne manjka nihCe, ki v Čedadu in širši okolici nekaj pomeni, predvsem pa je bila prisotna vrsta beneških javnih upraviteljev in kulturnih delavcev, ki so Želeli umetnici izkazati zasluzeno pozornost. Se pred otvoritvijo v Čedadu je bila nabito polna tudi dvorana občinskega sveta v Spetru, kjer so predstavili monografijo in umetni- Loretta Dorbolò podpisuje svojo monografijo obiskovalcem razstave ško pot Dorbolòjeve. Dobrodošlico umetnici v domačem kraju in komentar o njenem delu so z občutenimi besedami izrekli Sestanek mešane komisije F-JK - Slovenija Cim bolj odprte meje Prejšnji teden je v Portorožu zasedala mešana komisija Furlanija Julijska Krajina - Slovenija. Delegacijo naše dežele je vodil predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder, slovensko pa zunanji minister Boris Frlec. Komisija je ob koncu zasedanja sprejela skupno resolucijo, v kateri so navedene konkretne obveze glede sodelovanja na področju realizacije prometnih infrastruktur, glede sodelovanja med pristanišči in glede manjšin. Med drugim je bilo skupno dogovorjeno, da se čimprej ponovno odpre maloobmejni prehod Golo Brdo (Memicco), ki je bil zaprt zaradi del, ter da se ohrani mednarodni status mejnemu prehodu Učja. beri na strani 4 odbornik za kulturo Gorske skupnosti Nadiških dolin Beppino Krizetič, župan Firmino Marinič in javni delavec Pavel Petričič, ki je pred dvajsetimi leti botroval prvemu javnemu nastopu Lorette Dorbolò v Špe-tru. Spregovorili so tudi umetnostni kritik Licio Damiani in predstavnik občinske uprave iz Concordie sulla Secchia, kjer umetnica živi že skoraj trideset let. S seboj je ponesla plemenit spomin na rodni kraj, v katerega se z umetniškim izrazom vedno znova vrača. Del beneške zemlje in kulture je ponudila v spoznanje v deželi Emiliji, kjer je danes uveljavljena in cenjena vsepovsod. Lahko se strinjamo s predstavnikom občine Con- cordia, da je "kontaminacija” med našo in emilijansko kulturo bogato obrodila. Pavel Petričič, ki spremlja umetniško pot Dorbolòjeve že od vsega začetka, je ob predstavitvi v Spetru ugotovil, da je njena slikarska govorica nastala v drugačnem kraju, toda naši ljudje se v njej popolnoma prepoznavajo in so ob pogledu na njene slike ganjeni. Gre namreč za neke vrste "epopejo” te skupnosti, ki se je upogibala in prilagajala, da je lahko preživela. Petričič je ob razstavi izrazil tudi misel, oziroma Zeljo, ki jo je naslovil na upravitelje in je tudi želja vseh beneških kulturnih delavcev: da bi Speter lahko kmalu razpolagal s primerno razstavno dvorano. beri na strani 3 Il Piccolo e M ceduti al gruppo Espresso Venerdì scorso il mondo dell’informazione è stato sorpreso dalla notizia improvvisa della vendita delle azioni del gruppo editoriale Nce - Newco Edit dell’industriale Carlo Melzi, azionista di riferimento del Messaggero Veneto e del Piccolo. La proprietà dei due maggiori quotidiani della nostra regione è stata aquisita dall’Editoriale L’Espresso di Carlo Caracciolo. Lo stesso Melzi ha dichiarato che non ha potuto rinunciare all’offerta d’a-quisto di ben 125 miliardi di lire. Anche se appare prematuro esprimere giudi- zi sulle conseguenze dell’operazione, sono state molteplici e di tenore diverso, le reazioni del mondo politico, sindacale e imprenditoriale della regione. C’è chi vede in questa operazione il danno per lo spostamento della proprietà fuori dalla regione, c’è invece chi lo considera un e-vento positivo, un’occasione per un salto di qualità per i due quotodiani, che entrano a far parte di un gruppo editoriale prestigioso. Si sottolinea comunque la necessità che i due quotidiani conservino l’autonomia e l’attenzione per la realtà regionale. Terremoto, un aiuto Continua la raccolta di fondi a favore delle popolazioni terremotate dell’Alto Isonzo indetta dal Novi Matajur e dall'Umore regionale economica slovena. Nel corso dell’ultima settimana hanno effettuato un versamento nel numero di c/c bancario 02.990/06 della Banca di credito di Trieste: an benečan (100 mila), 3B (un milione), anonimo (50 mila), Rodolfo Pavšič (100 mila), Pasquale Guion (100 mila), Zskd v spomin na Mirka Kaplja, dolgoletnega sodelavca (500 mila), Luciano Felettig (100 mila) e Claudia Costantini Hvala Sidonio (100 mila). Kdor je šel prejšnji četrtek v gostilno “Sale e pepe” mu ni bilo žal Manjšine spoznaš tudi v “loncu” Le kje naj bi uspešneje predstavili knjigo o jedilnih receptih manjšin, če ne v... gostilni! Tako so se odločili pri Kulturnem društvu Ivan Trinko in se za predstavitev knjige Wolftraud De Concini "Le minoranze in pentola” dogovorili za sodelovanje z Občino Srednje in gostilno Sale e Pepe. Zamisel se je izkazala kot izredno posrečena in kdor se je prejšnji četrtek odpravil na predstavitev, mu ni bilo Zal. Knjigo in glasbo je dopolnila mojstrska kulinarična demonstracija Tereze in Franca, ki sta bila odlična gostitelja. beri na strani 3 četrtek, 21. maja 1998 2 Discussi i problemi con le Comunità montane Valli del Natisone e Val Torre Incontro con i sindacati Aperture anche oltre il confine Si è tenuto di recente un importante incontro tra le Comunità montane delle Valli del Natisone della Val Torre e le organizzazioni sindacali confederali dell’Alto e Medio Friuli per affrontare i temi del futuro economico e sociale della problematica zona del Friuli Orientale. E’ stata fatta - afferma una nota - una prima valutazione sulle difficoltà dell’area, chiarendo che diventa indispensabile rivedere l’attuale modello delle due comunità con le altre aree. In particolare occorrerà costruire nuove relazioni guardando ad aree extra regionali e “forare” la barriera del confine, affinché quello che oggi è un vincolo domani possa diventare un’opportunità. Questo corrisponde anche alla nuova filosofia che si sta affermando a livello di Comunità europea. Lettera al direttore “Palestra di Liessa, i miei dubbi” Caro Direttore, mi collego a quanto da Voi pubblicato sul numero del 145.98 “Liessa, la palestra passa al comune" per completare quanto mete scritto. Come noto la palestra di proprietà della Parrocchia, realizzata con il contributo di molti - tra cui la Regione - da una decina di anni non poteva essere utilizzata perchè non rispondente alle nuove norme di sicurezza. I servizi della palestra sono stati ricostruiti, assieme ai locali sovrastanti, con gli aiuti della Slovenia ai terremotati. Il campetto sportivo, in precedenza, era stato costruito dalla Parrocchia su un terreno di sua proprietà con contributi regionali e, per clausola, dato in gestione al Comime. Tutti sono oggi cf accordo che è opportuno riutilizzare la palestra. La Parrocchia non è in grado di sopportare i costi di gestione, ma soprattutto non è in grado di fare il rilevante investimento per portare a norma la struttila. Certamente la migliore soluzione è quella di passare la struttura al Comune. In questa logica già una decina cf anni fa tutto era pronto. Perplessità della Parrocchia hanno fatto slittare tutto. Fino allo scorso gennaio quando dopo limghe trattative si è airi-vati ad un accordo, accettato all’unanimità dal consiglio comunale. Il 4 maggio scorso viene chiesto al consiglio comunale di apportare delle modifiche al contratto appena approvato. Le modifiche richieste sono incomprensibili: riduzione del periodo di validità da 25 a 22 anni, inserimento nel contratto del campetto - già regolarmente in gestione al Comune -, nessuna garanzia per il Comune per l’utilizzo alla scadenza del contratto. Le dimensioni delle spese che dovrà sostenere il Comune - su im bene su cui decidono non i pairocchiani, ma la Curia - avrebbero dovuto consigliare maggiore prudenza. Queste le ragioni dei miei dubbi. Un’ultima considerazione: se questi impianti sono stati realizzati per il seivizio di tutta la comunità locale, non sarebbe più logico che vengano venduti al Comune per un prezzo simbolico? Cordiali saluti Fabio Bonini Pisrao iz K Stojan Spetič Po televiziji sem gledal sobotno izredno sejo italijanskega parlamenta, ki so ga do zadnjega kotička napolnili najmlajsi “poslanci”, predstavniki srednjih Sol iz vse Italije. Na vabilo predsedstva poslanske zbornice so namreC dijaki po vsem polotoku razpravljali o svojih “zakonskih predlogih” in delu ustanov, ki odločajo o naši skupni usodi. Minulo soboto, kot reCeno, so se dijaški poslanci zbrali v palaci Montecitorio v Rimu in “sejali” celo jutro pod vodstvom pravih predsednikov Violan-teja in Acquaroneja. Za kroniko naj povemo, da so dijaki odobrili (recimo torej “priporočili”) zakonske predloge o izboljšanju pomoči handikapirani mladini, olajšavah za Šolske izlete in mladinski turizem v naravnih parkih ter prevzgojo mladih vandalov. Za predloge se je izrekla velika večina, med 390 in 420 glasov od skupnih 515 prisotnih. Razprava je trajala cele stiri ure in poudariti gre, da so se dijaki obnašali povsem drugače kot njihovi starejši vzorniki. Niso namreC zapuSCali svojih mest, ostali so v dvorani in pozorno posluSali izvajanje govornikov. No, v razpravo je posegla tudi Slovenka Valentina Battigelli iz Trsta. Uvodoma je kolegom naslovila pozdrav v slovenščini. Predstavljam si, da je bila vznemirjena. Predsedujoči poslanec Acquarone pa jo je vljudno prekinil samo zato, da bi jo opozoril, naj dvigne premični mikrofon na svojem mestu, da se bo bolje sliSalo. Poslanka Valentina Battigelli je svoj poseg nadaljevala v italijanščini, na koncu pa se je vsem spet zahvalila v materinem jeziku. Niso je prekinjal, niti psovali. Navsezadnje je to zasedanje bilo posvečenemu evropskemu duhu odprtosti javnih ustanov in oblasti do državljanov. Ko sem sledil dogajanju v Montecitoriu mi je spomin samodejno uSel dolga leta nazaj, tja v zaCetek šestdesetih let, ko je poslanka Marija Ber-netiC prvič spregovorila nekaj besed v svojem jeziku. “Gospod predsednik, spoštovani...” Tri besede, nic veC. Potem seje vsulo: kričanje, psovke, izzivanje. Med najglasnejšimi sta bila njena tržaška kolega, demokristjan in fašist. Predsedujoči, neapeljski demokristjan in bodoči predsednik republike Giovanni Leone, jo je povzal, naj govori v italijanščini, nato pa ji vzel besedo. Bili so drugaCni Casi. KrSCanska demokracija je leta 1960 skupaj s fašisti oblikovala Tambronijevo vlado, v demonstracijah je policija ubila na desetine mladih antifašistov. Pozneje je na Kvirinal prišel Antonio Segni, ki je s pomočjo karabinjerjev pripravljal državni udar, Ce bi Nennijevi socialisti vsilili vladi preveC napredno linijo. Fašist Almirante je govoril 9 ur proti ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, Ceš da bo ta priznala Slovencem njihove pravice. (Tu se je seveda zmotil). V Rimu so ti Casi že zdavnaj minili, spadajo v politično arheologijo. V Trstu pa Se ne. Dijakom, ki so hoteli povedati nekaj v slovenščini, je predsednika tržaškega pokrajinskega sveta Antonietta Marucci Vascon, bivša poslanka in glasnik istrskih beguncev, na vse načine to preprečevala, Čeprav je v sodobnih sejni dvorani tudi moderna naprava za simultano prevajanje. Uredili so jo v sedemdesetih letih, ko je tržaško pokrajino vodila levica. Sedaj pa je tržaška pokrajina edina oblast, ki jo ima v rokah desnica. Sramotni potek “dijaške seje” v Trstu naj bo nam vsem svarilo, kaj nas Čaka, Ce bi desnici uspelo osvojiti Gorico, Čedad ali deželo. Kdo pa ljubi nagobčnike? Bo Drnovšek v parlamentu dobil večino? V Casu, ko pišemo te vrstice, se je v slovenskem parlamentu zaCela razprava o ustavni obtožbi zoper premierja Janeza Drnovška, ki jo je vložila Janševa socialdemokratska stranka. Z njo SDS želi poslati predsednika vlade pred ustavno sodi-SCe, Ces da je kršil ustavo in zakone ob sklenitvi tajnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom. Sporazum naj bi vseboval nekaj toCk var-nostno-obrambnega značaja. Janševa stranka pravi, da je do sporazuma prišlo, ne da bi o tem bil obveSCen parlament. V Sloveniji namreC velja, da mednarodni sporazumi enako veljajo kot zakoni in da zato ne morejo biti tajni. Za njihovo veljavnost pa je potrebna ratifikacija v parlamentu. Na drugi strani pa trdijo, da ni Slo za uradni sporazum med dvema državama, paC pa za doloCen dogovor, ki nima veljavnosti sporazuma in zato ni bilo potrebno, da so ga odobrili v parlamentu. V slovenskih medijih pa je ta ponovna afera prišla na dan tudi kot izraz poizkusa desne opozicije, da bi izpodkopala tla zdajšnji vladni koaliciji, ki jo sestavljajo liberalni demokrati, Ljudska stranka in stranka upokojencev. Janševi zahtevi o ustavni obtožbi zoper Drnovška so se namreC pridružili tudi Peterletovi krščanski demokrati, v podporo premierju pa so se doslej izrekli le upokojenci, kar pomeni, da na podlagi dosedanjih izjav predsednik LDS nima vnaprej zagotovljene podpore v parlamentu. Jasno je, da bo velikega pomena zadržanje Ljudske stranke, kije v vladni koaliciji. V nekaterih Casopisah smo brali, da bo Podobnikova stranka podporo Drnovšku pogojevala z nekaterimi kadrovskimi in vsebinskimi ukrepi znotraj vlade. Kot smo brali naj bi v Podobnikovi stranki zahte- Janez Drnovšek vali zamenjavo treh ministrov liberalne demokracije, v zameno za podporo premierju Drnovšku. Kako se bo ta zadnji poskus demon-taže vladne koalicije zaključil, v tem trenutku ne bi vedeli povedati, Čeravno obstaja kar nekaj elementov, ki zagotavljajo trdnost vlade. V Sloveniji velja logika konstruktivne nezaupnice. To se pravi, da če želiš zamenjati vladno koalicijo, moraS imeti že pripravljeno drugo možno koalicijo. V tem trenutku takoimenove stranke pomladi (SDS, SKD in SLS) nimajo zadosti glasov, da bi same prevzele vladne vajeti. Po drugi strani se je treba tudi vprašati, Ce so sploh vse tri stranke za takšno rešitev, ali ni logika Ljudske stranke nekoliko drugačna od ostalih dveh. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo konec leta v Sloveniji stekle upravne volitve, na katerih bodo zame-njali dosedanje občinske svete in Zupane. Zaradi tega je težko verjeti, da bi Ljudska stranka zapustila vladno koalicijo, ki zagotavlja tudi nekatere volilne prednosti, in Sla v neznano politično avanturo. Zaradi povedanega bo verjetno premier Drnovšek Se naprej ostal trdno na čelu vlade, ni pa reCeno, da ne bo moral nekaj popustiti SLS, Čeravno bosta obe stranki zanikali vsako možno dogovarjanje v to smer. (r.p.) I duty free saranno chiusi Monti a Lubiana Mario Monti, commissario dell’Unione europea con delega al mercato interno, ha visitato la scorsa settimana Lubiana, prima di sei capitali di Stati che prossimamente aderiranno all’Ue. Monti ha incontrato il premier sloveno DrnovSek, il presidente del Parlamento Podobnik, alcuni ministri ed il governatore della Banca centrale, ai quali ha fatto capire che in questa fase la Slovenia deve portare a termine le riforme nei sistemi industriale, bancario, sanitario e pensionistico. Lubiana dovrà anche chiudere i duty free shops ai valichi confinari con Austria e Italia. Festa a Postumia Sono passato 180 anni da quando l’imperatore austriaco Francesco II decise di visitare, per la seconda volta, le grotte di Postumia. Nell’occasione vennero scoperte le parti interne delle grotte aprendo le porte al turismo. L’avvenimento verrà ricordato con una serie di manifestazioni - tra queste un convegno di e-sperti speleologi - in programma dal 21 al 23 maggio. Udinese troppo cara La Hit di Nova Gorica non sarà, il prossimo anno, il principale sponsor dell’Udinese calcio. Il possibile “matrimonio” tra la Hit e la società bianconera non si farà perché la Hit ha giudicato eccessiva la spesa di due miliardi di lire annui, richiesta dall’Udinese. Pedofilo condannato Ha destato un certo scalpore la prima condanna comminata in Slovenia ad un pedofilo. Il tribunale circondariale di Lubiana ha comminato la pena di cinque anni di reclusione ad un uomo di 40 anni, originario di Postumia, che aveva abusato sessualmente del figlio di soli sei anni. Il fatto era venuto alla luce grazie alla denuncia della psicoioga dell’asilo frequentato dal bambino. Ancora scosse Continua a tremare la terra nella zona di Caporet-to e Bovec, anche se le scosse dei giorni scorsi sono state leggere e non hanno provocato danni. Intanto è stato fatto un consuntivo dei danni provocati dal sisma, che sarebbero di quasi sette miliardi di talleri, circa settanta miliardi di lire. Lo Stato ha predisposto la concessione di un contributo straordinario di quattro miliardi di talleri. D cerchio di Laura Sarà inaugurata sabato 23, alle 20, nella Beneška galerija di S. Pietro, la mostra personale dell’artista di Nova Gorica Metka Erzar intitolata “Ponižnost solze” re”. Ora non ha davvero importanza sapere chi è Laura, perché un dono è un dono indipendentemente da chi ce lo fa. Le poesie raccolte risentono delle esperienze vissute da Laura e dal suo rapporto con la Natura (uso la maiuscola come fa l’autrice con alcune parole, nel libro). Ma più di tutto viene alla luce la (riscoperta della propria terra, abitata da krivapete, škrati, e gente dignitosa. Una nota di merito alla traduttrice Klarisa M. Jovanovič e ad Adriano Barčanj per la sua introduzione. (m.o.) četrtek, 21. maja 1998 “Tam sem pa dobro jedel” Uspešna otvoritev čedajske razstave ob dvajsetletnici umetniškega ustvarjanja “Naš svet” Lorette Dorbolò Številna publika počastila umetnico na predstavitvah v Spetru in Čedadu - Poleg razstave so predstavili tudi monografijo “La notte dei falò” v kateri so zbrane njene slike in misli Ci sono delle o-pere, spesso di una semplicità unica, il cui significato sta soprattutto nel perché esistono e vengono fatte, piuttosto che nel loro contenuto. Una dì queste è un libro che difficilmente troverete nelle librerie, e se lo troverete alla richiesta del prezzo vi sentirete dire che non si paga: si riceve in regalo, o al limite si baratta. La giornata di domenica è stata dedicata al libro, e a Napoli alcuni editori hanno costruito una piramide di libri che i passanti potevano prendere e portare a casa. Ma un editore è un editore. Qui una ragazza delle nostre Valli, Laura dei gatti, scrive un libro di poesie che intitola “Il cerchio” e lo fa tradurre in sloveno. “Il cerchio" diventa “K-rog” e l'autrice “Lavra Mačkinova". Il libro è stampato a spese di Laura che chiede di “non paga- s prve strani Wolftraud De Concini je pri nas Ze zaslovela z zanimivo publikacijo in razstavo ”Drugi v Alpah“, tokrat pa je svet manjšin alpskega loka približala na še bolj zanimiv način, namreč skozi prikaz njihove tradicionalne prehrane. Kajti, prav ima predsednik Trinka Marino Verto-vec, ki je na predstavitvi dejal, da si nekega kraja ne spomniš samo po gotskih katedralah, ampak tudi po tem, da rečeš ”tam sem pa dobro jedel“. (In to bi vsakdo rekel tudi po četrtkovem večeru v ”Sale e Pepe"). Knjiga je bogata in je terjala mnogo dokumentarnega dela, predstavljena pa je bila v svojstveni atmosferi, kateri je prispeval tudi Olimpio Cari z doživeto poezijo in cigansko pesmijo ob spremljavi kitare. V imenu občinske uprave je spregovorila svetovalka Vilma Martinič, ki je podčrtala zavzetost občine, da se ohranja in razvija kultura. ”Po navadi se kultura pojmuje kot jezik, glasba ali gledališče, a tudi tradicionalna hrana je njen sestavni del, ki ga je treba ovrednotiti, kot je to uspešno naredila Wolftraud De Concini", je dejala Martini-čeva in je gostoma podarila sveženj domačih beneških receptov, ki so jih sestavili otroci dvojezične šole. Knjigo “Hostne” predstavili v Hlodiču S predstavitvijo knjige “Hostne”, se je kulturno društvo Rečan prebudilo po nekaj časa zaspanega delovanja. Večer v soboto pri Hlodiču je odprl zvok Valentinove harmonike s pozdravi grmiškega Zupana Paola Canalaz. Beseda je tekla med samimi avtorji, ki so vsak posebej opisali svoje delo. Knjiga je bila narejena v duhu in namenu, da se vasi Hostne, Podlak in Podhostne predstavijo in opišejo vsem nam, kaj se je . v teh vaseh dogajalo in se še dogaja. V tej knjigi namreč niso zajete samo zgodbe in anekdote iz starih časov, ampak mladi avtorji opisujejo tudi utrinke življenja iz današnjih dni. Knjiga je bila izdana s prispevki, ki jih po zakonu L.R. n. 5 28.4.1994 dobivajo občine za pospeševanje in valorizacijo domačega jezika in kulture. Za to se moramo zahvaliti občini Grmek. Prav posebna zahvala pa gre k.d. Ivan Lucia Trusgnach in Natale Zuanella na predstavitvi. Drugi avtorji knjige so Aldo Clodig a n Giuseppe Floreancig-Kokoc Trinko iz Čedada za občuteno delo in trud ob izdaji knjige in vsem avtorjem. Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli da knjiga izide. Na koncu k.d. Rečan Zeli vsem bralcem prijetne trenutke ob prebiranjem knjige, (n.d.c.) Liepa pobuda zbora “Beneške korenine” v nediejo 17. maja Pi vratna vra v Tarbiju Nastop mešanega zbora “Oton Zupančič” an Beneškega gledališča Loretta Dorbolò na predstavitvi monografije v Spetru Umetnostni kritik Licio Damiani je ugotovil, kako se umetnica rada vrača v rodne kraje, ki so spodbujali njeno fantazijo. Magični svet Lorette Dorbolò je od začetkov do danes ostal ne- spremenjen. Gre za prizore iz kmečkega življenja, ki so danes Ze skoraj povsem del preteklosti. Ob otvoritvi čedajske razstave, ki sta se je med drugimi udeležila tudi predsednik videmske Pokra- jine Pelizzo in predsednik Ente Friuli nel mondo To-ros, je veliko zanimanja vzbudila tudi monografija, v kateri so predstavljena dela in misli Lorette Dorbolò. Knjiga v velikem formatu nosi naslov ”La notte dei falò, vent’anni di pittura e di vagabondi pensieri". Izdala jo je založniška hiša Baraldini s pokroviteljstvom Pokrajin Videm in Modena ter Dežele Emilia Romagna. Kritične tekste sta prispevala Carlo Sgorlon in Mino Milani, bistvo knjige pa sestavljajo reprodukcije Loret-tinih slik in njeni zapisi, ki se lepo ujemajo z njenim načinom slikanja. Razstavo v cerkvi Sv. Frančiška si je vsekakor vredno ogledati in bo obprta še do 24. maja. S ponudbo “Kjer se zgu-bja pivramavra” je pevska skupina “Beneške korenine”, v sodelovanju s Poli-sportivo Gorenji Tarbi an ZSKD iz Čedada, pokazala, da se more pamest kulturo an smieh an tu naše majhne vasice. V nediejo 17. smo imiel telo lepo parložnost, ko smo paršli v Gorenji Tarbi, v farno dvorano, an smo videl an poslušal priet, Gor na varh zbor taz Standreža, tle blizu an moment igre Beneškega gledališča kuo lepuo piejejo naši te mladi, an potlè kuo so barki an druz. Puno aplauzu so imiel pevci mešanega pevskega zbora “Otor. Zupančič” taz Standreža. An za lepuo končat Beneško gledališče nam je predstavu igro Brune Dorbolò “Vsak minut je ’na palanka”. četrtek, 21. maja 1998 UDINE RIFONDAZIONE COMUNISTA Paolo Fontanelli Adriano Balladino Alceste Bert Franco Bianchin Loris Bidut Dario Bulfone Claudio De Martin Alessandra Kersevan Michele Macoratti Rino Maddalozzo Anna Manfredi Vilma Martinig Rosanna Passon Bruno Pestrin Nedeida Ponte Diego Portelli Paolo Princisgh Ezio Stefanutti Giuseppe Tam Luciano Tedeschi Roberto Valentini Stefano Verzegnassi PROGETTO AUTONOMIE FRIULI-V.G. Raimondo Strassoldo Graifembergo Giuseppe Napoli Renato Pilutti Andrea Bergnach Guerrino Bortolussi Luisa Donda in Menin Alberto Fonzo Livio Giannino Ghidina Eddi Gomboso Giovanni Greatti Fabio Illusi Giuseppe Marinig Chiara Mio in Pagnes Loredana Molinari in Ribis Giosuè Morgante Andrea Revelant Graziella Rupil in Solari Elvio Sgrazzutti Nicoletta Tessarin Giorgio Ursig Narcisio Varutti 11 prossimo 14 giugno si vota per il rinnovo del Consiglio regionale La carica dei candidati Nella circoscrizione di Udine sono presenti 12 liste, a Tolmezzo 10 Molte le novità tra i partiti e qualche ritorno nelle file dei candidati ALLEANZA NAZIONALE Paolo Ciani Gilberto Ambotta Evaristo Ammirati Andrea Bacchetti Germano Beltrame Enzo Bertozzi Giovanni Castaldo Paolo Cecchini Franco Degano Tiziano Del Mestre Mauro Di Giorgio Bruno Di Natale Franco Fontanini Daniele Macorig Silvana Olivotto in Magro Maddalena Provini in Andreoli Mario Raggi Valerio Toneatto Fabio Vascotto Giorgio Venturini Maurizio Vuerli Gabriella Zontone UNIONE FRIULI Giancarlo Pedronetto Corrado Cecotto Stefano Colussi Alberto Geromet Tullio Mikol Luigi Borgnolo Michelangelo Castellarin Vincenzo De Leo Renato Disint Isabella Gregoratto in Sniderò Primo Marinig COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Produzione Materassi di ogni Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE • LATTICE-COCCO Servizio Riutilizzazione della Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato Il 14 giugno si vota in tutto il Friuli-Venezia Giulia per il rinnovo del consiglio regionale. L’elettore è chiamato a tracciare un segno sul simbolo della lista prescelta. Può esprimere un solo voto di preferenza scegliendo un candidato della lista votata. Il voto di preferenza si esprime scrivendo nome e cognome o solo il cognome del candidato. Aurelio Meret Roberto Bardini Corrado Moroldo Francesco Buda Renato Novarin Donata Cantoni in Sibau Danilo Ongaro Adino Cisilino Bruno Peloso Guido Dal Barco Enore Picco Fausto Deganutti Giorgio Pozzo Michela Gasparutti in Gritti Giancarlo Toffolo Euclide Masotti Luigi Toller Danilo Moretti Adriana Tosetto Giovanni Nistri Nicola Tuniz Mario Paiani LEGA NORD Irene Revelant in Bortolossi Ferruccio Saro Alessandra Guerra in Patriarca Anna Sdraulig in Mitri Pietro Arduini Lanfranco Sette Francesco Bemava Nicola Somma Raffaella Cristofoli in Battigelli Gualtiero Stefanoni Carla De Nardo in Boccoli Giorgio Venier Romano Gian Battista Ferrarin Sergio Zanco Maurizio Franz Vito Zucchi Zorro Grattoni Otello Pian DEMOCRATICI Vanni Rossi DI SINISTRA Giuseppina Signoretto in Feltrin Renzo Travanut Federico Simeoni Annamaria Matosso in Fontanini Ezio Tacus Renzo Mattioli Boris Tanko Pausic Alessandro Tesini Sandro Tosolini Renato Antonelli Renzo Valusso Mario Banelli Ennio Vanin Giampiero Cevolatti Maurizio Varutti Giovanni Luigi Cumin Luciano Luigi Versoiatto Dina Di Betta in Tosolini Roberto Vidoni Alberto Di Caporiacco Claudio Violino Luigi Disnan Gian Daniele Zoratto Roberto Duz Giorgio Mattassi LEGA AUTONOMIA Emilio Mattioni FRIULI Bianca Mesaglio Vitto Claut Graziano Pasqual Romano Maran Enrico Pizza Mario Delle Vedove Sofia Susanna Maria Romagnese Giorgio Sandri Bernardino Spanghero Armando Muzzin Stefano Stefanel Carla Galassi in Andreosso Carlo Sticotti Dario Gallai Roberto Vattori Salute Corazza FEDERAZIONE DEI VERDI FORZA ITALIA Elia Mioni CCD/FEDER. CENTRO Giorgio Baiutti Aldo Ariis Danilo Bettoli Roberto Asquini Gabriella Burba Paolo Bandiziol Sabina Capone Flavio D’Osualdo Renato Jacumin Nevio Lanzutti Giannina Liberale Alessandro Montello Giorgio Olmoti Bruno Repezza Maria Sasso in Virgilio Alberto Soramel Giuseppe Zerbi MOVIMENTO SOCIALE FIAMMA TRICOLORE Ernesto Pezzetta Elvia Colautti in Vuanello Ermes Dionisio Adriano Marfisi Nicoletta Paterno Massimiliano Savorgnani Sergio Venturini Andrea Zuccolo CENTRO POPOLARE RIFORMATORE Giancarlo Cruder Ivano Strizzolo Enzo Cattaruzzi Giancarlo Castagnoli Marco Belviso Gialuigi D’Orlandi Romina Cencig Roberto Molinaro Giancarlo Vatri Lucia Avian Alessandra Battellino in Davanzo Antonio Bruniera Maria Letizia Burtulo Luciano Carletti Francesco Fabbro Franco Iacop Roberto Osso Chiara Spagnolo Mario Toppazžini Servio Venuti SOS ITALIA Nerina De Monte Gino Ambrosio Bruno Amianti Mario Boemo Patrick Bortolotti Frediano Cappellaro Gian Giuseppe Capello Maurizio Cominotti Valerio Coiz Silvio Cortina Roberto Della Schiava Alfio Fior Francesco Mineo Italo Nicoletti Milena Prete Pietro Qualizza Luca Razza Stefano Rossi Franco Russo Antonio Vole Pasini Volpe Alessandro Zucchiatti Paolo Zucconi TOLMEZZO RIFONDAZIONE COMUNISTA Giuseppe Tarn Alfio Anziutti Romeo Buttazzoni Antonio Sivec UNIONE FRIULI Enore Picco Corrado Cecotto Moreno Ferigo Armando Scarsini ALLEANZA NAZIONALE Franco Baritussio Roberto Lirussi Sergio Tiepolo Dario Zearo LEGA AUTONOMIA FRIULI: LISTE CIVICHE Roberto Maran Giorgio Sandri Antonio Furgiuele Antonella Martin ved. Viol LEGA NORD Viviana Londero in Coperti Carlo Cimenti Lieta Dell’Oste ved. Dell’Oste Stefano Mazzolini CENTRO POPOLARE RIFORMATORE Antonio Martini Vittorio Bertossi Pierino D’Antoni Fortunato Toscan FORZA ITALIA CCD/FEDER. CENTRO Renzo Tondo Ivano Benvenuti Marco Petrini Giacomo Rugo DEMOCRATICI DI SINISTRA Gianfranco Cattani Sergio Faleschini Renzo Petris Silvano Tomaciello FEDERAZIONE DEI VERDI Sandro Cosano Sandro Cargnelutti Mario Mussinano Giorgio Pippan PROGETTO AUTONOMIE FRIULI-V.G. Raimondo Strassoldo Graffembergp Andrea Bergnach Livia Giannina Ghidina Graziella Rupil in Solari Za še bolj prehodno mejo s prve strani Delegaciji sta soglašali, da je treba zagotoviti pogoje za Cimvecjo odprtost meje, saj je Cez nekaj let dejansko ne bo veC, obmejna območja pa imajo ob vključevanju Slovenije v Evropo vse veCji interes za medsebojno povezovanje. Glede manjšin je bil govor o parlamentarnem postopku za zaščito Slovencev v Italiji, napovedana je bila registracija Unije Italijanov iz Istre v Sloveniji, delegaciji pa sta soglašali tudi z mnenjem, naj pride čimprej do uresničitve Čezmejne televizije. v sredinskem Spoštovano uredništvo, v svoji številki z dne 14. maja ste na 6. strani v Članku “Volilna diika je v polnem teku” zapisali, dii Slovenska skupnost na deželnih volitvah sodeluje “v sredinskem kartelu, kjer so prisotni tudi pristaši nekdanjega predsednika Cos-sige, najbolj vnetega zagovornika nekdanjih «gladiatorjev»”. Za boljšo informacijo vaših bralcev Cutiin za potrebno pojasniti naslednje: 1. Slovenska skupnost sodeluje v listi Centro popolare rifonnMorc (Ljudska sredina za reforme) z dostojanstvom enakopravnega političnega subjekta, kot je razvidno že iz skupnega volilnega znaka, v katerem je prisoten tudi tradicionalni simbol naše stranke z lipovo vejico. 2. Vsi partnerji tega volilnega zavezništva so sprejeli naše temeljne programske točke, med temi izpopolnitev zaščite naše narodne skupnosti, ovrednotenje manjšinskih jezikov (slovenskega in furlanskega) na deZelni ravni, sodelovanje s sosedi in posebej s Slovenijo, kakor tudi uvedbo minimalne zajamčene zastopanosti slovenske manjšine v deželnem svetu z novo volilno reformo (čemur Je facto nasprotujejo tudi levičarske stranke). Prepuščam presoji vaših bralcev, ali je umestno vse to vzporejati - vsaj indirektno - z “gladiatorsko” politiko. Mislim, da gre v resnici za pomembno politično novost. Tudi v Benečiji ni in ne sme biti res, da so pravi Slovenci samo komunisti ali post-komunisli, kot bi nekateri kratkovidno hoteli. Mislim, da to novost tudi lepo ponazarja kandidatura Romine Cencig, mlade intelektualke, ki jo mnogi vaši bralci najbrž tudi poznajo in cenijo. Martin Brecelj (tajnik Ssk) ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 Venerdì 22 aprile, alle ore 20.30, riunione della Pro loco VartaCa a Savogna. All’ordine del giorno.... tanto da lavorare, per questo i soci ed i simpatizzanti non devono mancare! Kadar s Frankam an Ližam smo pluli pruot Avstraliji, smo videl dvie akujle, ki so se poguaija-le: - A si videla - je jala ta parva - kuo gre naglo tisti tič, ki nas je preteku! - Oh ja - je odguorila ta druga - bi tiela videt tebe, kuo bi naglo plula, de bi ti takuo Sumielo tam pod ritjo!!! *** V Melbourne ’no vi-čer smo sli vsi trije v kino. Kadar smo se parbli-žali h bilieteriji, nas je preteku an kangur an je jau kasier: - Dajtemi an biljet za dobruoto! Kasiera prestrašena je začela uekat: - Mama moja, an kangur ki guori! - Na bodite takuo za-skarbjena za me, gospa... sa’ kadar začne film bom muču!!! *** An dan smo šli gledat Cepacove kakuoSa. Sparjeu nas je an guardjan, ki je jeku: - Do...do...dobar dan Be...be... benečani - nas je pozdravu. - Dobar dan! - smo vsi trije odguoril. - Vam po...po...poka-žem ti...tiste ka.. ka... ka-kuoša, ki mi sto... storejo v... vsaki dan zno... zno-riet, ta... takuo me ma... maltrajo! - Kuo j’ tiste? Sa’ se nam zdi ’no lepuo an la-hnuo dielo. - V...v...vsako ju... jutro za po...po...poklicat ka...ka...kakuoSa na... na-redem: koo... kooo... koo... an vič ku stuo ta... tauzint ka.. ka... kakuoS ve... veletjo von s štijah jest njih sierak. Zvi... zvi... zvičer grem bli... blizu Stijah an na... nare-dem nazaj: koo...-koo...kooo an vic ku stu...stuo ta...taužint ka...ka...kakuoš. gre... gredo na... nazaj spat tu sti... štije. - Ben nu, sa’ nie takuo slavo dielo! - Bi... bi na bluo slavo, pa adna ka... kakuoS mi neče iti spa...spat no...nobeno vičer. A... alora grem na sre... sredi a...alevamenta an za...zauečem ti... ti... tisti ka... ka... kakuosi: a jo ge... genjaš mi ro... rom-pit ko...ko... an stuo ta...ta...tauzint ka...ka... kakuoS ve...ve...veletjo na... nazaj von s sti... stijah!!! j _________________________________________novi matajur KVOnClKCl četrtek, 21. maja 1998 J S koriero po južni Ameriki Tri miesce za “odkrit” an koščič sveta Go par Hloc kuhajo dobre stvari Tam za rieko, par Juožulne Zadnji krat smo bli napisali, de go par Hloc JuoZul-nova družina, ki darZi Ze puno liet ostarijo ta po tin kraju mosta, na pot, ki peje v Dreko, je inaugurala novo salo. Hitro so nam očitali, de smo zgrešil za primak. Ga-spodar je Mario Feletig, an ne Ruttar takuo, ki smo bli nii napisal! “Kar se dieia, se more an zgrešit!” so pravli naši le star: takuo se gaja, de tu- • •• di mi nardimo kako napako vsakoantarkaj. Za se opravičit, za se skuZat, telekrat publikamo fotografijo Juo-Zulnove družine an še an-krat jim Zelmo, de bi imiel nimar vič judi v njih gostilni, kjer Ines, sevieda s pomočjo moZa Maria, kuha pru dobre stvari. Sevieda, kajSan krat jim parskočejo na pomuoč an hčere Alessandra, Orietta an Manuela (s čeparne roke na fotografiji). Na 5. obrila so karstil malo Giulio Bevilacqua “Od setemberja ži tudi ist v Podbamasu!” “V Podbamasu živim tudi ist. An še bruozar, de je poskarbeu muoj nunac od karsta vam parnest fotografijo, čene niesta bli videli, kakuo san liepa. Se kličem Giulia an sam se rodila na 17. setemberja lanskega lieta. Muoj tata je Roberto Bevilacqua, moja mama je pa Laura Virili. Na 5. obrila lietos smo imiel velik senjam tle par nas, sa’ so me karstil. San nimar lepuo naštima-na, pa tisti dan san bla pru ku ’na krajijca, takuo ki moreta videt tle na fotografiji.” Mala Giulia nam je “parporočila”, de muormo napisat tudi imena nunca an nune (santoli): on je Romeo, ona je pa Nicolet- ta. Smo sigurni, de kar mama an tata jo bojo “štuf” varvat, Romeo an Nicoletta jim parskočejo na pomu- oč za se tolit z njo an jo lovit, posebno kar bo znala hodit! Giulia, vsi ti Zelmo vse narbuojše na telim svietu. Al se zmisleta Sele? Setemberja lanskega lieta, smo bli napisal go mez anj an go mez njega “van-dranje” po sviete. Seda napišemo spet kiek go mez anj, an spet je kiek posebnega. Sta ga zapoznal? On je Giuseppe Zanini iz Skru-tovega, Zanna za parjate-lje (tisti na čepami roki na fotografiji tle na varh). Lansko lieto smo napisal, kakuo je biu šu z njega bi-čikleto, sam, v juZno Ameriko (America del sud). Tekrat je “prepeda-iu” cielih 6.000 kilometru an vidu 16 daržav tele velike dežele. Miesca vošta je Su kupe z Giorgiam Martinig iz Kozce an z Lucom Duria-vig iz Ažle po nekaterih daržavah Evrope, sevieda, le z bičikleto. Se priet pa Zanna je “previzitù” puno drugih liepih prestoru sveta. Telekrat nas je paršu gledat potlè, ki seje vamu še ankrat taz Južne Amerike. Ne, tele krat nie Su z bičikleto, Su je z aeropla-nam do tja an potlè se je vozu s koriero. Su je mie- An sedà? Sedè Zanna je doma, pa glavo jo ima Ze kie drugod. Kje? Za viedet tuole, muormo “potarpiet” kak miesac, kar nam par-nese kake . druge fotografije, ki nam bojo kazale an “pravle” njega drugo potovanje. Tela tle par kraj je “piramide" Chichen - Itza, na kateri dvakrat na lieto se vide posebnega modrasa sca februarja, kupe z njim je biu tudi Beniamo Mus-sig iz Obuorče (na pravi roki na fotografiji). An miesac potlè se jim je parluo-Zu še Giancarlo Gusola, buj poznan kot Johnny iz Sčigle (on je pa tisti ta na sred). “Smo nardil 6.000 kilometru skuoze Messico, Guatemala an Honduras” nam je jau Zanna. An Se ankrat je preZiveu kupe z njega parjatelji kiek posebnega. Zanna nam je parnesu ’no fotografijo, ki nam ka-Ze samuo an minen minen part tistega, ki so preZivie-li an videli na njih dugi poti. Je nieka posebna “piramide” v kraju Yucatan, ki se kliče Chichen - Itza. Dvakrat na lieto, na 21. marca an na 21. setemberja, ob Stierih po-pudan se na nji vide posebnega modrasa. Je ’na rieč zlo posebna, na katero štu-dierajo arheologi an astro- logi, an za jo videt se je telekrat zbralo 50.000 ljudi iz vsieh kraju. Skoda, de niesmo bli an mi tam zak takuo, ki je jau Zanna, je zaries kiek posebnega. Ku posebne so vse njega “aventure” po svie-te. Letos bo SREČANJE PLANINCEV v Trebčah (Trst) v nedeljo 7. junija. Program predvideva lahek pohod, ki traja dve uri. Po kosilu, ob 14. uri bo uradni program. Odhod iz Čedada ob 8.30. Kdor se bo srečanja udeležil se mora prijaviti do 29. maja pri Igorju, tel. 727631 v večernih urah. Barca di 10 metri di lunghezza, ricavata da un unico tronco di quercia, estratta presso Preserje (Ljubljansko barie) I primi abitanti della Palude di Lubiana edificarono le loro palafitte con strumenti di selce. E anche attestato che quei tronchi di quercia, di frassino e di sorbo non furono abbattuti sul posto, ma furono trasportati da lontano, in quanto in zona non sono presenti pollini fossili di quelle essenze legnose appartenenti all’epoca corrispondente. Gli strumenti erano fabbricati ‘in loco’ presso le palafitte. Le tecniche erano sia quella della scheggiatura, che quella della levigatura, di solito molto accurata, per fabbricare asce piatte (Resnikov prekop) e a-sce martello, ben documentate nel Museo Nazionale di Lubiana. La pietra fu usata anchp per l’artigianato degli oggetti ornamentali, per e-sempio piccoli dischetti e cilindretti forati atti a formare collane, braccialetti e pendagli. L’industria litica fu dunque molto presente ed importante. Una particolarità dei ritrovamenti nella Palude di Lubiana, come in genere per gli ambienti in prolungato contatto dell’acqua (Palù della Livenza, Qual-so), sono i manufatti di materie organiche. La palude ha dunque favorito la buona conservazione di oggetti e strumenti di materia organica, non solo osso e corno, ma anche legno. Sono stati raccolti denti di a-nimali, punte di corno ed osso, oggetti forati e confezionati come pendenti e fibule per l’abbigliamento, aghi di osso con la cruna, punteruoli e trapani, pugnali ancora di osso ed a- sce forate fabbricate con coma di cervo. Con il legno furono confezionate anche perle per collane (Maharski prekop), punteruoli, lance da caccia e mestoli. I più vistosi ritrovamenti di materie organiche sono costituiti dalle barche. Finora ne sono state recuperate una ventina, ognuna ricavata da un unico tronco di quercia. La prua e la poppa sono appuntite e presentano un foro quadrato per essere trainate ed ormeggiate. Le barche sono lunghe fino a 18 metri e larghe 120 centimetri con uno scavo profondo circa 60 centimetri. Anche se sono state fabbricate in epoche molto distanti, sono tutte simili fra loro salvo qualche particolare. I remi hanno manici corti e presentano un foro all’estremità della pala per facilitare la manovra dell’imbarcazione. Abbiamo visto che la frequentazione della Palude di Lubiana fu di lunga durata. Il periodo eneolitico, con la presenza del rame, è ben rappresentato. Si è presa in considerazione tuttavia l’idea che l’introduzione del rame non fosse stata un’acquisizione della popolazione locale, ma un’industria importata da artigiani immigrati che si sarebbero poi fusi con gli autoctoni. Nel periodo eneolitico si osserva la completa padronanza della metallurgia del rame, dalla trasformazione della materia prima alla fusione ed alla rifinitura del manufatto. Dal considerevole numero di oggetti di rame raccolto presso le palafitte e soprattutto per la presenza di stampi e colatoi in ceramica per metallo fuso (perfino decorati a punzonature!), cioè complete attrezzature di fusione, si ha la prova di una attività riguardante l’intero ciclo produttivo. Sono presenti forme di fusione di diverso tipo: forme singole per fabbricare asce piatte triangolari e trapezoidali e punte di lancia costolate lungo l’asse, forme con due e anche quattro stampi di fusione (in centro gli stampi per le asce piatte, ai lati per i manufatti più piccoli). Sono stati scoperti stampi di fusione in bronzo per asce ad alette, fabbricati in modo da poter essere usati ripetutamente: il che mostra un buon livello tecnologico della ceramica come supporto alla metallurgia. Le attività economiche principali della popolazione delle palafitte furono l’agricoltura e l’allevamento del bestiame. I semi raccolti nei depositi antropici delle palafitte appartengono a cereali, mentre altre specie vegetali, tipiche di terreni temporaneamente abbandonati, evidenziano la conoscenza della rotazione agraria. C’è anche la compresenza dell’economia della raccolta di frutti spontanei, dimostrata dai semi di bacche, lamponi, nocciole, eccetera. L’allevamento del bestiame, bovini, suini, animali da cortile, si sviluppò parallelamente alla caccia del cervo e del cinghiale. Presso le palafitte più antiche la proporzione fra animali domestici e selvatici, desunta dalla quantità di resti ossei presenti nelle palafitte, è bassa, solo di uno a tre, mentre nelle palafitte più recenti questo rapporto è più equilibrato, indice di una accresciuta diffusione della pastorizia. Proprio nelle case meglio costruite e più solide, quindi più recenti, è stata accertata una maggiore diffusione deU’allevamento di animali domestici, sia come si è detto, per la maggior proporzione di ossa di questi animali, che di pollini di nocciolo e di ontano, considerati indicatori di terreni destinati a pascolo. (Archeologia, 28) Paolo Petricij» moja vas XXV concorso dialettale sloveno XXV. slovenski narefni natečaj '98 Otroc, al sta 2e poštudieral, ki napisat al pa ki narisat za po-Sjat natečaju, konkorsu Moja vas? Ne?!?!?! Pohitita, sa’ imata ries malo cajta, narbuj pozno do 14. junija. Takuo, ki 2e vesta, na tel natečaj, ki ga organizava Studijski center Nedi2a iz Spietra morejo sodelovat vsi otroc, an tisti nomalo buj odrasli, ki 2i-ve v videmski pokrajini, pru takuo tisti, ki so iz naših kraju an 2ive po Italiji al po sviete. Ce sta šele mineni an na znata še pisat, nardita ’no risbo, an di2enjin. Ce pa znata 2e pisat, napisajta v vašem narečju. Kar narišeta al pa napišeta, po-šjajta na naslednji naslov: Moja vas - 33049 S. Pietro al Natiso-ne (Udine). Nagrajevanje, premjacjon, bo v Spietre na praznovanju vaškega patrona. 6 novi matajur_______________________________________ četrtek, 21. maja 1998 Industrie metallurgiche, agricoltura e pastorizia nella Palude di Lubiana Vita sulle palafitte Le attività economiche principali erano l'agricoltura e Vallevamento blo malo vodè, so gledal pa iti ča pod kaman, ma smo parzdignili kaman anta so veletiel von. Opudan, kar so počival, ki so siekli travò, otroc smo Sii ta v potok an smo jih ubral, ’no stanjado, puno. O Marija, ka smo nor-Cuval tu patoce, masimo ist, zak smo miei malin. Je biu patok velik anta muoj tata ga je azpartiu an je nardiu an depozit velik anta atu se je zbirala vodà. Kar je biu pun depozit, je biu malin, je imeu adnò koluo takolè, adno takolè, anta je biu dan tubo an tu-ole je bluo pa veliko koluo, je Sla vodà von z depozita dol tu koluo anta je gnalo tuole tu malne okuo-le okuole, de je parSla mo-čica von. Se je Culo tajsan profum... Sada se je zgubila vodà an nomalo so vederbal, kar so runal tele poti go par nas, so bli taki studenci ankrat! Nuna Romilda za Luca SVET IVAN Jest sem Studierala vam poviedat ’no pravco, ma ubrat ’no pletenico rož svetega Ivana, zak so nam pravli, de če sonce jih osi-eje, svet Ivan ne poZegna naših hiš. An kar smo ubrale puno pletenico telih roz, smo jih parnesle damu, so nam dal nit an igle an smo začele nastikat an smo nardile take velike kranceljne, de smo vse naše hiše ofloka-le. An cieu dan smo tuole dielale, puobci so pa začel že zguoda nosit darva an parpravjat njih oginj, sa vesta, de se runa oginj za svet Ivan. An takuo de smo miei vsi puno diela, mi druge kranceljne, puo-bje pa ognje. An zvičer smo šli pa vsi tel oginj rimat, an smo piel an bli vsi vesel an smo muorli iti pa zagoda spat, zak Cene, so nam jal, de svet Ivan ne pride, dok ne puojdmo spat, požegnavat naših hiš. Takuo smo nardil vsi, kar smo mogli, našo du-Znuost an bugal smo, an svet Ivan na vieni pa, ka' je nardiu. Nona Ernesta za Ljubo - Minimatajur= Po vodo tu patoce Kar san bla ist majhana... Antà smo šli s staklen-čico po vodò, te velie so miei povierak an cendirje. Je blo korito gor an fontana, an za jest smo jo nucal, prat pa smo hodil tu patok. Smo diel tu patok, tu vodò, kos Zajfe anda, kjer so ble velike kamane, dol na kamane smo pral, po-žajfal ankrat, vetresli anta smo nazaj požajfal anta smo diel ta po trave, biele reči: facuole, tavajuče an tiste, smo diel gor na roso, je stalu pu ure, še no uro ta na rosi. Takuo je ratu bieu gvant... Atu smo pustil an potlè smo nazaj prepral an splaknil an diel sušit go po drievje. At se je posušilo an smo nesli damu. Ist san hodila že majhana, kar san miela dvanajst liet, rake pobierat. So bli potok čedni čedni, nieso metal porkerijo ku sada, je biu piesak an kamanje, rak so vserode bli, alora kar je sada se parbližuje svet Ivan, alora sam misnila, de bi bluo buojš poviedat kuo smo midruz spoštoval svetega Ivana. Kar sam bila ist mlada, tu moji vas je bluo puno takih čeč ku ist an puobču, an tist dan pred : svetim Ivanam smo miei take diela, de smo se vsi trudil an vsi smo hitiel die-lat. Naše mame so nas poklicale že pried ku je sonce vstalo, smo muorle — Sport-------------------------------- Cristina e Gabriele verso Gorizia Četrtek, 21. maja 1998 Cristina Medveš e Gabriele Iussig, entrambi di Savogna, studenti della scuola media di S. Pietro al Natisone, prenderanno parte sabato 23 maggio alla fase regionale dei Giochi della gioventù in programma a Gorizia. Cristina aveva preso parte in precedenza alle finali provinciali, ad Udine, ottenendo il primo posto nel salto in alto con la misura di m. 1,46. Nella stessa specialità Gabriele aveva vinto nella categoria maschile saltando m. 1,60. Un buon risultato era stato ottenuto anche da Stefania Miscoria, di Lasiz, quarta nei 1.000 metri. I Giochi della gioventù erano iniziati in aprile a Cividale, con risultati soddisfacenti per la scuola di S. Pietro. Nel lancio del peso Mirko Domeniš e Giulia Crisetig avevano ottenuto rispettivamente un secondo e terzo posto, nel salto in alto Gabriele Iussig e Medves Cristina avevano già fatto valere le loro doti, così come Marzia Zantovino, giunta seconda tra le ragazze. Nella staffetta femminile la scuola aveva vinto la gara grazie a Chiara Galanda, Chiara Cont, Cristina Medves e Alessia Melissa, il quartetto maschile, formato da Gabriele Iussig, Martin Namor, Michele lussa e Mattia Cendou era giunto secondo. Buone prove anche di Stefania Miscoria (1.000 metri), Alessia Melissa (velocità), Chiara Galanda e Martin Namor (corsa a ostacoli). Gabriele Iussig e Cristina Medves 1 Giovanissimi concludono al secondo posto le finali provinciali per società pure Arrivederci a suon di gol L’Audace con un tris regola già nel primo tempo i conti con la Cometazzurra di Bertiolo Nella ripresa i cambi danno spazio ad alcuni validi ragazzi della categoria Esordienti AUDACE 4 COMETAZZURRA 1 Audace: Cernotta (2’ st Talotti), Bastiancig, Ber-gnach, Floreancig (1’ st I. Tiro), E. Tiro, Cappelli, Corredig, Mattia Cendou, (1’ st Strazzolini), Suber, Duriavig (12’ st Vidic), Dugaro (U st Rucchin). Merso di Sopra, 16 maggio - Reduce dalla vittoria di mercoledì a Lavariano contro l’Esperia (3-1) grazie alla doppietta di Davide Duriavig ed alla rete di Suber, la squadra Giovanissimi dell’Audace ha concluso il girone delle finali provinciali per società pure con un convincente successo sulla Cometazzurra di Bertiolo. L’Audace è passata in vantaggio dopo 3’ con un tiro imparabile di Dugaro a fil di traversa, su retropas-saggio dal fondo campo di Duriavig. Il raddoppio lo sigla con un perfetto diagonale all’8’ Duriavig. La migliore azione al 10’ a conclusione di un veloce scambio tra Corredig e Duriavig, mette in condizioni il primo di concludere m gol tra gli applausi del numeroso pubblico. Il dominio locale è costante, Cendou manca il poker al 18’ da due passi. Allo scadere del tempo Duriavig colpisce la parte esterna dell’incrocio della porta o-spite. All’inizio della ripresa dopo soli 47” Suber sigla la quarta rete con un diagonale. L’Audace effettua tutti i cambi disponibili, ma rimane sempre padrona del campo. Al 10’ la schiacciata di testa di Ruc- chin lambisce il palo. Una deviazione del portiere nega al 15’ la doppietta a Suber. L’Audace si scopre e Talotti in due occasioni si mette in evidenza. Al 17’ esce bloccando in uscita ed al 23’ vola e attanaglia la sfera nell’angolino coperto dalla barriera il pallone destinato in gol bloccandolo. Nulla da fare al 26’ quando un tiro degli ospiti, sfiorando l’incrocio dei pali, termina nel sacco. Paolo Caffi Venica, il migliore tra i pali Al Kursaal di Ligna-no Riviera si svolgerà sabato la cerimonia della consegna dei Trofei del Gazzettino ai migliori portieri, marcatori, tecnici ed arbitri che hanno operato sui campi dei dilettanti del Friuli-Venezia Giulia. A quasi venti anni di distanza (nel 78/79 e nel 79/80 c’era stata l’ineguagliabile doppietta di Walter Beuzer “Pippo” della Valnatisone) finalmente sul gradino più alto è salito Claudio Venica, portiere della squadra di S. Pietro, il meno perforato del Girone B di 1. Categoria. Sarà questo un premio che giunge dopo 15 anni dall’esordio di Venica nella Valnatisone. Abbiamo avvicinato il portiere sanpietrino. “Sono soddisfatto per il trofeo conquistato dopo una lotta risolta sul filo di lana con il portiere del Latte Carso Samsa che è rientrato a Trieste dopo alcuni anni trascorsi tra i pali della formazione Primavera del Milan. Un solo gol in meno subito mi è valsa questa affermazione”. Analizzando l’infelice annata vissuta dalla società azzurra Claudio continua: “E’ stata negativa per quanto riguarda i risultati che abbiamo ottenuto (eravamo tra i favoriti alla vittoria finale dopo Claudio Venica la campagna di rafforzamento), per fortuna abbiamo ottenuto in extremis la salvezza. Ma quello che ci ha più colpito è stata la scomparsa del nostro “pre-sidentissimo” Angelo Spe-cogna, per tutto l’ambiente, sportivo e non, è stato questo un durissimo colpo.” Analizzando il passato, il portiere ricorda con piacere il secondo posto ottenuto alle spalle dello Spilimbergo nella stagione 1986/87, mentre l’imminente futuro lo vedrà ancora nelle file della Valnatisone. Oltre a Claudio Venica verrà premiato Marino Simonelig che ha conquistato, siglando 15 reti, il titolo di bomber giocando con l’Azzurra di Premariacco nel Girone E di seconda categoria. Ha preceduto di una lunghezza il valligiano Roberto Sedi del Buo-nacquisto. Esordienti, una prova d’orgoglio con l’Union AUDACE 1 UNION ’91 1 Audace: Besič, Clinaz, Irhad Tiro (Bellida), Crisetig, Chiabai, Strazzolini, Sibau, Vidic (Faidutti), Cendou (Berdussin), Va-lentinuzzi, Faracchio. Merso di Sopra, 16 maggio - Nella gara di recupero con la prima in classifica, l’Union ’91, gli Esordienti dell’Audace hanno disputato una prova d’orgoglio mettendo a dura prova i ragazzi di Percoto. Il calcio di rigore realizzato al 7’ dagli ospiti ha suonato il campanello d’allarme per i ragazzi allenati da Luciano Bellida che si sono buttati in avanti con una serie di attacchi portati da Faracchio, Cendou e Chiabai senza fortuna. Al 13’ un fallo in area su Va-lentinuzzi non veniva punito con un giusto rigore. Il primo tempo si concludeva con i padroni di casa alla ricerca del pareggio. Nella ripresa, al 20’, su azione di calcio d’angolo Valentinuzzi sorprendeva con un preciso rasoterra il portiere ospite cogliendo u-no strameritato pareggio. Nell’andata della semifinale la squadra pulferese sconfigge l’Amaro Reai, già mezzo sigillo sulla finale AMARO - REAL FILPA 0-1 Reai Filpa Pilifero: Predan, Gariup, Maco-rig (Benati), Di Biagio, Oviszach, lussa, Sedi (Fazio), Stefano Dugaro (Mottes), Antonio Dugaro, Chiacig (Fatovic), Petricig. Amaro, 16 maggio - Continua la marcia del Beai verso la finalissima di Villa Santina. Ad Amaro il Reai ha fatto suo l’incontro grazie alla rete messa a segno al 20’ da Walter Petricig con una conclusione dal limite dell’arca. Il pallone colpito dall’attaccante valligiano ha sbattuto sul palo terminando la sua corsa in rete. Ber il resto della gara i valligiani hanno animi-bistrato il vantaggio e centrato in due occasioni Il palo con i fratelli Dugaro. Sabato 23, alle 15, a Podpoi izza ci sarà la gara di ritorno. Tomeo di Liessa, aperte le iscrizioni Sono aperte le iscrizioni al torneo di calcetto di Liessa, che si svolgerà dal 15 giugno al 16 luglio. Le iscrizioni si ricevono entro venerdì 29 maggio presso Marco Ma-rinig (tel. 725061) e Stefano Rossi (725055) dopo le ore 20. La quota di iscrizione è di lire 280 mila. Il programma delle partite è stato studiato in modo da evitare la concomitanza con le partite dei mondiali di Francia. H Pub da Sonia vola ai quarti Il Pub da Sonia di Dren-chia si è qualificato per i quarti di finale della Coppa Friuli amatoriale battendo 6-5 dopo i calci di rigore la formazione di S. Vito di Fagagna. Sul campo udinese sono passati per primi in vantaggio i valligiani con Caucig. I padroni di casa hanno pareggiato al 25’ della ripresa. Una traversa di Clodig negava la vittoria. Tre rigori neutralizzati da Toniase-tig hanno consentito il passaggio del turno. Prossimo impegno con Ai frati. Kljub porazu s Fagagno Jadran uspešen Dober konec prvenstva Jadran Nuova Kreditna - Co-satto Fagagna 54 - 59 (30 - 36) V polfinalu play-off C lige je Jadran v Trstu v tretji tekmi proti Fagagni izgubil s pičlo razliko komaj 5 točk. Slovenska ekipa pa se je kljub temu lepo poslovila od prvenstva. Takoj je treba pripomniti, da je kljub sobotnemu porazu letošnji obračun Jadrana zelo dober, saj je ekipa začela prvenstvo s ciljem, da ne izpade iz lige, na koncu pa je dosegla celo tretje mesto in se uvrstila v finalni del tekmovanja med kandidate za napredovanje. Sobotna tekma v nabito 'polni dvorani centra Ervatti na Proseku je bila zelo izenačena. Slo je dejansko za vsako točko in medtem ko so bili Jadranovci dobri v obrambi, so naredili več napak v napadu, predvsem z netočnim metanjem iz razdalje za tri točke. Zaradi 5 osebnih napak pa je moral predčasno zapustiti igrišče Samec. Kot je značilno za take tekme, je zmagal tisti, ki je bil na koncu prise-bnejši. 8 novi mata j ur Četrtek, 21. maja 1998 SOVODNJE Posebna nedieja Je bla ’na posebna nedieja tela zadnja: v nasi cierkvi je biu karst dvieh čičic. Martina an Michela, tele so njih imena, 2ive tle v Sauodnji: Martina je te narbuj “stara”, sa’ se je rodila lietos, na 18. febrarja. Nje mama je Rosetta Scuoch, nje tata je pa Giuliano Vogrig, obadva sta iz naše vasi an tle tudi Zivta. Michela se je rodila pa o-brila. Nje tata je Michele Aucone, ki je paršu živet tle h nam, kjer njega tata Bruno je biu karabinier v kasarni ki je bla tle v naši vas, nje mama je pa Fabiola Bredariol. Čicicam Zelmo, de bi rasle zdrave an srečne. Vsi pa se troštamo, de bojo po-gostu tle par nas, pa tudi po drugih cierkvah naših dolin take posebne nedieje. SVET LENART Hlasta Karst za dva otroka Tela zadnja nedieja je bla posebna tudi za našo mikeno vasico: v naši cierkvici je biu karst dvieh puobcju. Adan je pru “naš”, ker živi tle v naši vasi, te drugi je pa njega kužin. OtroCiCa sta Marco Ciccone an Andrea Bellocchio. Marco se je rodiu diCemberja an je parvi o-trok Sandre Succo iz Laz an Fabia Ciccone iz Noku-le, ki žive tle v Hlasti; Andrea se je rodiu pa junija, le lanskega lieta. Njega mama je Francesca Ciccone taz Nokule, tata pa Enrico Bellocchio iz Čedada. Oni žive v Sarženti. Puobčjam, ki z njih kar-stam so nam “šenkal” tako lepo nediejo želmo vse narbuojše v življenju. Podutana Zazvonila je Avemarija Na naglim je uniaru Attilio Gosgnach. Imeu je 79 novi matajur Odgovorna urednica: JOLF. NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Malajur a.r.l. Čedad/Cividale Foloslavek in lisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28A>2 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Slcv. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000+IVA 19% liet. Attilio je biu iz podu-tanskega kamuna, nih 20 liet od tegà pa je šu živet kupe z ženo Mercedes v Campoformido. Na njega pogrebu, ki je biu v tistim kraju v sriedo 13. maja je šlo puno judi tudi iz podutanskega kamuna. Med njim je biu an gaspuod Adolfo Dorbolò, ki je molu mašo kupe z gaspuodam iz Campoformida. Attilio je pustu v žalost navuode an drugo žlahto. Kravar Žalostna oblietinca Jutre, petak 22. maja bo ’no lieto odkar nas je zapu-stu Francesco Predan -Keko ZuobriCu po domaCe. Imeu je 85 liet. V saboto 23. maja, ob 18. uri, bo v cierkvi v Kravarje sveta maša v njega spomin. E’ trascorso già un anno da quando ci ha lasciati per sempre Francesco Predan -Keko ZuobriCu di Cravero. Per ricordarlo tutti assieme ci troveremo sabato 23 maggio, alle ore 18. nella chiesa di Cravero, dove verrà officiata una santa messa in suo ricordo. PODBONESEC Gorenj Marsin Zbuogam Vittoria V Cedajskem Spitale je za venCno zaspala Vittoria Medves uduova Ierep. Učakala je 84 liet. Vittoria se je rodila v Bižacovi družini ta na Barde, za neviesto pa je paršla Cah Zuancah par Obaleh. Nje mož je biu Mario, ki nas je zapustu že nih dvajst liet od tegà. Vittoria an Mario sta imiela šest o-truok, adnega puoba an pet CeC: Bepo, ki živi ta na duome, Maria an Alba, ki stoje tam v Milane, Giuseppina, Natalina an Liliana, ki so oženjene pa dol po Laškem. Vittoria je ži-viela kupe s sinam Bepul-nam, pa vse hCere sojo hodile gledat pogostu an vickrat so jo pejale na njih duom an lepuo skarbiele za njo. Vittoria je bla ries ’na pridna žena, ki je puno pre-diela dokjer je mogla. VenCni mier bo počivala v Gorenjim Marsine, kjer je biu nje pogreb v pan-diejak 18. maja popudan. DREKA Laze - Belgija Žalostna novica Tele dni smo zviedel za ’no žalostno novico, ki je paršla iz Belgije. Planinska družina Benečije Izlet - Escursione ANELLO DEL MONTE FLOP (EE - zahtevno) Nedelja / Domenica 31.05.1998 ob 7.30 zbirališče v Čedadu - parkirišče blizu avtobusne postaje raduno a Cividale - parcheggio vicino alla stazione autobus ob 9.00 začetek pohoda iz Moggia (približno 5 ur hoje) inizio camminata da Moggio (circa 5 ore di cammino) informacije/informazioni: Lia, tel. 701104 V nediejo 10. maja nas je zapustu Antonio Feletig - Matizlju po domaCe iz Laz. Miesca setemberja bi biu dopunu 82 liet. Je biu mlad mož, kar lieta 1946 je zapustu rojstno vas za iti dielat v bel-gijanske miniere. Potlè, ki je predielu antkaj liet kot rudar, minator, je imeu “srečo” ušafat dielo drugod, a vseglih mu je paršla silikozi, ki ga je maltrala do smarti. V žalost je pustu ženo Aldo, ki je iz Trinka, hCe-re Nicole an Claro, ki Ce-glih so se rodile v Belgiji znajo lepuo guorit po slo-viensko, an vso drugo ž-lahto. Na njega pogrebu se je zbralo puno ljudi, zadnji pozdrav so mu ga dali tudi naš judje, ki šele živijo v Belgiji. Hčeri Nicole, ki je že puno liet predsednica, prešident Zveze slovien-skih izseljencu v kraju Se-raing an vsi družini naj gredo kondoljance vsieh Slovienju po sviete. Cai - Valnatisone nedieja 24. maja RODICA CRNA PRST (Slovenija) ob 6. ur iz Spietra (hotel Belvedere) CERCO urgentemente casa o appartamento in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente nei comuni di Stregna o San Leonardo. Telefonare al 0432/ 727732 (anche segreteria telefonica) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. DO 31. MAJA Spietar tel. 727023 OD 23.29. MAJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice Sriednje: od 25. do 31. maja Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. fi fi LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA w LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Marinig Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 včetartak ob 10.30 doh. Marinig Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Marinig Sriednje: v torak ob 11.30 včetartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Marinig Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 \ 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza sbv. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281