Priloga »Slovencu44 št. 102, dne 7. maja 1910.
Trpeči naši bratje ob slovenskih mejah nas vabijo v sredo dne 11. maja na resno posvetovanje v Ljubljano. Začrtati si hočemo pota, kako odbiti napade narodnih naših nasprotnikov na slovensko našo zemljo, izpopolniti hočemo našo ljudsko organizacijo, da se nam v tujstvu ne izgubi noben slovenski brat, nobena slovenska sestra. Pri-hitite torej v sredo, 11. maja, vsi, ki se zavedate dolžnosti do svojega naroda, v velikem številu na ustanovni shod našega narodnoobrambnega društva »Slovenska Straža«!
V	sredo, 11. maja, bo pred zborovanjem ob 9. uri dopoldne sveta maša v frančiškanski cerkvi, pred oltarjem Matere Slovencev, nato se pa vrši ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« ustanovni shod »Slovenske Straže«, katere namen je obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na krščanskem, narodnem in patrijo-tičnem temelju.
Narodna dolžnost nas kliče, da zastavimo vse moči za »Slovensko Stražo«, za obrambo naše lepe domovine. Zato zastopniki naših županstev, naša duhovščina, naše učiteljstvo, naša mladina, vsi Slovenci, ki priznavate temeljna načela »Slovenske Straže«: svobodni razvoj slovenske narodnosti na temelju krščanstva in avstrijskega pa-trijotizma, pridite na zborovanje mlade naše Vseslovenije!
V	sredo, 11. maja, na svidenje v beli Ljubljani!
Dr. Ivan šusteršič. Dr. Janko Brejc. — Dr. Anton Gregorčič. — Dr. Anton Korošec.
Vsem, ki prihitite v sredo, 11. maja, v Ljubljano:
Ob 9. uri dopoldne sveta maša v frančiškanski cerkvi. Pri sveti maši poje oddelek pevcev slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«.
Ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« ustanovno zborovanje narodnoobrambnega društva »Slovenske Straže«.
Ob 2. uri popoldne v dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze« posvetovanje zastopnikov »Slovenskih kršČansko-socialnih zvez« o izobraževalnem delu v društvih.
Ob 4 uri popoldne posvetovanje »Jugoslovanske strokovne zveze« v mali dvorani »Uniona«.
Ob pol 6. uri zvečer v dvorani »Slovenske. kršč.-soc. zveze« občni zbor »Rafaelove družbe«.
Ob 8. uri zvečer veliki koncert »Ljubljane« v veliki dvorani »Uniona«.
Iz pravil ..Slovenske Straže".
ttarodnoobramnega društva za obmejne Slovence.
Ime in sedež društva.
Društvo se imenuje »Slovenska Straža« in je ustanovljeno za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele in ni politično. Vodstvo in sedež društva jc v Ljubljani.
Namen društva.
Namen društva je obramba slovenskega zivlja potom narodne izobrazbo in gmotne okrepitve ljudstva na katoliškem, narodnem in patriotičnem temelju.
Sredstva društva.
Sredstva so prosvetna in gmotna.
Prosvetna sredstva so sledeča-
1.	Društvo sestavlja oclseko, po katerih spoznava narodne, kulturne in gmotne potrebe Slovencev, prireja v ta namen poučna potovanja in izdaja nabrano gradivo.
2.	Prireja shode ali sodeluje pri *e obstoječih izobraževalnih organizacijah, ustanavlja knjižnice ali podpira že obstoječe prireja tečaje, razširja in razpošilja katoliško narodno Časopisje,
zalaga in razširja tiskovine, prireja narodno slavnosti, gledališke predstave, izlete, zbirke, razstave, muzeje in sploh vse, kar ima namen vzbujati ter gojiti zmisel za domačijo, njen značaj, narodne navade, noše, sloge, umetnost, krajevne lepote, telovadbo, turistiko in šport.
3. Ustanavlja ali podpira šole in šolska društva.
Da pa društvo doseže svoj gmotni namen,
1.	podpira po svoji moči z denarnimi sredstvi slovenske nepolitične organizacije, priredbe iu naprave, časopisje in književne publikacije, ki so v zvezi z narodno izobrazbo;
2.	kupuje zemljiška posestva ter jih prodaja ali daje potem Slovencem v zakup brez lastnega dobička;
3.	denarno podpira socialno koristne naprave, gospodarske organizacije ustanove, mladinskovarstvena, vajeniška in dijaška podporna društva, delavske strokovne organizacije;
4.	združuje slovenske gospodarske organizacije in ustanavlja vse vrste denarne zavode, banke in podobne kreditne naprave;
5.	vodi kataster o posestnem stanju slovenskih zemljiških posestnikov, trgovcev in obrtnikov;
6.	zalaga in razpečava razno blago v društvene svrhe.
Pridobivanje denarnih sredstev.
Denarna sredstva društva se zbirajo iz
1.	prispevkov društvenikov;
2.	daril, volil in podpor;
3. z oblastvenim dovoljenjem prirejenih nabiranj;
4.	dohodkov društvenih ali v njegovo korist prirejenih veselic, gledaliških predstav, predavanj, razstav in publikacij;
5.	dohodkov društvenih podjetij, zasnovanih v društvene namene;
6. iz dobička pri razpečanem blagu.
Člani.
Društveni Člani so
1.	ustanovni, ki plačajo vsaj 200 K naenkrat ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta;
2.	redni, ki. plačujejo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, če so društva, oziroma pravne osebe;
3.	mladina do 24. leta starosti in podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto.
Člani društva so moški, ženske in pravne osebe. Tisti, ki hočejo postati Člani, se oglasijo ali pri društvenem vodstvu ali pri podružnici svojega okraja; društveno vodstvo ali pa podružnični odbor sme odkloniti kogarkoli, ki hoče postati Član, ne da bi mu bilo treba povedati vzrok. Društvo se ustanovi, kadar pristopi najmanj 20 Članov.
Upraviteljstvo.
Društvo je v svrho upravljanja lastnih poslov organizirano sledeče:
1.	društveno vodstvo z društvenim odborom in veliko skupščino;
2.	podružnice s podružničnim odborom in občnim zborom;
3.	nadzorništvo;
4.	razsodišče.
Podružnice.
Podružnica se lahko ustanovi povsod tam, kjer pristopi društvu najmanj 20 članov. Navadno imej vsak kraj eno podružnico, v večjem mestu jih je lahko več; več sosednjih manjših krajev ima lahko eno samo podružnico.
Podružnični odbor.
Podružnica izvoli izmed svojih članov predsednika, tajnika, blagajnika in enega odbornika. Ce med poslovnim letom kdo od odbora izstopi, si odbor sam do prihodnjega občnega zbora izvoli namestnika iz podružničnih činov. Odbor so ima ravnati po posli niku, ki ga zanj izdela društveno vot stvo.
Podružničnega odbora pravice in dolžnosti.
Podružnični odbor
1.sprejema	člane;
2.	pobira njih doneske in jih redno pošilja vodstvu;
3.	posreduje med društvenimi člani in društvenim vodstvom;
4.	organizuje priredbe in naprave izobraževalnega, agitatoričnega, informativnega in zabavnega značaja, ki služijo narodno - obrambnim smotrom društva. Vendar pa se mora o važnejših stvareh domeniti preje z društvenim vodstvom.
Podružnični odbor je sklepčen, če so prisotni trije člani, kateri odločujejo z nadpolovično večino.
Celotna pravila še priobčimo; za danes kličemo: Pristopajte k »Slovenski Straži«, ustanavljajte povsod podružnice »Slovenske Straže«!
Pesem obmejnih Slovencev.
Kvišku zdaj, slovenski rod, vzdigni se povsod, povsod! Hiti bratom na pom6č, ko jih boj obelaja vroč. Vsak junaka se pokaži, na noge k obmejni straži!
Mala četa krvavi, naše meje še drži. Meči padajo iz rok, ranjenih se čuje stok. A sovrag še bolj pritiska, zmagovalno poje, vriska.
Kot potres gre ta naval, poka zid iz samih skal. Matere beže čez prag, pleni deco jim sovrag. V sužnje jih pojaničari, ž njimi spet na nas udari.
Prek obmejnih razvalin tudi vam preti pogin. Naj pomaga bratu brat, kličemo vam tisočkrat. Kdor podpira v stiski brata sebi le zastraži vrata.
Mi obmejniki pogum, čujemo od Save šum! Triglav gleda na naš boj, skupaj kliče narod svoj: Kvišku zdaj k trdnjavi sprednji, kvišku zdaj, bojevnik slednji!
Naš sklonimo bojni red, ne odnehajmo za ped. Zc koraka jih tisoč sprednji straži na pomoč. Združi ž njimi nas se četa za sovraga član trepeta.
Pride dan, o svetel dan, ko bo konec naših ran, ko bo konec naših srag, a začetek naših zmag. Zarja zlata se zadnevaj, kmalu narod naš obsevaj!
Društva ml ponos!
Kdo bi ne bil vesel ob pogledu na bujno procvitajočo društveno gibanje po Slovenskem? Kdo ne bi z navdušenostjo pozdravljal te pijonirje ljudske izobrazbe? Res, vzvišeno nalogo zamo-rejo vršiti naša katoliška društva, ako se zavedajo v polni mori svojega življenjskega poklica! Saj no zadošča, da nudijo članom sredstva vsakdanje splošne izobrazbe, društva naj bodo tudi ognjišča našega narodnega življenja! Ob teh ognjiščih so naj vžge luč narodne zavesti in obudi narodna požrtvovalnost tudi v srcih onih bratov, kateri so se še doslej vdajali novzdram-no narodni brezbrižnosti in malomarnosti! Kot so vzdrami narava v prihajajoči pomladi, tako nuj zavejo novo življenje med slovenskim ljudstvom, probujeno po smotrc.nom delovanju naših društev — našega ponosa!
Napačno pa bi bilo zadovoljiti se s probujeno narodno zavestjo, da naša društva ne pokažejo tega tudi dejansko! Saj se vendar tolikrat, povdarja, da živimo v dobi krščanskega preporoda, v dobi, ko sc pripoznava ljubezen do bližnjega kot vodilno načelo vsega delovanja. Bratje nas kličejo na pomoč, naši krvni bratje, katere je nemila usoda izročila tujemu nasilstvu. Na tisoče naših bratov ječi pod neznosno težo tujega pritiska! Celo iz Nemčije in Italije teko v naše dežele dan za dnem neiz-črpljivi viri potujčovalnega, kapitala. In mi? Naj li mirno glodamo obupni boj naših bratov, kojih vrste se krčijo venomer! Naj li mirno gledamo, kako se nemški kapital vedno globje zajeda v naše narodno telo?!
Le poglejmo, s kako požrtvovalnostjo zbirajo nemška društva vinar za vinarjem, stotak za stotakom, da celo tisočake za potujčevanje svojih slovenskih sosedov. In če se nemška in druga tuja društva brez razlike toliko žrtvujejo za krivično podjetje — za potujčevanje našega ljudstva, koliko bolj in več bi morala žrtvovati naša društva, da odbijemo tuje napade in ohranimo našo last! Prilike ne manjka! Izprašajte si dobro vest, ste Ji vršili svojo narodno dolžnost? Mariskatero društvo mora molče ob tem vprašanju priznati, da bi bilo lahko pač več storilo kakor je. Mariskje se še ni udomačil niti najpriprostejši način narodnega dela.
Ako pomislimo, koliko društev šteje naša katoliška organizacija, koliko članov broje naše vrste, je naravnost poniževalno, da razpečamo primeroma tako malo našega narodnega blaga — narodnega koleka, naših užigalic v »korist obmejnim Slovencem«, da se je doslej tako malo prispevalo našemu »na-rodno-obrambnemu skladu«. Na noge torej katol. narodna društva, na noge odborniki, na noge člani za narodna delo! Razložite pomen naše »Slovenske Straže« ljudstvu, poučujte ga praktične narodne zavesti! Razvijte agitacijo za razpečavanje narodnega blaga — naših kolekov in užigalic, naše kave! Sicer je to na prvi pogled malenkost, toda pomislimo: Kamen do kamna palača!
Naša društva naj strogo pazijo, da bodo vsi člani uporabljali naše užiga-lice in opremljali pisma edinole z našim narodnim kolekom! Zato imej vsako društvo v zalogi primerno število narodnega koleka in užigalic! šele tedaj bodo naši trgovci in gostilničarji prisiljeni, prodajati in rabiti naše narodno blago. Veliko več bi se tudi lahko doseglo, ako organiziramo po društvih sistematično pobiranje prostovoljnih darov. Bliža se ugodni čas za prirejanje veselic in podobnih prireditev. Pripravljajte se že sedaj, da bodo Vaše prireditve tem uspešnejše, čisti dobiček namenjen naši narodni obrambi, tem večji! Naj ne bode veselja, ne žalosti, da se ne bi spomnili naših bratov ob mejah vsaj z majhnim darom!
Naj se razvije vsestranska živahna tekma naših društev na narodnem polju, da bomo mogli zreti opravičeno na nje tudi kot na pijonirje naše narodno obrambe!
ljudsko štetje leta 1S10.
u.
V velikonočni prilogi »Slovenca« »Narodnoobrambni vestnik« smo opozorili na važnost prihodnjega ljudskega štetja. Kakor v mnogih drugih slučajih imamo zlasti v tem oziru občudovati »avstrijsko pravičnost« nasproti nenemškim narodnostim naše države. Vso štetje je tako urejeno, da je važnost nemštva pokazana v najsijajnejši luči; nemštvo se krepi, druge narodnosti morajo umirati, to je uspeli »obče-valnega jezika«. Prepričani in potrjeni po posledicah, ki jih ima ta najkrivič-nejša institucija avstrijskih vlad, smemo trditi, da bi nemštvo v Avstriji nikdar no. zrastlo do toliko bnitalne
Rarodnoobrambnl Vestnih.
ošabnosti, ekspanzivnosti in političnega vpliva, ako bi se ujjostavilo v popis ljudstva narodnost ali materinščino mesto »občevalnega jezika«. Vpeljava »občevalnega jezika« je vzela slovanskim narodom in posebno nam Slovencem veliko mero političnega vpliva, snedla gospodarske podpore in upoštevanje od strani države, preprečila ustanovitev nebroj ljudskih šol ali pa obstoječe slovenske spremenila v popolnoma nemške ali pa utrakvistične, kar pa ni nič manjše zlo. Zgodovina te avstrijske posebnosti in zlobnosti, njen razvoj in dalekosežnost si prihranju-jemo za poseben članek, ker upamo, da to odkritje ne bo škodilo slovenski zaspanosti.
Tudi prihodnje ljudsko štetje bo ločilo ljudi ne po narodnosti, ampak po »občevalnem jeziku«. Sapa, ki zdaj piha iz Dunaja, nam gotovo ne prinese pravične izpremembe. Nahajamo se v najhujši nevarnosti: pravičnost ali vsaj čuta človečnosti od strani upravnih oblasti je v obmejnih krajih vedno manj, nemška požrešnost in lakomnost od kraja do kraja, od leta do leta večja in nasilnejša. Ker zakon in ministrski ukaz ne varujeta naše narodnosti, jo moramo brezobzirno braniti sami.
Slovenske občine, slovenski izobraženci, Slovenci brez razlike stanu, kmet, delavec, obrtnik, gospod, vstani-Lte vsi in branite!
Ali morejo obmejne občine braniti slovenski značaj in jezik svojega kraja. Pri ljudskem štetju samem malo. § 23. predpisov zakona o ljudskem štetju z dne 29. marca leta 1869, d. z. št. 67, je dajal občinam pravico, da so same imenovale popisovalnega komisarja, najvažnejši faktor pri ljudskem štetju. Ministrski ukaz iz leta 1880 je občinam ito pravico vzel, sedaj imenuje popisovalnega komisarja okrajno glavarstvo. Kakšne osebe so bile na Štajerskem, Koroškem in Primorskem imenovane za to delo, nam jasno povedo rezultati zadnjih ljudskih štetij. Ne samo nekaj stotin, na tisoče in desettisoČe Slovencev je bilo pokopanih v teh podatkih. Zato slovenske občine, protestirajte pri okrajnem glavarstvu in deželni vladi proti popisovalnim komisarjem, ako bodete imele samo najmanjšo sunmjo o njegovi nepristranosti. V zvezi in s pomočjo domačih društev in izobražencev lahko mnogo storite, da ljudstvo poučite o važnosti ljudskega štetja in nevarnosti, ki preti našemu narodu. Poskrbite, da bo ljudstvo poučeno, kako se ima popisovalni komisar obnašati pri zapisovanju. Komisar mora za-pisavati po ustni izjavi rodbinskega glavarja, tako pravi § 23. predpisov zakona o ljudskem štetju. Kar rodbinski glavar reče, to mora komisar zapisati. Komisar ne sme delati zavitih vprašanj, da bi priproste ljudi premotil, da se izjavijo za kak drugi občevalen jezik, kakor ga jim je dala mati. Zavijanju in raznim vplivom od strani komisarja se lahko vsak ustavi, kajti ukaz ministrstva za notranje zadeve z dne 25. avgusta leta 1900 pravi: »Da se po istini (resnično izve), katerega teh jezikov je označiti za občevalni jezik, naj popisovalni komisar vpraša rodbinskega glavarja in naj se ogiba vsake zmote s tem, kako vpraša in pa vpliva na odgovor na to vprašanje.« Proti samo-lastnemu izpreminjanju ustnih izjav od strani komisarja naj se vloži takoj pritožba na okrajno glavarstvo.
Ravno v tem slučaju bi naše občine veliko storile. Dobro bi bilo, da se izbere v občini zanesljiva oseba, morda občinski tajnik ali kak drugi mož, ki pazi na komisarjevo delo in gre ljudem potem na roko, da jim svetuje glede pritožbe. Omenjeni ministrski ukaz sicer daje nekoliko brambe našim pravicam, toda le tedaj, ako ga izrabimo do skrajnosti. Poučite ljudstvo! Ugodna prilika, da v nevarnosti vzbudite v ljudstvu narodno zavednost in odločnost. Povejte ljudstvu, cla mora komisar polo izpolniti vpričo posameznega rodbinskega glavarja. Pred očmi posameznika naj se vse zapiše; če ni. komisar zapisal v oddelek »Občevalni jezik« v 13. stolpu tistega, kar si mu sam izjavil, recimo slovenski, tedaj ne podpiši popisovalne pole in najboljše je, da po občinskem uradu naznaniš okr. glavarstvu. Važen je tudi 8 26. predpisov zakona o ljudskem štetju, ki določa: »O vsakem kraju se iz zapisnic (te so v rabi v mestih. Op. poroč.), ali kjer se te ne rabijo, iz naznanilnic in krajevnih pregledov sestavi števna knjiga, ki se hrani pri politični oblasti. Iz teh knjig se celo v uradno uporabo ne smejo jemati posamezne pole, ampak samo potrjeni prepisi. Predstojnik oblasti sme tudi zasebnim osebam dovoliti upogled v te števne knjige, to pa s previdnostjo, ki je potrebna iz službenih ozirov. Naznanila glede za-paženib neresničnosti ali izpustkov se
morajo takoj preiskati, in če so resnična, jc takoj narediti potrebne popravke in opombe k knjigi.« izrabimo majhno pomoč,"ki nam jo nudi ta paragraf, dosledno in brezobzirno v vseh slučajih. Opozarjamo na to zlasti našo inteligenco in organizacije po mestih z lastnim statutom, seveda nič manj tud_ občinske urade in naše ljudi po deželi.
V mestih je paziti na hišne gospodarje. Zgodilo se je, da je hišni gospodar dal svojim strankam naznanilnice, v katerih je bil 13. stolpec: »Občevaln. jezik« že izpolnjen z besedo: deutsch. Tega gospodar ne sme storiti, zato vrnite take naznanilnice brez odloga. Na-znanilnico mora popolno izpolniti sa mo stanovanjska stranka. Kaj pa z našimi posli pri nemških gospodarjih, z vajenci in učenci pri obrtnikih, kako bo s trgovskimi uslužbenci? Njihov gospodar mora delati v soprazumu ž njimi, samolastno nikdar. Stanovanj ski najemnik mora istotako sporazum no delati s svojimi podnajemniki in po-steljaši. Po vzgledu čeških poslancev in političnih organizacij naj se tudi naši obrnejo na deželne vlade in namest-ništva, da zabičajo tozadevnim faktorjem, da opuste vsak pritisk na naše ljudi. To je narodna dolžnost v teh sovražnih časih. In kar je glavno. Rešili bomo stotine graških, celovških, mariborskih, ptujskih, celjskih, tržaških in goriških Slovencev le takrat, ako bomo imeli natančno v evidenci vse Slovence in pa krivičnosti pri popisovanju. Za vsak slučaj gre. za enega Slovenca se jo treba boriti. Tu je delo za naše organizacije v dotičnih mestih. Pripravite tistega, ki trpi, ali pa njegovega pooblaščenca, da zahteva upogled v naznanilnico, in popravek. Isto velja za deželo. Zahtevajte vpogled pri glavarstvu. Nasprotovanj bo dovolj, kajti politične oblasti se bodo izgovarjale na besede § 23. predpisov: »to pa s previdnostjo, ki je potrebna iz službenih ozirov«. Če se vpogled ne dovoli, pritožite se na višje mesto, za vas pa govori takoj naslednji stavek istega paragrafa: »Naznanila s*lede zapaženili neresničnosti ali izpustkov se morajo takoj preiskati in če so neresnične, je takoj narediti potrebne popravke in opombe k knjigi«, nadalje § 30.: »Kdor se izogne štetju ali pa poda neresnične podatke, ali ne izvrši kake v teh predpisih obstoječe dolžnosti, ga ima pristojna oblast po uvaževanju okolnosti kaznovati v korist občinskega ubožne-ga zaklada z globo 2 do 40 K, in če ne more plačati, z zaporom do največ štirih dni.«
XXX
To je glavno orožje proti nevarnosti. Rešitev je samo v odločnosti in brezobzirnosti. Prisiljeni smo v to. Zato kličemo našim občinam in narodno-obrambnim delavcem: Branite narod v nevarnosti! Vsak, tudi zadnji Slovenec je vreden in potreben pomoči vseh!
Ponemčevalni načrt Hemcev za slovenski del koroške dežele.
Odkar izhajajo slovenski listi na Koroškem, še menda ni izšlo številke, ki bi ne imela članka ali dopisa, opisu-jočega žalostne narodne razmere koroških Slovencev ali slikajočega vedno bolj prodirajočo germanizacijo v slovenskem delu dežele. A ne samo koroški listi, tudi časniki drugih slovenskih dežel so opisovali in še opisujejo boje koroških Slovencev proti ponemčeva-nju in imeli bi lahko že debele knjige, ki bi opisovale narodnostni boj, ako bi zbrali ves materijal, kar se ga je tekom časa nagromadilo po slovenskem časopisju. Ako bi bilo sledilo pisanim besedam primerno število dejanj, bi morebiti imeli manj prilike, s pesimističnimi očmi gledati na neuspehe našega boja proti sovragom in z boljšim upom bi mogli zreti v bodočnost. Ker se je nasprotnik združil v močne organizacije, da s temi prejkoslej doseže zaželjeni cilj, so mu tudi koroški Slovenci odgovorili z enakim sredstvom; tudi ti so se organizirali v mnogovrstne organizacije, da bi z združenimi močmi lažje odbijali naval in branili svojo skromno posest, ali radi skromnih sredstev in moči so se morali umikati bolj in bolj, in dandanes je stanje skoro obupno, če le površno pregledamo, kako so se zajezili Nemci tekom časa v slovenske kraje, kako so ponemčili že tudi kraje, ki ležijo v ozemlju, kjer stanujejo Slovenci še kompaktno.
Znano je, cla je bilo mesto Celovec v sredini preteklega stolet ja še do polovice slovensko in tudi okolica je bila še popolnoma slovenska. Tekom polsto-letja pa se je s pomočjo nemškega šolstva okolica nonemčiln in tudi Celovec jo postal sicer šelo umetno nemško mesto, kjer gospoduje klika najzngri-zenejših nemško-nacionalc(|V. Ko se j.e
ponemčila celovška okolica, se Je pomaknila narodna meja pri Celovcu daleč proti jugu. Kraji severno od Celovca kakor Gospa Sveta, Krnski Grad, Blatograd itd. spadajo sedaj že k čisto ponemče.nim krajem. Proces, ki se je tako rapidno vršil v drugi polovici preteklega stoletja v omenjenih krajih, je sedaj v najlepšem toku na jugu od Celovca in v okolici Vrbskega jezera. Bo-rovlje so že močno ponemčene in tudi Žihpolje, ki ležijo med Celovcem in Bo-rovljami, so že tako potujčene, da je samo še vprašanje časa, samo nekaj let je še potreba čakati in vsi kraji od Celovca do Borovelj bodo ponemčeni in zveza med rožanskimi in spodnje-koroškimi Slovenci bo pretrgana in gospod poslanec Dobernig bo, če bo še živel, mogel mirno reči: Koroški Slovenci nimajo kompaktnega ozemlja. To je prvi del načrta, po katerem delajo Nemci z vso silo, z vsemi sredstvi in žal, da s tako lepimi uspehi. Največ do-sezajo tukaj s šolstvom, razen tega vpliva tudi bližina mesta in živahen promet, ki se je razvil tukaj, odkar veže Celovec in Rož železnica. Tudi severno obrežje Vrbskega jezera leze vidno v nemško posest. Kriva Vrba, Poreče, Vrba so že skoro popolnoma ponemčene vasi; tudi tukaj je glavni faktor ponemčevanja šola, v drugi vrsti pa tujski promet. V letovišča prihajajo semkaj po večini Nemci, ki pospešujejo nemški živelj. Posestniki vil, gostilen in hotelov so sami Nemci, ker Slovenci nimajo nobenega podjetnega duha in ne umejo izkoriščati tujskega prometa. To vse seveda vsled pomanjkanja izobrazbe, vsled pomanjkanja slovenskih šol.
Od Vrbskega jezera ^žprej proti zahodu prehajajo sl ponemčevalni vpliv	se
je pričel v zadnjem času jakoTvffro razvijati. Postal je nekako središče važnih prometnih prog in vsled tega se hitro razvija.
Toda čimbolj se razvija to mesto, ki je ravnotako zagrizeno nemško-na-cionalno kakor Celovec, tembolj to vpliva na slovensko okolico in tem hitreje se bo ponemčila. Meja Kranjske ni daleč na jugu, slovenske občine v okolici so deloma že v nemškutarskih rokah in tako je tudi tukaj samo še vprašanje časa, da se raztegne nemštvo do kranjske meje in loči zilske in ro-žanske Slovence. To je drugi del načrta, po katerem ponemčujejo Nemci Koroško. Ako se jim ta hitro posreči, tvorijo kakor ziljski tako tudi rožanski Slovenci samo še večje jezikovne otoke v nemškem ozemlju. In kakšne so razmere Slovencev v Rožu samem, nas pouči najbolj članek v »Miru« od 18. decembra 1909. leta. Kako se Nemci zaletavajo v zilsko dolino, nas poučijo škandali, ki so se vršili ob priliki otvoritve brnškega tamburaškega doma. Kažejo nam, da hočejo Nemci z največjo surovostjo in z vsemi sredstvi uničiti vsak pojav slovenskega življa. Na to ločitev posameznih delov slovenskega dela dežele delajo Nemci z največjo mrzličnostjo, dobro vedoči, da jim bo delo, ko enkrat uresničijo to delitev, ahko. Treba bo samo nekoliko krep-keje zadrgniti vrv, ki jo vržejo s tem rožanskemu in zilskemu Slovencu okoli vratu in uničena sta.
Tudi v sredini slovenskega ozem-ja imajo Nemci povsod svoje postojanke, takozvane nemške otoke. V ziljski dolini so trgi Trbiž in Podklošter in nekatere večje vasi že prava pravcata gnezda slovenskih renegatov; v ^ožni dolini se ponašajo z nemčurstvom Rožek, Bistrica in Borovlje, žalibog tudi že clrugi kraji, od katerih bi človek ne pričakoval. Kakor St. Jakob, Podgorje, Sveče, Svetna vas so zasejane z ljuliko renegatstva. Povsod v teh krajih podpirajo Nemci z vnemo nemčurje in jim oznanjajo svoj evangelij, z drugimi besedami oni kalijo narodni mir, česar dolžijo potem Slovence, ki branijo edino svoje pravice in svojo last.
Nekoliko boljše je še v Spodnji Ko-i-oški, ali tudi tukaj imajo Nemci že svoj določen načrt in svoje postojanke :n prav lahko spoznamo, na kak način ločejo tudi ta kraj razdeliti, da bodo imeli lažje delo s posameznimi kosovi.
Ob štajerski meji je prva postojanka nemštva Spodnji Dravograd. Spodnji Dravograd in Labocl nekoliko severno oklepata Slovence, ki stanujejo ob Dravi, v črnečah in Libeličah. Druga črta pelje od Spod. Dravograda po rneški dolini, kjer imajo Nemci že močne postojanke kakor Gutštajn, Prevalje, Možica in Črna. To so nemški jezikovni otoki, ki ponemčujejo s svojimi popolnoma nemškimi šolami otroke slovenskih kmetov. Druga proga je Velikovec, Sinčavas, Dobrlavas, Miklavčevo in Že-ezna Kaplja. Tudi ti kraji vsebujejo vse polno zagrizenih renegatov, katere »odpirata, Sttdmarka in Schulverein. Bolj samotna nemška, oziroma nem-
čurska jezikovna otoka sta Pliberk in Grabštajn. Grabštajn pa spada že pod vpliv celovškega mesta in ima sam tudi močan vpliv na okoliške kraje. Močno okuženi kraji v bližini Grabštajna so: Pokrče, Tinje, Kamen, Galicija in Ra-diše. V vseh navedenih krajih imajo Nemci svoje postojanke. In če splošno pregledamo načrt, po katerem ponemčujejo slovenski del dežele, opazimo, da hočejo v prvi vrsti razkosati Slovence v posamične dele, vmes pa krepijo na vso moč nemški živelj v tako-zvanih jezikovnih otokih. Iz tega pregleda izprevidimo tudi, kje je nevarnost nazvečja, kje je treba najprej pomagati, da se nam še ohrani, kar so nam še da. Treba je pomoči na premnogih krajih in vsakem oziru. Največja potreba je narodno šolstvo, katerega pomankanje je vir vsemu žalostnemu položaju, za tem sledi potreba gospodarske organizacije, okrepitve kmet-skega stanu. Treba je tudi podpirati domačo trgovino in obrt in povdarjati vedno in vedno geslo »svoji k svojim«. Dela je torej ogromno, da, vse delo, kar ga je potreba na Koroškem izvršiti, jo delo v prvi vrsti za ohranitev naroda pred ponemčenjem.
Pomoč obmejnim bratom!
DAROVI.
609.	Mohorjani v Žužemberku 20 K.
610.	Posojilnica Loški potok na Tabru 20 K.
611.	Zbirka dr. Preklčt-Bemc, zdravnik, Braslovče, in sicer: Dejvote-najšek Jože in Alojzij Musi 4 K 28 h; dr. Fermonka, živinozdrav-
, 3 K; Rajtguzl koncert (solo Vogrinc) 5 K 46 h; Občni zbor posojilnice 2 K 70 h; Koroški mizar 5 K; Bemc 3 K 56 h; skupaj 24 K.
612.	613, 614. Javno predavanje o Hal-leyjevem kometu preč. g. kanonika Sušnika v »Unionu« 60 K 2 h.
615.	Janez Sajovic, stolni prošt v Ljubljani, 20 K.
616.	Dr. Ivan Svetina, c. kr. gimnazijski profesor in katehet v Ljubljani, 20 K.
617.	Josip Potokar, župnik v Tržiču, Gorenjsko, 20 K.
618.	Posojilnica Loški potok na Tabru 20 K.
619.	Mariborski bogoslovci 20 K.
620.	Simon žužek, župnik v Vodicah na Kranjskem, 20 K.
621.	Ignacij Šalehar v Kandiji pri Novem mestu 20 K.
622.	Pevski klub katol. izobraževalnega društva na Colu 20 K.
623.	Andrej Wieser, dekan, Gospasve-ta, Koroško, 20 K.
624.	Štefan Jenko v Podgrajah, p. Ilir. Bistrica, 20 K.
625.	Franc Gerec, Pišece, Štajersko, 20 K.
626.	Mohorjani in J. Berlič, Boh. Sred-* njavas, 20 K.
627.	Martin Dimnik, kaplan, Hinje, p. Žužemberk, 20 K.
628.	629, 630. Franc Zorko v Ljubljani, 70 K.
631, 632. Ivan Karlin, župnik v pok. v Škofji Loki, 50 K.
633.	Nabrali duhovniki trnovske deka-nije, Notranjsko, 20 K.
634.	Matej Ražun, župnik v št. Jakobu v Rožu, Koroško, 20 K.
635.	Izobraževalno slovensko društvo v Vel. Žabljah, Goriško, 21 K.
636.	637. Mih. Barbo, župnik, in Mohorjani v Smledniku 40 K.
638.	Anton Podvinski, župnik, Remš-nik, 20 K.
639.	Franc Rajčevič, župnik, Grahovo pri Cerknici, Notranjsko, 20 K.
640.	Matija Sila, dekan v Tomaju, Goriško, 20 K.
641.	Janez Vidovič, stolni kanonik in kancelar v Celovcu, 20 K.
642.	Anton Zupančič, profesor bogoslovja v Ljubljani, 20 K.
643.	Zbrani pri veselici 10. aprila v Borovnici 20 K 40 h.
644.	Ivan Drašler, Dole - Borovnica, 20 K.
645.	Borovničani 20 K.
646.	647, 648. Mesto venca svojemu umrlemu ljubljencu Antonu Medvedu slov. katol. narodno dijaštvo ljubljansko 71 K.
649, 650. Člani slov. katol. akad. društva »Danica« 40 K.
651.	Mohorjani stolne župnije Ljubljana, 20 K.
652.	Mohorjani v Kamniku, 20 K.
653.	Ivan Stibilj ob priliki blagoslov-Ijenja nove žage v Renčah pri Gorici 20 K.
654.	Ivan in Cilka Štrcin, Komenda, ob priliki najine poroke, 20 K.
655.	Zarjani v Gradcu, 20 K.
656.	657. Čisti dobiček od predavanja č. g. Sušnika v Novem mes u, 40 K.
658. Jernej Vurkeljc, župnik, Dobje, Štajersko, 20 K.
Klaroanoobraiiaiini lfestnlh.
659.	J. Hafner v Škofji Loki nabral na Krevsovem ženitovanju 20 K.
660,	661, 662, 663, 664. Odvetniška pisarna dr. Pegan v neki kazenski zadevi plača nekdo 100 K.
665.	Ostanek predavanja gospo. dr. Jeršeta 25 K 66 vin.
666.	667. Dekliška Marijina družba v Gorjah o bpriliki duhovnih vaj 40 K.
Nadalje so darovali:
Dr. Avgust Levičnik, zdravnik v Ljubljani, 10 K. — Jos. Rudi, kaplan, Sveče v Rožu, 7 K 80 h. — A. Šimenec, župnik v pok., Dol pri Ljubljani, 10 K.
—	Dr. Julij Dereani, Kamnik, 10 K. — Ivan Kos v Borovnici 5 K. — Matija Justin, Lesce, Gorenjsko, 2 K. — Ivan Fer-jan, Jesenice, 3 K. — Katol. slov. izobr. društvo v Podbrezjah 4 K 60 h. — Mat. Križman, Ribnica, 6 K 50 h. — Avgust Kos, Ivan Kolešnik v Krškem 1 K. — Friderik Ivukovič, Dobrna, 2 K. — Tomaž Kajdiž, stolni kanonik, Ljubljana, 5 K. — Valentin Mortl, Borovlje, 2 K.
—	Maks Mastnak, dež. bolnišnica, 2 K.
—	J. Pregelj, Scharding, Zgor. Avstrijsko, 10 K. — Matija Frece, župnik v p., Petrovče, Štajersko, 10 K. — Vesela družba v »Unionu« 2 K. — Vesela družba pri Flegarju, 6 K. — Franc Zaje, nadzornik dež. naklade v Ljubljani, 5 K. — A. Čebulj, Jesenice, Gorenjsko, 5 K. — Franc Juvan, župnik v pok., Sv. Križ nad Jesenicami, 5 K. — Neimenovan Št. Vid pri Zatičini 5 K. — Matevž Jereb, župnik v pok. na Primskovem pri Kranju 6 K. — Leopold Kahsl, kapi., p. Rekarjavas, Zgor. Koroško, 4 K. — Anton Simčič, dež. uradnik v Ljubljani, 2 K. — Avg. Žigon, Šibenik, 2 K. — Andrej Ažman, Postojna, 2 K. — Franc Cerar, Stob-Domžale, 2 K. — Fr. Bon-celj, župnik v pok., Železnike, Gorenjsko, 2 K. — Ivan Golihleb, trgovec, Polzela, 1 K. — Dr. Ivan Janežič, sem. prof. v Ljubljani, 10 K. — T. Pavšlar, valjični mlin, Kranj, 10 K. — M. Ulčnik, župnik v Doliču, 10 K. — Fr. Lom, župnik, Sv. Peter na Kronski gori, Mcža ob Dravi, 10 K. — Jakob Lebar v Črmošnjicah, 3 K 20 h. — Ivan Soukup v Stari Ose-lici, 5 K. — L. Rebolj, Kranj, 5 K 4 h. — Fran Javšovec, superior v Celju, 10 K.
—	Neimenovana oseba iz Amerike 2 K.
—	Štefan Terškan, Prečna-Novo mesto, 1 K 50 h. — Franc Lenger, Žiri, 18 K. — Franc Zdolšek, župnik, Št. Jurij ob Taboru, 10 K. — Jurij Dernovšek, župnik v pok., Zalog pri Komendi, 5 K. — Gospa Roza 1 Iv in Anton Mrkun 1 K, -Ciril Goričan, Rabelj, Koroško, 5 K. — Župnik žužembreg 5 K. — Fr. Kepec, župnik na Češnjicah, 9 kron. — Janez Kepec, kaplan v Selcih, 5 K. — M. Poč v Kamniku 2 K. — Kovačič, župnik, Podmelec, in Kolavčič, župnik v Solkanu, 5 K. — Ivan Lovšin, kaplan v Moravčah, 10 Iv. — Alojzij Cilenšek, župnik v Poljčanah, 6 K. — G. C. v Čr7 nofnlju 3 K 50 h. — Jožef Kikelj, Boh. Bistrica, 3 K. — Andrej Keček, župnik, Stoprce, Štajersko, 5 K. — Anton Kocijančič, župnik, Mirna, Dolenjsko, 5 K. ~ M. Režek, kaplan, Bloke, 2 K. — Iv. Trojar na Bledu 2 K. — Franjo Možina, Rudolfovo, 2 K. — Tomaž Potočnik, župnik, Breznica, 2 K. — Marija Tsche-mainigg, Eberstein, Koroško, 1 K 50 h. Friderik Repolnik, Št. Vid nad Vald, Štajersko, 5 K. — Nabrano v Komendi v majhni veseli družbici ob priliki, ko se je eden kot fant poslavljal, 10 K. — Nabrano na svatbi na Pokojišču 10 K.
—	Lj. Jenko, župnik v p., Skaručna 5 K. — Marija Zupančič, Ljubljana, 2 K.
—	Rupert Rostohar 50 vinarjev, Albin Potokar 20 vinarjev in Ivan Lončar, Novomesto, 2 K. Ivanka Švigelj, Ljubljana, 5 K. — E. Drčar, Šmartno pri Litiji 2 K. Neimenovan v Št. Petreu na Krasu 5 K. — M. Humek, nadučitelj v Bohinjski Bistrici 2 K. — Martin Knez, Ljubljana, 5 K . — Val. Jakelj, župnik, Lahovče, p. Komenda, 2 K. — Andrej Pipan, župnik v p., Št. Vid pri Zatični 1 K. — Valentin Jereb, župni upravitej, Sv. Martin pri Labinu, Istra, 10 K. — Ign. Leban, župnik, Batuje, 2 K. — Ivan Kunčič, Srpenica, Goriško, 5 K. — Jožef Ovčjak, Kranj, 2 K. — Fran Hum-mar, Monichkirchen, 2 K. — Moliorja-ni v Šturiji 6 K 60 vin. — Josip Dekor ti <5 K. — Kotredež, Zagorje ob Savi, 2 K.
—	Josip Jeglič, Podbrezje, 5 K. — Matija Kelemina. Št. Ilj v Slovenskih Go-a,« , ' Valentin Kalan, Spodnja Šiška, 1 K. - Tomaž Rožnik, Selca, 5
Anton Dolinar, župnik v Luči-nah, 3 K. - Fran Lesar, Šmartno pod Šmarno goro, 5 K. - Josip Lavrič župnik v Logatcu 5 K. - j. Senekovič, Studengi pri Mariboru, 5 K. — ivau Konda, gostilničar v Metliki, 3 K 30 v Mihael Saje, župnik v Stangi 3 K ---Ivan Sekol v Vogrčali pri Pliberku Koroško, 3 K. — Karol Jaklič, župnik Pre-zganje, p. Litija, 5 K. - Vid Jaženkovič o K. — .Tnsin Bambič, kaplan, Polhov gradee, 5 K. — Franc Korbar, št. Poter "a Krasu. 5 K. Gnšoer čarman, škof j a
loka, 10 K. — Osmošolcc radi izgubljene stave o formuli z volumen »Pyra-midenstumpfa« 1 K. — Jožef Žagar, župnik v Peča h, p. Vače 10 K. — Fr. Vrhovšek, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici, 5 K. — Friderik in Matilda Horvat, Sv. Lovrenc nad Mariborom, 8 K. — Jernej Slcubic, Sv. Lovrenc nad Mariborom, 3 K. — Ig. Mrcina posestnik in gostilničar, Zgornji Kašelj, 2 kroni. — Fran Stubec, kaplan, Sveti Miklavž pri Ormožu, 2 kroni. — D. Jamar, Ljubljana, 2 vinarja. — Fr. Rebolj, Krka, 2 K. — Jan Selij, Ljubljana, 10 Iv. — Anton Šifrar, kaplan, Senožeče, 2 K. — Rozina Habe, Goče nad Vipavo, 2 K. — Martin Poljanšek, Laze v Zg. Tuhinju, 1 K 30 vinarjev. — Andrej Furlan, župnik, Sv. Križ pri Trstu, 5 K.
—	Neimenovan, Ljubljana, 1 K. — Ivan Novak, trgovec in poštar, Dole pri Liti-ti, 5 Iv. — Valentin Kajdiž, Mengeš, 2 K. — Josip Brulc, Št. Jernej, 2 K. — Fr. Golob, Semič, 3 vinarje. — R. Logar, Pregarje, 5 K. — Alojzij Rudolf, Čatež ob Savi, 5 K. — Ferd. Pšunder, vikar, Ptuj, 5 K. — Dom. Janež, Studeno, 1 K.
—	Miha Koželj, župnik v p., Kamnik, 2 K. — Janez Pfajfar, župnik v Javorjah nad Škofjo Loko, 10 K. — Ivan Bergant, Stara Loka, 2 K. — Jožef Ko-larič, župnik, Šmartina na Paki, 5 K.
—	Franc Šink, Staraloka, 5 K. — Mo-Korjani v Vuhredu, Štajersko, 3 K 50 v.
—	Merveč Janez, župnik v Št. Rupertu, 10 I\. — Ciril Sedej, stud. iur., Grahovo ob Bači, Goriško, po neki zmagi, 8 K.
—	Janez Bergant, Suhadole, 1 K. — Edvard Janžek, župnik, Rimske toplice, 4 K. — Hranilnica in posojilnica v Češnjici pri Železnikih, 15 K. — Franc Tesnar, Ljubljana, 2 K. — Jožef Hede-nig, Golšovo, Koroško, 2 K. — Kurat v deželni bolnici v Ljubljani 10 K. — Valentin Tome, Šmihel pri Novem mestu,
4	K. — Josip Rogman, černeče, p. Moža ob Dravi, 2 K. — Katoliško izobraževalno društvo na Brdu 5 K. — Franc Žli-čar, Šetjur, nabral na gostiji Martina iz Grobelnega,, 2 K. — Janez Prevodnik, Škofja loka, 5 K. — Janez Nnekdo, v Kotu, 10 K. — Jurij Rozman, župnik, Kovor, 4 K. — Matej Rihar, dekan Šmartno pri Litiji, 2 K. — Neimenovana v Ljubljani 3 K. — Peter Režek, župnik v p. v Litiji, 5 K. — Franc Janežič, deželni kurjač, povodom definitiv-nega imenovanja 5 K. — Hranilnica in posojilnica v Braslovčah 15 K. — Raclo-van Strnad, c. kr. davčni vodja, Ilirska Bistrica, 2 K. — Anton Zavodnik, orga-nist, Kranjska gora, 2 Iv. — Gostilna Kosiček v Rudolfovem 2 K 20 vin. — Peter Serajnik v Blačali, Zilska. dolina,
5	K. — Franc Peternel v Žireh na veselici 2 K 40 vin. — Alojzij Šribar, Št. Peter v S. dol., 10 K. — Karol Čuk, kaplan na Jesenicah, 2 K. — Neimenovan
6	znamk po 10 vin.
XXX
Nabirajte večje ali manjše vsote za brate ob slovenskih mejah pri vsaki priliki: v veselih družbah, porokah, pri izletih, igrah, kupčijah, spominjajte se narodno-obrambnega dela tudi pri žalostnih dogodkih, pri smrti Svojih dragih in v svojih oporokah. Posojilnice, županstva, društva, posamezniki, družine, omizja, pridružite se darovalcem po 20 K!
Opozorite na položnice Svoje prijatelje in znance. Porabite hitro vse položnice, da v prihodnji številki »Na-rodno-obrambnena Vestnika« izkažemo mnogo darov. Hitimo bratom z dejanji na pomoč!
,* * *
VI. izkaz
za »Obrambni sklad« darovanih rabljenih poštnih znamk«.
Doposlali so do 4. maja različne rabljene pisemske znamke:
121. Ignacij Gorenc, ekonom tvrd-ke P. Majdič, Jarše p. Mengeš, 6000. — 122. Franc Lah, Središče, 1502. — 123. Jerica Hudovernikova v Dovjem 250. -124. Iv. Zabavnik, mestni cerkv., Škofja Loka, 310. — 125. D. Ukmar in P.šemec, dijaka, 1000. — 120. Fran Hoenigman, župnik na Brezovici, 798. — 127. Julka Zdešarjeva, Horjul, 2773. — 128. Marija Potokar, Račje Nelo, Trebnje, 50. 129. Ivan Appe, Kandija, 120. — 130. Ivan Majhen, pošt. ofic., 187. — 131. Neimenovan, Ljubljana, 230. — 132. Kersnik-Rottar, Pevma, 2070. — 133. Ivo Pire, gimnazijski dijak, 6144.
—	134. Tršlcan Ivana, Tomačevo pri Ljubljani. 105. — 135. Alojzija Naber-goj, vas Podgrič nacl Vipavo, 100. — 136. Jos. Šetinc, Sv. Lenart p. Brežicah, 400. — 137. Anton Adamič, Graben, 110.
—	138. Tomo Malic 353 in Cvetko La-puš 113, Podinja vos, 566. — 139. Neimenovan 576. — 110. Josipina Tome, Moravče, 1000. — lil. Terezija Sežun, prodajalka v Ložu, 400. — ii2. Kun-stelj, kmetijsko društvo v Gorjah* 434.
• 113. Ana Legat, Dovje, 4200. — 144 Antrcla Rosreli Trat. 11.200. — 145. tvan
Drašler, trgovec, Dole-Borovnica, 450.
—	146. V. Paulus, župnik v Izlakah, 300. — 147. Veronika Štingl, Št. Ilj v Slov. goricah, 205. — 148. Francka Jelen, Senožeče, 4000. — 149. Jos. Kosec, župnik, Kamenje, 1400. — 150. Po g. Martinu Jurhar, kaplanu, Konjice, poslali: Marija Suslcof, Vida dr. Rudol-fova, šolski otroci, 2000. — 151. Orehek Ana, D. M. v Polju, 200. — 152. Jožefa Golja, Sv. Lucija, 51. — 153. Marija Urh, Hrib, Kamnik, 150. — 154. Neimenovan, Polhov Gradec, 270. — 155. Marija Klemen, Planina, Vipava, 607. — 156. Josip Selan, Ljubljana, Katol. tiskarna, 500. — 157. Ivan Vrhovec, uradnik »Gospodarske zveze«, 500. — 158. Karol Kerševan, uradnik, Aleksandrija, Eg., 660. — 168. Županstvo občine Kriška vas, 100. — 169. J. Bezlaj, Pulj, 200. — 170. Mici Zeichen, Celovec, 15.120. —
180.	J. Trpin, župnik, Mošnje, 1186. —
181.	Radamovič Angela, Trbovlje, 206.
—	182. Ivan Fatur, Rakek, 1300. — 183. Neimenovan 200. — 184. Lovrenc Borštnik, City, Pa., Amerika, 58. — 185. Pau-la Kregar, Ljubljana, 1312. — 186. Beba in Janko Lončarič, Ljubljana, 84. — 187. Neimenovan 460. — 188. Karla pl. Reya v Kozani pri Gorici 225. — 189. Supanz Uršula, Trst, 390. — 190. Leni Rojnik, Braslovče, 1558. — Skupaj 74.108. — Vseh do danes prejetih znamk pa je 258.251.
XXX
Ponovno prosimo vse cenjene na-biralke in nabiralce, da pošiljatve dovolj frankirajo, ker moramo vedno kazen plačevati. Na pošiljatve naj se vedno zapiše »Vzorec brez vrednosti« ter pusti ista na pošti pretehtati.
Pohvalno moramo omeniti, da se je nabralo do danes že čez en četrt milijona znamk. Posebno so se odzvale naši prošnji cenjene gospe in gospo-dične-rodoljubkinje. Hvala jim! Le še tako naprej in ne bo dolgo, ko bomo zapisali en milijon. Ponovno se pa obračamo na Slovence in Slovenke v inozemstvu: Ameriki, Nemčiji, Egiptu itd., kateri so uposloni pri velikih tuje-zemskih podjetjih, da nabirajo in nam pošljejo znamke.
Prosimo pa tudi druge naše slovenske, oziroma slovanske liste izven slovenske grude, da se zavzamejo za obmejne Slovence ter blagohotno ponatisnejo te vrstice.
Dobrodošle so znamke vsake države in vsake starosti.
XXX,
Listnica. Iv. Appe, Kandija: Kaj naj pomenijo različne priložene položnice ? — Marija Urh, Hrib, Kamnik: Hvala, znamke dobre. —• Radamovič Angela, Globo, š a k , Trbovlje: Le pogumno, nič se ne bojte nasprotnikov, saj vršite delo v prid rodnemu jeziku, katerega so oni že davno zatajili.
Vse pošiljatve naj se naslovi na: Leopold P u h a r, typograph, Ljubljana, Katoliška tiskarna.
URAD NAŠE NARODNE OBRAMBE JE V LJUBLJANI, »KATOLIŠKA TISKARNA«, II. NADSTROPJE. URADNE URE DOPOLDNE OD 9. DO 12. URE, POPOLDNE OD 3. DO 6. URE
(Iz Koroške.)
Čim več potuješ, tem več zveš, pravijo skušeni ljudje. Menda je veliko resnice na tem. Ravno se vračam s potovanja, na katerem sem postal bogatejši za eno dejstvo, a jako žalostno dejstvo. Že prej sem približno vedel, kam pelje pri žganju vzrejeno nemčur-stvo, koliko gorja prinaša samim sebi, družinam, občinam, a cla je mogoče, da nemčurji popolnoma podivjajo, da postanejo živalsko surovi, tega od daleč nisem slutil. Ker se ta vrsta ljudi nahaja po vsej slovenski Koroški, oprostite, gospod urednik, če bo dopis malo predolg, ker zdi se mi potrebno vedno in vedno svariti dobre ljudi pred nem-čurstvom, da se ogibljejo njegove družbe. Kar nisem mogel verjeti, ko mi jc nekdo iz št. Vida v Podjuni tožil in pravil, kaki ljudje so zbirajo v gostilni »Pri pošti«. Znano jo mogoče še iz prejšnjih let, koliko piva in žgangja sc jc popilo, da se je ustvarila v Št. Vidu »zavedna« nemčurska stranka. Vsi oni, ki so ji z žganjem podaljševali življenje, ji vlivali vedno novega poguma, so sicer hvala IJogu odšli, a zapustili so nesrečne žrtve, čredo izprijenih fantov, vzgojenih po neničurskili postavah, to je, prepojenih z mržnjo do domovine in do vere, fantov, ki so zgubili ves čut za poštenost in ki jim sploh ni nič več sveto. Tako so colo zasmehovali velikonočno procesijo, ko bi vendar imeli naj-
več vzroka se spet pokloniti Zveličarju. Da so jim na poti znani in neznani duhovniki, da se vpije daleč na nje, da se jih obsipava z vsemi mogočimi čednimi priimki, kakor se pač le morejo pričakovati od tako družbe, se pač no moremo čuditi, ker kakor hitro vidijo duhovnika, se jim obudi slaba vest, in da to umirijo, jo morajo prevpiti s pso-vanjem, to je stara pasem. V obče vlada prepričanje, da jo bivši c. kr. orožniški stražmojster iz Galici-je g. Rahoj podpiral to hajlovsko družbo in zato tudi bil za kazen prestavljen, Da so ti nemčurji minulo jesen žc resno mislili na ustanovitev sudmarkino podružnice, omenim samo mimogrede. Kar je pa ta nemčurska mladina uganjala minole velikonočne praznike, se skoro ne upam opisati; smilijo se mi fantje, in še bolj stariši fantov, ki bi gotovo ne postali tako nesrečni, ako bi pred par leti ne padli v roke brezvestnim hujskačem. A prepotrebno se mi zdi, da širša javnost, posebno stariši izvedo, kam pelje štajercijanstvo, ako se more nemoteno razvijati. Kar nisem mogel verjeti, ko sem prvič slišal govoriti o dogodkih, povprašal sem še .enkrat. Velikonočne praznike so začeli s plesom na velikonočno nedeljo. Dovoljenja za ples seve niso imeli. Pač tako kakor na Ogrskem! Da se je popivalo, si pač moremo misliti, ker sicer ne moremo razumeti vsega, kar se je zgodilo velikonočni torek. Okoli pol 7. ure zjutraj udrlo je nekaj pijanih mož, oboroženih z vilami itd. iz gostilne »Pri Pošti« v hlev soseda, kjer se je nahajal takrat hlapec g. župnika. Dobili so hlapca. In zdaj se zgodi, kar si upa izmisliti pač samo s protiverstvom prepojena štajercijanska pijana druhal. Obvezali so hlapca z vrvjo za vrat — posnemali Kristusa na Kalvarijo gredočega —-vtisnili so mu volski nagobček na glavo z vso silo, tako da je bil krvav — Kristus s trnjem kronan — ter so mu rekli, da je Kristus in da ga morajo križati. Hlapec se je seve branil, a ni se mogel ubraniti. Peljali so ga tako v gostilno, kjer so mu razpeli roke na steno in klicali: »Ti si Kristus; križaj ga, križaj ga!«
Skoro bi človek rekel, da je nemogoče kaj takega. Kar so še uganjali s tem hlapcem, pač ne smem povedati, ker bi moral postati vsak, ki bi čital, ves rudeč od sramu. (Še psi boljše vedo, kje se opravljajo gotove potrebe!) A to jim še ni zadostovalo. Zvečer istega dne položijo pijanega človeka na pare, prižgejo okoli njega luči in ga kropijo s pivom in žganjem. In moža okoli 60 let starega so nastavili kot čuvaja. Med temi nesrečnimi fantalini je Ožbej Ra-žun 25 let star, a že trinajstkrat pred-kaznovan. Drug junak je gostilničarjev sin sam daleč okoli znani haj lovec. Nad vse žalostno pa je še, da so se udeležili teh stvari celo možje, ki stoje že z eno nogo v grobu. Res, smilijo se nam nesrečni fantje, ki so se z dušo in telesom oklenili štajercijan-stva, mogoče ne toliko iz lastne krivde kot po krivdi raznih hujskačev. —, Pozimi so delali pri regulaciji Drave, zaslužili so si nekaj — in vse to so morali po naukih štajercijanstva zapiti! Da propadajo gospodarsko tudi gospodarji, ki se udeležujejo takih uprizoritev v tej gostilni, se pač razume Celo zadevo je kmalu izvedelo orožništvo, ki je takoj uvedlo preiskavo in se obravnava vrši.
Kako more gostilničar trpeti taka dejanja pod svojo streho, jc neumevno. In Vprašamo ali občina, ki je vendar v katoliško - slovenskih rokah, nima nobenih pripomočkov, da bi omejila pijančevanje v dotični gostilni, omejila plave ponedeljke, torke, celo srede ? Tudi občina more sodelovati, da damo kmetom zopet dobrih delavcev, ki praznike posvečujejo Bogu, delavnike pa delu. Popustljivost tukaj pač ni na mestu! In še nekaj! Občina vidi, kake sadove rodi seme brezvestnih hujskačev, ki so vsejali v srca mladine mržnjo do materinega jezika, kako trpi občina sama vsled tega na ugledu; ali bi nc bil skrajni čas, da bi sicer tudi kazala katoliško-slovcnski značaj, ne samo na dan volitev? Odločno in brez strahu povsod zastopati lsatoliško-slo-vensko stališče in nikjer ga ne skrivati, to je moško, to je značajno! Ako se čuti sama preslabo za to, vsaj ve, kje naj si išče zaveznikov, občin, ki imajo iste težnje in iste težave! Torej brez strahu v boj za čast občine! Drugim občinam iv% ki kaj dajo na svojo čast in katoliško-slovcnski značaj, naj bodo ti sadovi nemčurstva svarilen vzgled!
m O C:>-€;> €•} SStil© £•>€>£•> g
PROSIMO DOPISOV ZA PRIEOD-
AT TO čirruTTT Tr rf-,	.
»»^ "iimiuau »1\AIVUIJNUUBitAiafi.
NEGA VESTNIKA«!
(•.K-K-IKO PVT* F} RH
liarodnoobrambnl Ifestnlk.
U narod.
V posnemanje. Kakor so razvidi iz izkazov, priobčenih v raznih številkah »Slovenca«, so Gorjanci oziroma gor-janska društva zložili za obmejni sklad že nad 200 K. Če bi vsaka fara nabrala in dala polovico manj, bi imeli že davno več kot 20.000 kron. Tako iz malega raste veliko!
Knjige za Slovence ob meji so darovali sledeči: Pre vzvišen i. knezoškof ljubljanski 100 izvodov »Mladeničem«; družba sv. Mohorja, v Celovcu 55 molit-venikov; Krajec nasledniki, Novomesto, 69 molitvenikov; 38 knjig vodstvo preč. gg. Salezijancev, Rakovnik; IG molitvenikov g. M. Gerber; 28 knjig ga. Ravni-har; večje število so tudi darovali g. kiijigotržec. I. Giontini, prodajalna »Katol. tiskovn. društva«, Ljubljana, Marija Bernik. Rakovnik, p. Medvode in ICat. izobraževalno društvo Vrhnika. — Vsem p. n. gg. darovalcem se iskreno zahvaljujemo ter se jim prav toplo priporočamo, da v obilnem številu tudi druge vzbude iz narodnega spanja, da tudi ti kaj darujejo za obmejne Slovence, ki danzacLnem povprašujejo po koristnih knjigah.
Prebrani slovenski časopisi naj se blagohotno pošiljajo v pisarno naše narodne obrambe »Katoliška tiskarna«, II. nadstropje, v uradnih urah od devetih dopoldne do opoldne in popoldne od 3. do G. ure zvečer. Prosimo posebno somišljenike v Ljubljani, da vsak teden po enkrat do petka pošiljajo prebrane časopise v našo narodnoobramb-no pisarno, domoljube ob najbolj ogroženih .mejah pa prosimo za naslove, kamor bomo pošiljali prečitane časopise.
Einspielerjev narodnoobrambni kolek po 2' Tin. se naroča v pisarni naše narodne oUrambe. Na vsako pismo Ein-spielerjev narodni kolek!
Odvetniška pisarna, ki posebno skrbi za našo .narodno obrambo je odvetniška pisarna dr. V. Pegana v Ljubljani. Ni skoro izkaza naše narodne obrambe, da ne f\i bila ta odvetniška pisarna zastopana z večjim zneskom. Tako tudi to pot! Zop^t je izposloval dr. Pegan naši narodni obrambi 100 K. Pre-srčna hvala mu v imenu bratov ob meji! Naj bi ta vzgled posnemali tudi "drugi gospodje odvetniki?
Ugodne prilike za nakup. Na skrajni slovenski meji je na prodaj lepo posestvo. Posestnik je Nemec, pa bi nam prodal. Posestvo bi bilo za Slovence
velikega pomenu. Glas v drugem razredu bi se pridobil. Mogoče, da bi kaka posojilnica kupila. To lepo posestvo bi se, če bi se pametno obdelovalo, gotovo rentiralo, dasi je kupnina okoli 20.000 kron. — Na Koroškem sta na prodaj dve posestvi. Eno meri 42.860 ha zemlje, in sicer 6 ha travnik, 83 ha polja in 26.9605 ha gozda in se proda za 24 tisoč kron. Drugo posestvo meri blizu 6 oralov, Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s petimi sobami, kuhinjo, tri kleti, goveji in živinski hlev, gumno in skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem. Zadnja cena 18.500 K. Vknji-ženih je 6000 K. Obe posestvi ležita na slovenski meji. Vsa pojasnila je naslavljati po ustanovitvi »Slovenske Straže« na naslov »Slovenska Straža« v Ljubljani.
Posnemanja vredno. Na neki hrvaški svatbi v Kirovitici so gostje darovali v narodne namcno 236 K 60 vinarjev.
— Dva pridna poštena dečka iz Istre bi se rada izučila kovaške obrti v Ljubljani. Prosimo gg. kovaške mojstre v Ljubljani, da se blagohotno ozirajo na to prošnjo. Pojasnila daje uredništvo »Slovenca«.
V št. Iiju v Slov. goricah je naprodaj več raznovrstnih posestev in sicer taka, ki merijo od 3 do 40 oralov zemlje. Da se obdrži sedanje posestno stanje, prosimo vse rodoljubne Slovence na Kranjskem in drugod, naj pridejo k nam nakupit slovensko zemljo. Zemlja jc izredno rodovitna, vinogradi, sa-donosniki, lepa polja in gozdovi. Državna cesta pelje skozi Št. IIj. Postaja železnice je v sredini prometnega kraja. Rojaki, potrudite se k nam! Pojasnila dajejo: Bralno društvo in Posojilnica v Št. IIju ali pa uredništva »Straže« in »Slov. Gospodarja« v Mariboru.
— V proslavo tridesetletnice obstoja Schulvereina prirede letos v Gradcu velike slavnosti o priliki slavnostnega zborovanja. Razni odbori in odseki so že marljivo pri delu. Na čelu častnega slavnostnega odbora sta štajerski d e-želni glavar grof E. Attems in grofica Attemsova. Najvišji dostojanstveniki in najvplivnejši možje v Gradcu so v odsekih, torej je uspeh že naprej zagotovljen. — Razne prispevke za slavnosti sprejemata trgovec Prettenhofer in knjigarnar C i e s 1 e r; zlasti slednjega Slovenci dobro poznajo, ker mu dajo veliko zaslužiti ...
Svarilo pred nemškimi agenti l Mi
smo že opetovano opozorili javnost, naj se čuva tujih agentov, zlasti takih, ki nc zna jo slovenski. Po slovenskih krajih se klati nebroj različnih agentov, ki živijo večinoma od goljufije. Tako je bil prod kratkim obsojen v Ljubnem neki Kari Proksch z Dunaja na dva meseca ječe, ker si je različne premije, ki jih jc inkasiral, pridržal zase. Neki agent, Josef Glauninger iz Gradca pa je bil radi goljufije in poneverjenja obsojen na sedem mesecev ječe. Torej puzor pred nemškimi goljufi!
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI.
*	Mladeničem! Knjige I. zvezek: O b r a m b a v e r e. Spisal Ant. Bon. .1 e g 1 i č, škof ljubljanski. Cena 1 K. — Ne moremo si kaj, da nc bi na to knjigo, ki je bila tudi že v »Času«, »Mladosti« in »Domoljubu« priporočena kot delo, ki ga je treba kar najtopleje pozdraviti in priporočiti, vnovič opozarjali. Naše mladeniško gibanje, ki tako lepo procvita, rabi te knjige, rabi pa jo tudi vsak katoliški Slovenec, rabijo jo vsa društva in vsi društveni voditelji, ki hočejo utrjevati in izobraževati ljudstvo v temeljnih resnicah katoliške vere. Knjiga je pisana zelo poljudno in jasno ter ima zelo bogato vsebino: obravnava razloge vere, začetek krščanstva, svetost in čudodelnost Kristusovega nauka in življenja, nezmotljivo učeništvo cerkve in njeno vzvišenost, pristnost evangelijev in razloge odpada od vere. Knjiga nuja lahko, mnogovrstno in prekoristno snov za mladeniške večere, razgovore in predavanja, pa tudi za samostojno berilo doma. Naroči se v »Katoliški Bukvami v Ljubljani.
*	Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan. Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Vsebina: Oče in sin. — Berač s stopnjic pri sv. Roku. — Kovač iz Antvverpna. — Vojakov rejenec. — Pokora. — Iz bolezni alkoholnega norca. — V snegu. Cena 80 vin., trdo vez. knjigi 1 K 20 h. — Takoj ko vzamemo knjigo v roke, obrne našo pozornost na se lepo izvršena slika, ki nam predočuje dogodek iz povesti »Berač s stopnjic pri sv. Roku«. Kar se tiče vsebine, je ista za naše ljudstvo prav srečno izbrana in so vse povesti zanimive, da vežejo čitateljevo pozornost do konca. Največ
vredno je pa to, kar diči mnogoštevilne publikacije marljivega gospoda izdajatelja, da hranijo vse pripovesti v zanimivi pripovedni obliki posebno važnejše motive velikega moralnega vtisa. Tako imajo mnogi spisi blažilne vzgojne momente za podlago, drugi pa nam odkrivajo zopet globok pogled v razne značaje človeške duše, vsem pa so lastne duhovite misli, katere odkriva zanimiva in lepa pripovedna snov s svojim bogatim dejanjem. — Naše ljustvo bo veselo te zbirke in upamo, da nam nakloni izdajatelj v kratkem nove zvezke. — Naroča se v »Katoliški Bukvarni v Ljubljani«.
Kraljica Dagmar. — Zgodovinski roman. Spisal Vaclav Beneš-Tre-bizsky. Cena broš. knjigi 3 K 20 vinarjev, eleg. vez. 4 K 30 vin. Povest je vzeta iz zgodovine pokristjanjenja polabskih Slovanov, polna zanimivih dejanj in zapletljajev. Slovenci jo bodo čitali z izredno pozornostjo in obilno koristjo.	f
*	Vstaja škenderbegova. Zgodovinska, povest. Cena broš. izvodu 60 v., kart. 80 v. Krščanski princ in junak, vzgojen v mohamedanski veri, se je kot vpliven vojaški dostojanstvenik v turški vojski zavedal svoje domovine in krščanskega pokoljenja ter se postavil v nekem odločilnem boju na čelo krščanske vojske. Vsled svoje brezpri-merne hrabrosti in nedosegljive spretnosti je osvobodil svojo domovino turškega nasilja in rešil po hudih naporih in s svojo izredno hladnokrvnostjo krščansko krasotico Iduno, hčerko kneza Hunijada iz turškega harema. — Povest ima zgodovinsko podlago in je izredno zanimiva. — Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«.
Anton Medved, Poezije, I. zvezek. Cena 3 K 80 v, vezano 5 K.
Anton Medved, Poezije, II. zvezek. Cena 4 K, vezano 5 K 40 v.
Anton Medved, »Za pravdo in srce«. Tragedija v petih dejanjih. Vezano 3 K 50 v.
*	Dr. Krek: Turški križ. — Tri
sestre; ljudski igri. Cena izvodu 1 K, 10 izvodov 8 K. Dobiva se v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano in pri kat. slov. izobraževalnem društvu v Selcih nad Škofjo Loko.	(4)


! Našir	ii»i	tiaše v		žig*	ilice!
Rake	ožij	jwjj jffijjii jjjjj	S C cs	kupi	ijete ?
To naj vpraša vsak naš somišljenik svojega prijatelja, vsaka naša somišljenica svojo prijateljico.
NaSe vžigalice so one, ki kažejo na ovitku med lipovim perjem dve bratski roki, ki držita slovensko zastavo in ki imajo napis:
V
obmejnim Slovencem.
Samo te vžigalice povsod zahtevajte, kupujte! Naše gospodinje ali imate v svojih kuhinjah povsod te vžigalice?! Rko jih nimate, takoj jih kupite! S tem koristite tudi našemu delu pri rešitvi onih slovenskih bratov, ki jih hoče tujec na meji potujčiti.
Kupujte pri onih trgovcih, ki imajo naše vžigalice!
Doslej smo bili vse premalo odločni pri zahtevi po naših vžigalicah. Odslej naj bo to vse drugače!
Naročila sprejema »Gospodarska zveza v Ljubljani".
Trgovcem izrežite ta inserat iz našega lista in jim povejte: Naročila izpod originalnih zabojev po 50 zavitkov ali 5000 škatlic se izvršuje samo proti povzetju. Naročniki originalnih zabojev, ki žele vžigalice na poznejše plačilo, se prosijo, da navedejo takoj pri naročitvi svoje reference. Zajedno se vsi naročniki naprošajo, da natančno označijo zadnjo pošto in železniško postajo.
Torej v vse naše domove naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem


1842	Ustanovljeno teta	1842
Slikarja napisov Stavb, bi pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schonfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRRT.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čoplčev za pleskarje slikarje in zidarje, Štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstva za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Prodajalna ln ksmpfelr: MIKLOŠIČE?! CESTI STEV. S
Telefon 154. Slelavnlca: IGRIŠKE OLICE ŠTE¥. S. Telefon 154.
Ljubljana, Sodnifske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadaj očih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se Izvršujejo točno Ml v največll nmoiini. —
rSr^S^g^-^-^Sa^ :: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
VeC vrst sodov ima naprodaj H. HEPlC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
:: LJubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
(Postavno zavarovano)
Edino pristen je z varstveno znamko EE0GVHIC1L
UCinbujoC pri želodčnih težkoCah, napenjanju, zaslizenju, motenju prebave, kašljn, pljnCnlh
boleznih, prsnih boleznih, hripavosti itd. Čisti znnanje rane, olajSuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali l velika posebna
steklenica K 5•—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
[S C H DlEMj
Eflino pristen Balzam
iz lekar. pri angelju
n. TOierni v Prefiradi
pri RotjaSki Slatini
zanesljivo učinkujoče pri prišclh, ranah, ranltvah, vnetja 5c tako staram vseh Trst. 2 lončka K 3-60. NaroČila naj se naslavljajo na lekarno pri angelju
Dobi so skoro v vseh lekarnah,
Dunajska cesta St. 13 poleg Jigooca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstva za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na sleklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
z modernimi, velikimi brzoparoiki iz
BSffijPBBI
je proga
Na naših parnikih «Fin!and», »Kroonland«, »Vnderlnnd», «Zeeland», „LapIand", .Aienomi-na", „Mnniton", „Gothlandu, „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med AnUverpriom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovetn urejene v kajite za 2,1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Peter IKIaldK, Celje
priporoča se za nabavo oseb predmeten železninsfee stroke.
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri ♦Starem tiSlerju* 188 (52—1)
Vedno in v vsaki množini l« dobiti:
Zarezano strešno opeko prve vrste, z jamstvom za nje : trpefnost skozi pet let In opek© za zid ==
iz lastne nooe, moderno opremlSsne parne opekarne na USSis wl LSublfanl, dalje stau&ni ftamec is zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
fflsarna zarezanih streSnikoo ponudi v vsaki poljubni množini patent, doolno zarezani
zssltFfijac
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	980
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
IJ^T IfcS*" Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streli sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se ISCejo.

KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
po 4'|20|0
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
'	m	I— I — ----------»	.»v«M uu* v» ^»uvuj*. UAUtJfcVV OUlUUi I-*! U^JC. 1110*"
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 71/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v te d e n s ki h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat JL Kalan I. r.,	Kanonik L Sušnik I. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.	predsednik.	podpredsednik.
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
imuiiiimimi Obstoji že nad 38 let. iitniiitiiumn
nta Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
LjubSjana, Wolfove ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazuie, pluvijale, dalmatike, velume, albe, kasretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ier sploh vsa popravila. Zagotavljajoč Miro Ln oajpoštsnajsa postrežbo, prosi, tia so pri 9403 u:ročll:ti izvoli ozirati na prvo domašo tvrdko
Ceniki s koledarjem zastonj iu poštnina prosti.
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
99
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Cadiia
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik avi-oarskib tovarn „Unio:." v Bielu in Genovi.
700 Uum% prstani, brSIJanti. 0)
Svetovnoznano najfinejšo blago po najnižjih oenah.

I Ht. ..' r^T1	-Tr.rrr~r"r^:T -i^THTTT^-r'	- -TT-,^; >-

Telefon 237.
Betonsko podjetfe.
Tuornica umetnega kamenja in marmoria
ZRJEC& HORN
Telefon 237,
Lintsllaisa, Hianaiska cesta 73.
Izdelovanje kamnoseških del iz „umetnega kamenja" kakor! stopnjice, postamente, balustrade, ornamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne muSIje, cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij in fundamentov za stroje v izvršitev. Umetni marmor (Carralgth patent) za obhajilne mize, oltarje, prevlako
stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah. Xylolitta kainenoles je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagoden za pisarne, hodnike, sobe; tiha hoja, topel, brez Špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv,
v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Projektiranje in izvršitev železobetonskih stavb; stropov, mostov, rezervar-jev (sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.	771

Anton Breskvar
stavbni ključar
LjnblJana, Florfjanska nlica štev. 9
priporočam sc slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti du-hovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor:
ograje za grobove, križe, obhajilne mize, navadne ln žične ograje, vrata.
1*1	R	Vi 1*1 «1
ili
t
kurjavna In pepelna vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastorl na valjclh Itd. Itd.
Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera lzvrSajem hitro In po nizkih cenah. 682 8-1
Ustanovljeno 1862.	Telefon St 584
Najstarejša tovarna pečij in štedilnikov
Rudolf (ieburth, Dunaj
c m&ntoL™ Kaiserstrasie 71, vogal Birmuu. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih štedilnikov, mallli štedilnikov, peči za kopalnice in za likalnice. 594 12-1
Vseh vrst Kurilnih in trpežnih pečij
Peči in kamini za plin.
Ceniki zastonj in franko.
KamnosKllii izdelki iz marmoria za cerftoene in pohištvene oprave, spominki iz marmoria, granita ali sije-sita, apno žiuo in ngaieno se dobi pri
hamenarskem mojstru
:: Ljubljana:: Kolodvorska ulica
••• •••
••• M • •• S
Delniški kapital 120,000.000 K
Podružnica
Rezervni zaklad 66,000.000 K c. k p. p p i v £ I.
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev« 9.
Sprejemlje vloge na obrestovani« v tekočem računu,
na gira-račun in proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna po« sojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. ieskomptira menice In devize in priskrbuja njih inkaso, zdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržiSča.
kupuje In prodaja tu- In inozemske rente, zaatavna pisma, delnice In srečke In daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcijje, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preeijoie) v hranitev,
lavaruje srečke In izžrebajoče efekte proti Izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- In inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informaoija v tu-In inozemstvu itd. Itd. itd.
1912 12
Centrala, na I > is naj i.
Podružnice: Bolcan, Bregenco, Brno, Feldklrch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovlca, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.
m
Izdajatelj: Dr, Ignacij Žitnik.
Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stefe.