Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 24. marca 1935. Štev. 12. Cena 1 Din. Naročnina: doma na skupni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Čensov- vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 60 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Mati Marca 25. svetimo najboše matere god. Najboše, najsmilenejše i najrodovitnejše. Te mi pravili, pa je Marija mela samo ednoga Sina, Jezuša. Je istina. A te eden je Stvoriteo vseh nas, on je začetek i konec vsega, ka je bilo, ka je i ka bo živoga na zemli. 1 ž njim je mela teliko skrbi i bridkosti, ka vse brige vseh mater do do konca sveta v nedopovedlivoj meri prekosi. Zato je ona najrodovitnejša mati. Mati mora roditi. Žena, štera ne rodi, je ne mati i ne more biti mati. Zemli pravimo: Mati zemla. Pa pridenemo: Ta nas nosi, hrani, ta nas pri živlenji drži, ta rodi vse za nas. Cerkvi pravimo: Maticerkev. Pa verjemo, ka nas v düši ona porodi na novo živlenje, na živlenje milošče po svestvaj, po šterom pride ednok večno živlenje. Mati rodi. Rodi za tistoga, od koga je dar materinstva sprejela, za Boga. V tom je skrivnost materinstva. Je en deo bože vsemogoče stvoritelske oblasti, štera na svet prinaša Bogi spodobna bitja i je obdrži v živlenji. Mati za Boga rodi z oblastjov, štero njej je on poklono. Z toga sledi, ka je odvisna v svojem materinstva popolnoma od Boga, popolnoma podvržena njegovim zapovedam. Te zapovedi pa 1) ne pripoznavajo nezakonskih mater, 2) pa določijo dužnosti zakonskih mater. Nezakonska mati je toti mati, a proti božoj zapovedi, odnosno prepovedi; Ne nečistüj! Nezakonsko materinstvo je pred Bogom nečistost. Je grozno razžalenje tistoga, ki je večna Čistost i koga samo Čisto srce sme ednok gledati, kak nas vči boži Sin. čeravno se s poznej sklenjenim zakonom poravna na zvünaj spadaj pred Bogom nikdar ne bo rojstvo deteta valalo kak sad materinstva, nego kak sad nečistosti. Prava pokora toti popravi greh, z düše zbriše zamazek, odpüsti se vse, pozabi se vse, a nezakonsko materinstvo od Boga nikdar ne bo priznano i plačano, to se dosegnoti ne more. Grozoviti opomin za mlade lüdi, kak naj se na zakon naj pripravlajo: nečisti biti ne smejo. Marija je rodila, kak je Bog odredo: Boga kak devica. Vsikdar devojka: pred porodom, pri porodi i po porodi. To je vesela vera katoličanskoga srca. Pred porodom devojka. Čista naj stopi v zákon dekla, devica naj bo. Lepše herbije i vekše tüdi ne more prinesti svojemi moževi. Ž njim postane mati. Samo to materinstvo spozna Bog: zakonsko materinstvo. Moži je prinesla devištvo, da iz njega zraste tisto materinstvo. Iz lelije se razmnožijo rožice vu familije, to so deca. I tü pride ostra zapoved pred matere, ki jo davle Düh sveti:„ Zakonska postelo bodi čistaˮ. Ne je čista, če mati v zakoni šče samo telovno naslednost vživati, nešče pa teliko dece roditi, kak njej je Bog odločo. Ešče menje je pa čista, če misli na drüge moške poleg svojega moža. Marija je bila tista žena, rodila je kak je Bog odredo za njo i v najvekšem siromaštvi, v najgrozovitejšem preganjanji, v najmučnejšoj zavrženosti je ostala golobica samo ednoga moškoga, svojega moža, sv. Jožefa. Pa je dala s sedmerim ostrim mečom prebodnoti svoje najsvetejše srce, naj samo odgoji svoje Dete po božoj zapovedi. Ona je s tem postala najpopolnejša mati i zgled vsem materam. Pred nedavnom smo ešče ne Poznali „materinskih dnevovˮ. Naše matere ne trbelo opominati na njihovo vzvišeno čast i materinsko dužnost, poznale so jo i jo spunjavale. Maticerkev ne pozna dnešnjih „mate- rinskih dnevovˮ. Njeni materinski den je Marijino oznanenje 25. marca, gda ta najsvetejša mati vči vse matere na zakonsko živlenje po božoj voli i gda vabi k svojemi Deteti v presv. hoštiji vse matere, naj bi ga sprejele pri sv. prečiščavanji i ž njim okreplene po njenom zgledi v zakoni živele. To je katoličanski materinski den. Parade, štere se tü pa tam prirejajo, nemajo nikše zveze z Marijinim materinstvom i ne odkrivajo pravoga pomena materinstva, ki ga je Bog odločo. So samo čüstvene zvünešnjosti, štere je svet gor najšo, ne pa Düh sveti. Kda to vgotavlamo, ne obsojamo prireditev, če so nedužne, nego kažemo na pravo pot, po šteroj naj bi se gibale. Najbole jalna sküšnjava hüdoga düha denešnjih časov je ravno v raznih prireditvaj, štere odzvünaj vlečejo, zabavlajo, razveseljavajo, odznotraj pa vmarjajo Kristušovoga düha, ki edini sme živeti v naših düšaj. TSJ. Boj proti Bogi. Eden jezuit, šteri je bio prvle dugši čas v Moskvi, pripovidavle sledeče: „Kda sam se müdio v Moskvi se je eden mladi, nezreli boljševiški agitator nesramno pred menov izrazo: 1. 1950. bomo pozvali bolševiški sestanek v Vatikani !ˮ Nasmejao sem se, kda sem čüo te nesramne reči, ali zdaj se več ne smejem, ar je te mladi brezverec dnes na vodilnom mesti v Rusiji i svoje odločbe premišleno izvaja. Ali nas krščenike ne zasramüjejo brezverci z svojim siromaškim znanjom od Bože vole ? Oni tak navdüšeno delajo proti Bogi i njegovoj sv. Cerkvi, a mi smo kelko slabši od njih, ka se tiče dela za Boga. Ne smemo dremati t Zberimo se v vrste v borbo za istino i za Boga. Branimo svoje katoličansko prepričanje, svoje pravice ! Molimo za naše brate v Rusiji i Mehiki, šteri so pozapreti v temnicaj zavolo vöre v Boga!“ Püšpek Sloskan, kda se je povrno iz strašne temnice na Solovjetskih otokih, je sledeče povedao: „V Rusiji se vodi boj proti Bogi, proti veri i čüdežom, a brezverci to nazivlejo boj proti kapitalizmi!ˮ Püšpek je nadale proso, naj bi vsi katoličanci vroče molili za vse preganjance v Rusiji, ar oni trpijo velke telovne i düševne bolečine. To je povedao iz svojega lastivnoga trplenja i lastne sküšenosti. Kak katoličani, tak tüdi pravoslavni v Rusiji nemajo več dühovnikov, ravno tak kak tüdi v Mehiki ne. Cela Sibirija ma komaj ednoga edinoga dühovnika, a v ostaloj Rusiji šče žive 30—40 katoliških dühovnikov. Tüdi pri nas v našoj državi so lüdje, šteri delajo proti Bogi. V Beogradi izhaja marksistična revija „Časopis živihˮ. Tiska se v latinici. V 6. štev. prinaša članke, v šterih se odkrito oprijemle marksizma. Iz posameznih sestankov se vidi oster naval proti vsakoj vöri i nazadnje tüdi proti krščanstvi. Te časopis vodi borbo proti krščanskoj morali, krščanskim drüžinam. V vseh člankaj se hvali drüštveni napredek v Sovjetskoj Rusiji. Naloga nas krščenikov je, da ostro zavračamo vsakše protiversko gibanje i da mislimo za preganjane brate v Rusiji i Mehiki, ki leta i leta dugo trpijo pod komunističnim jarmom. Zato je najpriporočlivejše, da vsaki den je zročimo Bogi v molitev i zmagali bodo nad tem komunističnim sovražnikom, ki preganja dühovnike, vmarja deco i zapravla njihovo nedužno mladost, napunjava temlice i vse to zavolo Boga, brez šteroga nemajo živlenja, ne sreče, ne bogastva. I zato nas prosijo na pomoč, da molimo za nje, da bodo tüdi oni lehko vživali dobroto, ki je neskončna. „Ne bodite robi lüdi!ˮ Lüdje se tak bojijo, ka svoje düše Odavlejo. (Iz govora püšpeka dr. J. Srebrniča.) „ . . . Vnogo nesreče prinese strah i obzir, če si mislimo, ka de si te ali oni mislo od mene, kak de mene sodo i od mene gučao. Zaistina čüdno je, kak se dnes lüdje bojijo. Bojijo se poslüšati püšpeka ali svojega plebanoša, bojijo se braniti ga, ali ga pozdraviti ali obiskati i to zato, ar bi se moglo zgoditi, ka bi je raznesli za „popovskeˮ i Bog zna šče kak bi je očrnili. Dostakrat je strah tak velki, ka se i same düše Odavlejo. Katoličanska vzgojna načela zahtevlejo, ka stariši svoje dece ne vpišejo v drüštva, štera so ne osnovana na verskoj podlagi. Čeravno roditeli znajo, ka iz takših drüštev pridejo lüdje, šteri so nasprotni Bogi i veri, Odavlejo düše svoje dece, ar jih je strah. Deca vidi v drüštvah voditele, šteri ne spunjavlejo verskih dužnosti, šteri napadajo Cerkev, sv. očo Papo, püšpeke i dühovništvo. Stariši znajo, ka pod vplivom takših voditelov zrastejo njüva deca pa itak odavlejo njüve düše. V takših drüštvaj se čtejo slabi časopisi, v takših drüštvaj se nespo-dobno guči, se pleše i na te način se vodi mladina od Boga. Ta mladina včlanjena v takših drüštvaj se ne briga zato, kelko je naš Gospod Jezuš Kristuš trpo, da nas je odrešo. Na žalost odavle svoje düše, ar se boji, ka je ne bi nazivale ka so klerikalci. O roditeli, o mladina, ali ne vete, ka je daš Gospod trpo za vas do smrti na križi ? I vi li düše odavlete ! Ali ne vete, če je Bog z nami, što more te kaj proti nam? Zapomlite si reči sv. apoštola Pavla: „Küplen ste za velko ceno, zato ne bodite robi lüdi!ˮ „Ka pomaga narodi...ˮ Prezident Roosevelt je na den zahvale izdao objavo, v šteroj opomina amerikanski narod na nevarnost, štera njemi preti, če bo še nadale zanemarjao deset zapovedi. „V preminočem letiˮ, piše Roosevelt, „smo obnovili svojega düha i svoja srcá i jih pripravili za dühovne stvari i bole kak kdakoli smo pripravleni zdaj doprinesti velke žrtve za dobro naroda. Naši sobratje se odliküjejo v lübezni do bližnjega i v časi krize so jako pomagali siromakom. Dobra vola, pomagati potrebnim je močen znak na značaji Amerikanca i tak pazlivi opazovalec, kak je Njegova Svetost papa Pij XI., je najšeo večkrat priliko, da je v tom pogledi pohvalo Amerikance. Mi se veselimo toga düha našega naroda, njegova plemenitost nas navdaja z veselimi vüpanji za prišestnost. Ka pomaga narodi, če si prisvoji celi svet, če pa pri tom svojo dalo izgubi? Prevnogo vzrokov mamo, da smo Vsemogočnomi hvaležni. Mamo, kak pa, šče dosta siromaštva, ali nevola, štera je zajela drüge narode, nam je bila prihranjena. Ali smo bili vsemogočnomi za to zadosta hvaležni? Premislimo, da je tüdi v našem kraji vnogo, zavolo šteroga moramo prositi Boga odpüščenja ! Skrunitve zakona i prevnoge okolščine, štere trgajo zakonske vezi, se vsigdar širijo. V jezeraj vzgojevalnicaj nega mesta za Boga i njegove zapovedi, nego za sovražnike Boga, ki včijo mladino Boga i njegove zapovedi zaničavati. V niednom kraji nega tak malo brige za red i zakone, ne samo človeške, nego tüdi bože. Mi se zahvalüjemo Bogi za njegov bogati blagoslov. Mislimo na to, da je prava hvaležnost v tom, da za- branimo stvari, ki Njega žalijo i ki onesrečüjejo njegovo deco. Če ostanemo šče nadale v toj nevoli (da za-ničavlemo Boga i njegove zapovedi), nam preti nesreča vseh nesreč, da postanemo izgübleni narod, narod brez düše.ˮ — Tak lepo pravi prezident Roosevelt. Razgled po katoličanskom sveti. Predavanja od Kristuša Prepovedana. Nemška tajna Policija vsikdar bole strogo nastopa proti katoličanskim drüštvam i sploh proti katoličanskim prireditvam. Tak je tajna policija prepovedala dve predavanji v katoličanskoj akademskoj zvezi v Düsseldorfi i to predavanje „Jezuš Kristuš i düh našega časaˮ i predavánje „Kristuš i zgodovinaˮ. Policija ne navaja nikših razlogov, zakaj je prepovedala predavanja. Zato so katoličanci jako razburjeni, ešče tem bole, ar ista tajna policija ne napravi nikaj proti nesramnoj propagandi nemškoga poganstva. V vseh sinodalnih protestanskih cerkvaj Nemčije je bilo prečteto zanimivo pastirsko pismo. V tom pastirskom pismi se nemška sinodalna cerkev srdito zdigava proti novomi poganstvi v Nemčiji. Pismo pravi, ka je novo versko gibanje v Nemčiji čisto protikrščansko i proti prvoj zapovedi, ki veli, da naj človek verje samo v ednoga Boga. Nova vera rasizma pa zahtevle, da naj nemški narod verje najprvle v to, ka je Nemčija večna. To je poganstvo i je takša vera, vera Antikristuša. Zbližanje med Italijov ino Jugoslavijov. Zdaj se vršijo trgovinska pogajanja med našov i talijanskov vladov. Pogajanja tečejo vugodno, ka je razveselivo posebno za Slovenijo, ki meji na Italijo. Včasi se ležej oda vse tüdi v Slov. krajini. V Belgrad je poslala talijanska vlada tüdi novoga poslanika grofa Violo, ki je z jako toplim pozdravom nastopo svojo slüžbo. Pred kralevskim namestnikom, knezom Pavlom i min. predsednikom je grof Viola z etimi rečmi izročo svoja poverilna pisma na našem dvori : „Vaše kralevske Visočanstvo ! Čast mi je izročiti v roke vašega kr. visočanstva pisma, s šterimi me je Njeg. Vel. krao Viktor Emanuel III., naš zvišeni vladar, blagovolo imenüvati kak posebnoga poslanika i pooblaščenoga ministra pri Njeg. Vel. krali Jugoslavije Petri II. Izrečno dužnost mam od šefa vlade, da izjavim, da bo moje delo slüžilo zbližanji med našima dvema državama. Pooblaščen sem ponoviti, da Italija nema neprijatelskih nakanenj do Jugoslavije i da ne žele zavirati njenoga razvoja na političnom i gospodarskom poli. V tom vüpanji, da mi bo vaše kr. Visočanstvo i njegova Vlada zvolila ponüditi svojo milonaklonjeno podporo za izpelanje mojega poslanstva, vam naznanim v imeni Njeg. Vel. krala Italije i moje vlade najiskrenejše žele za osebno srečo Njeg. Vel. krala Petra II. i vašega kr. visočanstva pa za blaženost jugoslovanskoga narodaˮ. Kralevski namestnik, knez Paveo je odgovoro istotak toplo. Povdaro je v svojem govori, da žela italijanske vlade, naj se med našov i talijanskov državov dosegne prisrčno sodelovanje za razvoj na političnom i gospodarskom poli, je tüdi žela države, i vsega našega lüdstva. Po pozdravi se je zatem dugši čas razgovarjao knez Paveo z talijanskim poslanikom, grofom Violo i se je prisrčno poslovo od njega. 2 NOVINE 24. marca 1935. NEDELA. Tretja postna nedela. Pozdignola je glas žena iz vnožine i pravila: Blagor teli, ki te je nosilo i prsim, ki so te dojile. Jezuš njoj je pa pravo: ja, ešče bole pa blagor tistim, ki božo reč poslüšajo i jo očuvajo. V. Svojim angelom je za tebe zapovedao. O. Naj te varjejo na vsej tvojih potaj. Molimo. Prosimo, Vsemogočni Bog, zgledni se na molitve poniznih i stegni v našo obrambo desnico svojega, veličastva. Po Gospodi našem . . . O. Amen. Evang. sv. Lukača vu XI. táli. Vu onom vremeni: Zganjao je Jezuš vragi i on je bio nemi. I gda bi vö zgono vragi, gučao je te nejmi i čüdivala se je vnožina. Ništerni so pa med njimi pravili: .Vu Belzebubi vrajžem poglavniki vragé zginja. I drügi sküšavajoči znamenje so z nebés prosili od njega. On pa, kak je vido mišlenja njihova, pravo je njim: Vsakše krilestvo vu sebi razdeljeno, opüsti se i hiža na hižo spadne. Či je pa i šatan vu sebi razdeljeni; kak bode stalo krilestvo njegovo? da velite, ka jas vu Belzebubi zginjam vragé. Či pa jas vu Belzebubi zginjam vragé: sinovje vaši v kom je zgánjajo? zato oni vaši sodci bodo. Či pa vu prsti Božem zginjam vragé: zaistino je prišlo k vam Kralestvo Bože. Gda močen orožnati varje svoj dvor; vu meri so ona, štera mi. Či pa močnejši od njega pridoči oblada njega, vse orožje njegovo odnesé, v šterom se je vüpao i poroblenjé njegovo razdrli ki je ne z menom, proti meni je; i ki ne spravla z menom, rasipiva. Gda nečisti Düh vő zide z človeka, hodi po sühi mestaj, iskajoči počinek i ne najdejoči ga, pravi: povrnem se vu hižo mojo, odket sam vö prišao. I gda pride, najde jo z meklov pometeno i osnajženo. Teda ide i vzeme sebom sedem drügi dühov hüši od sébe i notri Stopivši tam prebivajo. I bodo slednja dugovanja onoga človeka hüša od ti prvi. Včinjeno je pa gda bi eta pravo: podignovši reč nika žena med vnožinov, pravila je njemi: blažena utroba, štera je tebé nosila i prsi, štere si ti cecao. On je pa pravo: od koga bole so bláženi, ki poslüšajo reč Božo i njo obdržijo. * B e r i 1 o iz pisma svétoga apoštola Pavla Efežanom (5.1 -9.) Bratje! Nasledüjte Boga, kak lüblena deca i živite v lübezni, kak je tüdi lübo nas i se za nas dao v daritev i krvavi aldov, Bogi v prijetno dišavo. Nesramnost pa i vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenüje, kak se svetim spodobi; tüdi ne nespodobno oponašanje i nespametni guči ali norčevanje, ka se ne spodobi, nego rajši zahvalüvanje. To najmre znajte i razmite, da nieden ne-sramnik ali nečistnik ali lakomnik — ka pomeni bolvanj — nema deleža v kralestvi Kristušovom i božem. Nišče naj vas ne nori s praznimi rečmi; ar zavolo toga pride boži srd nad sinove nepokornosti. Ne mejte teda z njimi deleža. A negda ste bili tmica, zdaj pa ste svetlost v Gospodi. Kak deca svetlosti hodite — sad svetlosti je najmre v vsakšoj dobroti i pravici i istini. * Če poglednemo pisma apoštola Pavla, štera je on pisao svojim vernikom i je prečtemo s premislekom, opazimo, da se njegove misli največkrat süčejo okoli lübezni i čistosti. Berila zadnjih treh nedel, ki jih je sv. Cerkev odebrala, da se nam posebi prečtejo v tom resnom postnom časi, nas tüdi na to opominajo. Sv. apoštol Pavel je bio zaistino dobrotnik vernikov, štere je on spreobrno iz poganstva h krščanstvi. Lübo jih je, da bi dao svoje živlenje za nje, če bi trebelo. To je tüdi včino, gda so njemi v Rimi glavo odsekali. Svojim vernikom je gvišno privoščo istinsko srečo, istinsko blaženost. Mož lübavi drügo želeti ne more. Što ma srce za drüge, kak je to meo apoštol Pavel, ga boli, če vidi, da drügi trpi, ali pa če tak živi, da njemi je trplenje sojeno za drügi svet. I ravno zato je svoje vernike, do šterih je ne mogeo sam priti, neprestano opominao s svojimi lübavi punimi pismi. V vsakšem tom pismi je skoro Opomin, naj se zdržijo nečistosti i lakomnosti. Tüdi v denešnjem berili čtemo: ..nesramnost i vsaka nečistost i lakomnost naj se med vami niti ne imenüje.ˮ Tak se spodobi svetim, katoličanom. Človeča vüha jako nerada čüjejo od te prepovedi. Brani jim greh, v šterom Vnogi, mladi i stari najdejo svoje edino veselje. Nega pa vekše nespameti, kak za kratko meseno veselje toga odati neskončno blaženost večnosti. Nečistnik toga nešče razmeti. Dostakrat pa niti ne more, gda že najmre tak zablodi, da na drügo niti ne misli. V toj düševnoj slepoti je pa ravno njegova najvekša kaštiga. Ar kem bole zablodi i se pograža v grehotaj nečistosti, bole ga Bog zametava, hüjše bo obsojeni. Denešnjemi katoličanskomi sveti apoštol Pavel nikaj inači ne bi govorio i pisao, kak je pred 1900 leti Efežanom. Ešče bole bi nas karao. Spoznajmo teda pravo pot, štera je na zvüna včasih bole trnjava, a nas pela v gvüšno blaženost na drügom sveti. Posvetni blišč, posvetne rožice naj nas ne premotijo. Istinsko veselje bomo dosegli samo po poti samozatajüvanja. Politični pregled. Naša domača politika. Vse jugoslovanske radio postaje bodo v toj dobi pred volitvami večkrat prinašale politične govore naših ministrov. Prvi je gučao že v soboto 9. marca notrašnji minister, šteri je razlagao, ka bo glavna naloga naše bodoče politike v tom, ka poživi i vtrdi v narodi jugoslovensko miseo, štera more postati fundament našega političnoga, gospodarskoga i kulturnoga živlenja. — To itak Znamo i smo vsi zavedni Jugoslovani. Mi Pričaküjemo gospodarsko olejšavo, to je jedina pomoč. Tak misli pretežna večina Jugoslavije i zato pričaküje gospodarsko pomoč. Da če krüha nega, če nagi hodimo okoli, nam še tak ognjeni nacionalni govori nikaj ne pomagajo. Z ministerskimi plačami pa je tüdi lejko gučati od državotvornosti. Državotvorni smo pa na teliko, da je od toga gučati vsaka reč odveč. Od olejšave gospodarske stiske gučati i kazati pot rešitve, pa nad vse Želemo. Po našoj želi je pa govoro Dr. Jankovič, kmetijski minister, ki je povdarjao posebno gospodarsko pomoč za kmeta. Grčka revolucija. Kak smo poročali v zadnjoj številki naših Novin, je nastanola na Grčkom revolucija. Ta revolucija je bila po 8 dnevnom bojüvanji dokončana. Uporniki so v boji bili premagani, sam voditeo upora, Venizelos je pobegno. Prebivalstvo v vsoj Grčiji je jako navdüšeno pozdravlalo vladne vojake, šteri so zatrli punt. Vojni minister, general Kondilis, se je zahvalo jugoslovanskoj javnosti za izkazane iskrene dobre žele, štere je gojio plemeniti jugoslovanski narod pri priliki upora do grškoga naroda. Kulturni boj v Nemčiji. Luteranska cerkev v Nemčiji je objavila posebne poslanice proti novomi nemškomi poganstvi i poganskoj časti krvi i plemena. Po svoj Prusiji pa je vlada te poslanice prepovedala javno čteti. Policijske oblasti so vdrle na farofe i vse hiše preiskale, da bi se polastile toga pastirskoga lista. Nikelko luteranskih popov je bilo pri toj priliki aretiranih. Italijansko-jugoslovanska pogajanja, štera se te dni vršijo, jako dobro napredüjejo. V glavnom se pogajajo za zbližanje na gospodarskom poli. Obe pogajajoči državi sta zadovolni s zdajšnjim stanjom pogajanj, štera pa ne so šče zaklüčena. Kelko zrakoplovov majo ništerne države ? Kak se poroča iz Berlina, računa Nemčija, ka ma Francija 5000. Anglija 2000, Rusija 2000, Italija 1500, Poljska 1300, Jugoslavija 900 i Čehoslovaška 700 zrakoplovov. Zatogavolo pravi Nemčija, ka more ona sama meti telko zrákoplovov, kak vse te države, da se bo lejko branila proti svojim sosedom. Kak kriva sodba. Proračun podugšam za 4 mesece. V imeni Nj. Vel. krala Petra II. po milosti božoj i voli narodovoj krala Jugoslavije, so kralevi namestniki na predlog finančnoga ministra i po zaslišani ministrskoga sveta, ar je narodna skupščina razpüščena, ešče prle kak je sprejela proračun za 1. 1935-36, na podlagi čl. 103 ustave sklenoli i odrejajo: da se proračun državnih izdatkov i dohodkov s finančnim zakonom za 1934-35, sprejeti 28. marca 1934, podugša za mesece april, maj, junij i julij 1935. Državni izdatki se bodo vršili v tom časi v višini teh zneskov: a) štiri dvanajstine kreditov, navedenih v čl. 1 pod 1 finančnoga zakona za 1934-35. v sküpnom zneski 2.304,784.780 Din, b) štiri dvanajstine kreditov navedenih v čl. 1 pod 2 finančnoga zakona za 1934-35 v sküpnom zneski 1.085,632.152.66 Din. Finančni minister naj izvrši te ukaz. 11. marca 1935 v Beogradi. Pavle, 1. r. R. Stankovič, 1. r. Dr. Perovič, 1. r. Sledijo podpisi ministrov. Priprave za volitve. Državni odbor za volitve narodnih poslancov je dokončao svoje delo i je določo število volišč v državi. V celoj državi bo 6659 volišč. Od teh bo v dravskoj banovini 543. Državni odbor pa zdaj rešava pitanje postavlanja predsednikov glavnih volilnih odborov v posameznih banovinah. Novi francoski poslanik. Dozdašnji poslanik Paul Naggiar je imenüvani v Prago. Vest kroži, da bo francoska vlada imenüvala na njegovo mesto svetnika na francoskon veleposlaništvi v Rimi grofa de Dam-pierre-a. Ka bi želeli mi kmetje od novoga poslanca. V punoj meri se zavedamo, kakšo odgovornost prevzeme v zdajšnjih težkih časaj na svoja ramena naš novi poslanec i bo mogoče predosta, če njemi bomo postavili teliko zahtev i predlogov, ki naj bi nam omogočiti živeti bokše i ne od lakote prepadnola Mi kmetje i delavci tvorimo najvekši del prebivalstva Slovenske krajine i mamo zato pravico, da se vpoštevajo naše zahteve v prvoj vrsti. Kralevska vlada je pokazala že vnogo dobre vole za vreditev gospodarskih razmer v našoj državi i mamo v njo tüdi popuno zavüpanje. Tüdi Zdajšnji kmetijski minister dr. Jankovič je na tom, da bi se zdignole cene kmečkim pridelkom i s tem zbokšao naš položaj. To je najbole potrebno, ar bomo popunoma osiroteli i pridemo na kodiško palico. Če bi se pobokšale cene živini, Svinjam, žiti itd., bi se naš položaj jako zbokšao i bi ležej spunjavali svoje dužnosti proti državi. Najti bi trbelo nova tržišča za naše kmečke pridelke. Predvsem trbe izbiti iz rok monopol za odajo kmečkih pridelkov raznim trgovcom, ki so si ga pridobili Zadnja leta i nam na te način delajo sramotno niske cene. Preküpčevanje s sadjom naj bi se preprečilo i naj bi se več ne dogajalo, da ide naše sadje skozi 5 do 7 rok prvle, kak pride od pridelovalca do potrošanca. Želemo, da se že ednok začne spoštüvati načelo zadružne samopomoči kmetov samih štero naj bi podpirala v prvoj vrsti nájvišiša oblast. Trgovina i izvoz kmečkih pridelkov, z živinov, žitom, s sadjom itd. naj bi prišla potom zadrug v kmečke roke. Da nebi zaostala naša živinoreja, naj se preskrbijo vsi kraji z dobrimi plemenjaki. Naj se ne pošila več k nam plemenske živine, ar so naši lüdje tüdi sposobni vzgojiti dobro plemenska živino, celo za odajo, samo naj se njim omogoči vzgoja te z izdatnimi subvencijami države i banovine. Kak se spominamo, je dala ban. uprava pred nekaj leti vsem vugodno ocenjena bikom, ki so ostali edno leto za pleme, lepe premije, s šterimi so se tej mogli vzdržavati. Zdajšnje premije za 2 do 6 bikov, štere izplačüje banska uprava letno za celo Prekmurje, nikak ne zadostüjejo i bi jih trbelo konči podeseteriti. Komi se splača krmiti bika dugši čas, kda ga potom oda po sramotno nizkoj ceni i pri tom vnogo zgübi. Naj se znova vpela sistem za pospešüvanje kmetijstva, ki je valao pred nekaj letmi. V Slovenskoj krajini se pridela vnogo mleka, šteroga se ne ponüca vsega. Zakaj se tüdi pri nas ne bi začnolo z izdelavanjom sirov, zmočaja itd. na zadružnoj osnovi. Količnik za odmero zemliškoga B.: Lacijeva zgodba. Kdor more, naj seže v svojem spominu daleč nazaj, morda bo tudi našel slično zgodbo v sivi davnim. Takrat je še sonce lepše zahajalo posebno v nedeljskih večerih, vsaj za nas deco, ko smo prignali krave s paše domov in je zaprli v štalo. Naše delo je bilo s tem za nedeljo opravleno. Malo smo še pozadevali pri materi za naše lačne želodec, potem pa zbežali na trate pred kovačnico, ki je bila poleg vasi. Tak nedeljski večer se mi je zdel nekaj izrednega, težko pričakovanega. Še sedaj me obide neka prijetna toplota, kadarkoli se ob rožni večerni zarji spomin na nekdanje mlade dni. Tako živo mi je pred očmi; mirno je legal mrak na naše nizke domove, iz katerih se je vil belkast dim proti nebu in so naše skrbne matere pripravljalo večerjo, ko smo mi skakali po tratah pred kovačnico. Koračnica in njene trate — to je bilo središče otroškega in vaškega življenja. Na tratah otroci, pod zastrčem kovačnice možaki, vsako nedeljo zvečer. — Proti večeru so prišli kovač Janči, odprli so kovačnico, Pregledali nekatere stvari, predjali kakšno plužno železo, ki ga bo treba v ponedeljek zgodaj sklepati, malo so se še ozirati okoli, če mogoče kje ne bi bilo kaj v redu, nato so pa potegnili pipo iz žepa in mehür od pojasa in so si začeli polniti pipo s tobakom. Kmalu se je zasvetile v kovačnici. Kovač Janči so si nažgali pipo. Tedaj je že vedno kdo prišel proti kovačnici, ko je opazil, da je kovačnica odprta; Janči so stopili iz kovačnice, jo zamenili in možaka sta sedla pod zastrč na stare pluge ali drugo poljsko orodje, ki je čakalo popravila. Počasi so prišli še drugi. Mi smo komaj čakali, da so se možaki zbrali in se zatopili v svoje pogovore. Polagoma drug za drugim smo prišli do zastrša, se boječe bolj od daleč Vsedli, da nas ne bi preg- | nali. To se je večkrat zgodilo, kadar so imeli važne pogovore, katerih mi nismo smeli čuti. Možaki so mirno vlekli vsak iz svoje pipe, gledali dim, ki je v kolo-barjih krožil nad pipami, in se pogovarjali. Večkrat sem slišal, da je katera ženska rekla, ko je prišla moža zvat k večerji: — No, ti naši moški pa bodo cele oblake napravili, tako kadijo. Pa ni bila nič jezná, lepo in moško se ji je to zdelo, še ponosna je bila, da je njen tudi med njimi. Možaki so navadno začeli svoj pogovor z vremenom, da bo še vna-prej vzdržalo lepo, ker se dim vali naravnost v nebo, da bo süša, da bodo miši mnogo pridelkov pokvariš, da je to božja kazen, ker je svet vedno bolj pokvarjen in na Boga nič več ne da. Nekdaj da so bili boljši časi in boljši ljudje, kjer si hotel, si mogel pošteno in zadovoljno živeti. In kovač Janči so pripovedovali, kako je bilo v Ameriki, kako so delali v železni tovarni, da so mašine mnogo dela opravljale same, raztopleno železo se je kar samo pripelalo iztopilnega kotla, samo v modele ga je bilo treba vlivati, tako so delali plužna železa; od začetka da je šlo bolj trdo delo od rok in človek je bil ves opečen od drobcev tekočega železa, ki so se raz-leteli na vse strani pri vlivanju, sčasoma da se je dalo privadili in je šlo dobro, še zaslužka je bilo precej. Kovač Janči so si od tega zaslužka prihranili toliko, da so si dali postaviti hišo in kovačnico. Nas je najbolj zanimalo tisto vlivanje tekočega železa v modele, posebno, ker so znali kovač Janči vse tako lepo z rokami pokazati. Samo to se nam je čudno zdelo, da je železo teklo. In kakšni so bili tisti modeli? Po svoje smo si vse to pred- 24. marca 1935. NOVINE 3 davka, šteri je v našoj krajini previsiki, naj se zniža od 30 na 20. Naša pola se nemrejo primerjati z zemlov v Slavoniji, kde majo količnik okoli 30, ar so naše njive slabe. Sploh naj bi razna bremena, davki i dajatve, ki belijo našemi kmeti glavo — znižali. Dedni sistem naj bi se vredo tüdi pri nas v zvezi s komasacijov kmečkih zemlišč na državne stroške. Že leta i leta Opominamo merodajne činitele, da nam Müra leto za letom trga našo rodovitno zemlo i le celo grozi našim hišam. Naj se ednok istinsko začne z regulacijov Müre. V vnogih krajaj nemre lüdstvo v koritaj iznücati, ár je presühi ali premoker. Z državnov pomočjov naj bi se ta zemla zbokšala i s tem povekšali njeni dohodki. Naj se že ednok začne z velkimi i hasnovitimi akcijami, ar krpanje ne zaleže vnogo i tüdi nema dugoga uspeha. Naj novi poslanec dela na tom, da pride eden del milijarde, šteri je namenjen za javna dela, v Prekmurje. Zahtevamo, da se zdaj nadomesti, ka je bilo zamüjenoga i ka je zgübilo Prekmurje zadnjo leta i vse to zavolo náših dozdajšnjih gospodov poslancov. Našim posestnikom je potrebno vsako leto vekšo količino dobroga semena, sadnoga drevja, trsa i cepik, Štere naj bi se razdelite po najnižišoj ceni. Prirejajo se naj razstave kmetijskih pridelkov, zavolo zbokšanje cen. Našoj kmečkoj mladini naj se da prilika do kmetijske strokovne izobrazbe. Zato naj se kemprvle začne s poukom na banovinskoj šoli v Rakičani, štera stoji ešče dozdáj samo na paperi. Vršijo naj se tüdi izobraževalni i strokovni tečaji pri prosvetnih i stanovskih drüštvaj. Za vreditev naših gospodarskih poslopij, gnojišč i drügih potrebnih zgradi, naj se dajo primerne podpore. V dnešnjih težkih časaj brez iz-datnih subvencij ne mogoče misliti na kakše zbokšanje. Člen zakona od narodnih šolaj, ki pravi, da je Vučitelstvo dužno delati v raznih organizacija], naj se prepove, ar Vučitelstvo bo brez toga paragrafa bole uspešno i z vekšim veseljom delovalo tüdi zvüna šole. Vučitelstvo žive v neposrednoj stiski z nami i tak lehko spozna naše najvekše težave i nam ide na roke. Zahtevamo, da se z likvidacijov agrarne reforme taki konča. Vse nadalne komisije, štere se vršijo na državne (i s tem na naše stroške), naj se kemprvle prepovejo i opüstijo. Razpoložliva zemla naj se razdeli med agrarne interesente, zaküpnina pa naj se zniža i napravi končno red pri plačüvanji iste. To so samo ništerne naše zahteve i žele, štere so nas že duga leta pekla i bolela. Ne smo meli človeka, ki bi nam samo v glavnom začelo te rane i bi nam šo na roko i nas rešo teh težkoč. Glavno njemi je bilo, da je njegov žep bio pun i da je v Belgrad hodo gledat, kelko je vöra. Mi takšega več neščemo meti, da bi nas on zastopao, naj si bo to gdekoli. Mi ščemo i tüdi bomo na tom, da zvolimo takšega človeka, ki se ne prestraši naših zahtev, čeravno je ne lehko to doprinesti, a osvedočeni smo da nam doprinese lepšo bodočnost, kak smo je meli. Edino agilen i mož, sin naše lepe zemle, kak je naš gospod doktor Fran Klar. bo mogeo popunoma zastopati naše interese na najvišišem mesti. Samo v njem mamo svoje popuno zavüpanje; zato bomo tüdi njemi dali vse svoje glase 5. maja. Kmetje lendavskoga sreza. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Črensovci. Naša fara je šče izda v znamenji fanjščeka. Nikaki šče izda nemrejo pozabiti veselih fanjščekovih dni. Pa čeravno smo že v zadnjoj številki opominali, pa šče H nega mira. V Trnji šče nikaki izda Plešejo. Za celo faro pa vala sledeče: Stariši ne püščajte vaših sinov zvečer okoli, ar nikaj poštenoga ne delajo. Derejo se i rogovilijo po vesnicaj, kak nema živina. Posebno vala to za nedelo. Nedelaje Gospodov den i kak vidimo, kda se malo zmrači, se že čüje kričanje kokotekov. Posebno vala to za Črensovce gde se nikak, ki pa nej iz Črensovec, dere kak da bi bio gde na planinaj. Dečki spametüjte se, ka nam ne bo trbelo v vsakoj števiki vas opominati. Lendava. Tovarna dežnikov je svoj obrat pa skračila na 3 dni, ár nega odjemalcov za blago. Marele tüdi pridejo vö z mode, sunčne so že z mode, zdaj pa ešče za dež morejo vöpriti. Rakičanskim naročnikom. Širiteo Pertoci se toži, ka njemi naročniki neščejo plačati naročnine i zato nešče biti duže Širiteo. Z drüge strani pa se pali naročniki tožijo,, ka ne dobijo Novin od širitela. Naj tomi nesporazumlenji napravimo konec, prosimo širitela, naj nam naznani iména tistih, ki so tri mesece dobivali Novine i naj njim je do konca meseca marca dava. Naročnike pa prosimo, naj se dajo v Soboti pri č. sestraj, Križova 4., gorspisati, ki ščejo nadale ostati naročniki pa Novine pri sestraj naj plačajo. Če pa što žele biti Širiteo naj to javi na upravo. Dra-gevole se sprejme. — Uprava. V. Polana. V nabito punoj cerkvi nam je razlagao živlenje v Kristušovom dühi, g. Kolenc Franc, tajnik kat. akcije v Maribori. Na sirotišnico Deteta Martike so darüvali g. dekan Jerič Ivan 100 kg kukorice. Bog povrni! — Vodstvo sirotišnice. Shod zastopnikov občin lendavskoga sreza. V pondelek se je vršo shod zastopnikov kandidatov našega sreza v Dolnjoj Lendavi v hoteli »Krona". Kakših 300 naših kmetov se je zbralo v dvorani. Minister Pucelj, šteri je prišeo med nas, je razložo politični položaj v državi i pomen svojega prihoda v lendavski srez. Te je, da sestavi enotni sreski Volilni odbor za vladno listo Jevtičovo. 1 tak se je Sestavo od obeh kandidatov — dr. Klara i Hajdinjaka sreski Volilni odbor, šteroga predsednik je lendavski župan g. Bačič. Pri tom shodi je vsakši lehko vido, kama se nagiba zavüpanje našega lüstva. Navzoči so ednoglasno glasali za vse dr. Klarove odbornike. Več od toga v prišestnoj številki. Črensovci. Marca 16. je opravo tajnik kat. akcije, g. Kolenc v našoj cerkvi sv. mešo i držao po njej lepo predgo. Škoda, da je prišlo samo okoli 150 lüdi z naše velke fare na shod. kat. akcije. Zahvala. Vrednik Novin se toplo zahvalijo vsem, ki so njim na god poslali čestitke. Žižki. Pri Bomblekovih je vkradjenih par kokoši. Vüzem se bliža i de trbelo peneze za pijačo. Trnje. Naš abiturient, g. Cvetko Ignac, ki je z odličnim uspehom zvršo lani maturo i po njej odišo študirat na ljubljansko vsevučilišče, je začüto v sebi pozvanje za dühovniški stan i je zaproso sprejem v mariborskom bogoslovji, kde je tüdi sprejeti. Bog njemi dáj stanovitnost. D. Bistrica. Najšli so v bližini gtbinskoga broda mrtvo telo Vinčecove Rozike, štera je pred meseci spadnola v Müro z mlinske brvi i se potopila. Pokopali so jo 16. marca. Radmožanci. V klet dovice Tej Rozalije so vdrli neznani roparje i so njej odnesli 8 akovov vina. Petnjek z lagvom i z velikoga lagva so si pa tri akove določili. — Pred kratkim so pa z drüge kleti odnesli 2 akova vina i 25 litrov žganice. Vse te tolvajije se godijo v lendavskih goricaj. Vinarsko drüštvo v D. Lendavi ma svoj redni občni zbor v nedelo 24. t. m. ob pol 10 vöri na sreskom načelstvu Na dnevnom redi je tüdi predavanje od vinarstva. Vsi vinogradniki se vabijo. Beltinci. Po kratkom betegi nas je zapüsto gostilničar Kreslin. Naj počiva vu miri! Kratke novosti. Gospodarska nevola i silna süšava sta po ništernih državaj Severne Amerike med farmari povzročile strašno nevolo. Lüdje mirajo, živali poginjavlejo. V St. Pauli, glavnom varaši države Minnesota, so kmetje prignali pred vladno palačo svojo stradajočo živino, to pa zavolo toga, ar jim je država ne štela pomagati. Tak dugo je živina mükala pred vladnov palačov, dokeč vlada ne dala pol milijona dolarov za pomoč. Na Kubi je vövdarila revolucije. V pondelek 11. t. m. večer je bila na Kubi proglašena revolucija. Vlada je proglasila obsedno stanje. Revolucijo vodijo dijaki. Kak revolucija poteka, dozdaj šče ne znano. Naša sosida Madjarska se tüdi pripravla na volitve, štere pa bodo za 14 dni. Volitev se vdeleži 15 strank. Volilo se bo tajno. Podatki Drüštva narodov pravijo, ka je oboroževanje narodov v l. 1934 požrlo 4 milijarde 399 milijonov zlatih dolarov. Avstrijski hitlerjevci šče izda zmerom prihajajo v našo državo. Pri nas pripovidavlejo, ka se v Nemčiji zbirajo avstrijski emigranti, šteri bodo ob priliki vdrli v Avstrijo i prevzeli oblast. V Maribori je bio te dni ob sojeni na smrt na vešalih Viktor Juhant. To pa zato, ar je že za mlada začno s tolvajijov i bujo ednoga moža z sekirov i nožom, šteromi je zadao 22 vdarcov. V Beogradi je bila. 11.i 12. marca prva jugoslovanska razstava obütve. V bližini vulkana Etne se je ponesrečo angleški hidroavion, šteri je leto iz Angleške v Lingapur. Pri toj nesreči je zadobijo smrt 9 lüdi. Ceskim drüštvom v Črensovskoj fari. Kak smo že preminočoj številki povedali, ka „pravilaˮ že jako ne odgovarjajo dnešnjim časom i v kelko ne odgovarjajo, bi se naj popravite. Kakpa ka tü morejo priti zraven lüdje, ki so toga zmožni. Mogoče do šteri dedek pravili: „naša pravila so že sto let stara, pa so vsigdar dobra bila, samo zdaj ne bi?ˮ Ja, ja, pa ravno zato so ne dobra, ka so že sto let stara. Pa da bi se ešče drüštvo Preje trg Svobode, sedaj Vetrinjska ul. št 30. SEMENA vsakovrstna kakor: travna, deteljna, - zelenjava in cvetlična, posebno pa za neprekosljive kakovosti in kaljivosti Vam priporoča v naküp staroznana tvrdka M. BERDAJS Ustanovljena 1869. MARI BOR Tei. 23—51 (interur.) CENIKI NA RAZPOLAGO! stavljali in se zamislili, kako se vozi na vozičkih iz kovačnice tekoče vroče železo in mi te vozičke prevračamo in železo teče v modele, od nedelov pa padajo plužna železa. Ogromno bi jih naredili, če nas ne bi pri vlivanju zmotil kodiš Laci, ki je rad prišel med ljudi in pripo-vedoval zgodbe, katerih je znal na kupe. — No, Laci, si že kaj čikal danes ? — Ne še, oča Ivan; malo bi mi lehko dali. — Orehovo listje si naberi! — Oh, tisto je bridko! Kodiš Laci je milo pogledal. Ustnice so mu drgetale in nos je vihal, kot bi hotel bogvekaj ovohati, da so mu nosnice plale in se je onih par kocin, ki so mu v nosu štrlele navskriž, zvijalo in skakalo zdaj ven zdaj noter. Človek bi se zasmejao tako smešen je bil videti Laci v tem položaju. Pa meni se je smilil, morda zato, ker sem komaj čakal, da bi mu dali malo duhana; zakaj začel ga je navadno zadovoljno žvečiti in je kaj zanimivega pripovedoval. Kako sem si želel takrat, da bi že bil velik in bi smel kaditi in imeti tobak. Laciji bi ga vedno dal. Laci je še imel upanje ga dobiti: — E, pa bi vam nekaj pripovedoval, česar še niste čüli in je pravzaprav skrivnost. Pa samo malo bi rad, da dobim boljši okus. Oča Ivan so bili dobrega srca, kodiša Lacija so radi imeli. — Na, Laci, da se ti ne bi želodec obrnil zavoljo slabega okusa; dobrega imaš menda samo, če čikaš, ali kadar se žganice napiješ. Oča Ivan so počasi odprli me-hur in vzeli s palcem in kazalcem: — Potem boš pa povedal, kar še nismo čüli, kakor praviš! Laci je nastavil dlan in se razveselil : — Bog vam povrni, oča Ivan, da bi še sto let živeli! Laci je zadovoljno pokimal in začel žvečiti. Zamižal je z levim očesom in ustnice zategnil na levo stran. To je bil znak zadovoljstva. Mi otroci smo se tega razveselili, ker sedaj bo gotovo kaj pripovedoval. Le bali smo se, da bi nas možaki nagnali spat. Kajti Laci je pogledal v nebo in tedaj sem opazil, da se že začenjajo tam gori svetiti zvezde. Laci si je popravil svoje luknjasto pokrivalo. Gotovo je moralo biti staro sto let, kot je zatrjeval Laci. Meni se je zdelo verjetno, ker drugače ne bi moglo biti tako oglodano in luknjasto. Ko se je vsedel na zlom- njen kos brane, je počasi spregovoril: — Pravzaprav mi je težko, da vam moram to pripovedovati. Zgodba je nekoliko žalostna in mene posebno užalosti kadar se spomnim nanjo. Pa ker sem vam obečal, moram povedati. V tem je Laci malo prenehal, se presedel, kakor da bi ga tiščalo na trdem sedežu. Mi smo se plazili bliže k njemu, da bi bolje slišali pa plaho se oziraje na moške, da ne bi kateri na nas zakričao ker tedaj bi morali vsi domov in vse naše veselje bi bilo skaljeno. A možaki so zadovoljno vlekli iz svojih pip. — Nekoč je živela — je pravil Laci — uboga ženska. Pravzaprav je bila sirota. Ni imela ne svoje hiše, ne svojih njiv, le nekaj stare obleke je imela in otroka fantka, ki ga je morala hraniti. Stanovala je zdaj pri enem kmetu, zdaj pri drugem in hodila pomagat delat, kadar je bilo treba, in s tem si je slüžila za življenje. Da bi se mogla kje stalno naseliti in trajno ostati, rečimo kot dekla, na to ni bilo misliti. Imela je namreč nelepo navado, ki se je ni mogla odvadili. Rada je kradla. Zato je pa bila tem bolj nesrečna. Nihče je ni maral. Le zavoljo dela so jo najemali kmetje, ker delala je rada. Tako je bilo njeno življenje čez poletje še ne preslabo, le ko je prišla zima je bilo zanjo hudo. Takrat si je morala večkrat pomagati s tem, da je šla prosit od hiše do hiše. Sram jo je sicer bilo, pa kaj je hotela sirota, bila je prisiljena. Otroka je vedno imela s seboj; dokler je bil majhen, ga je nosila v veliki košari iz šibja — ta košara je bila njeno premoženje — ko je fantek odrastel, je moral za njo cepetati. To se je godilo leta in leta, ne da bi se mogel njen položaj zboljšati. Pa kljub temu je upala, da se bo kdaj predrugačilo. Njeno upanje bilo stanovitno in vedno, je mislila na lepšo bodočnost. (Dale) Proda se hiša v Dolnji Lendavi z dvema stanovanjema, prostori za gospodarske potrebe in vrtom — po ugodni ceni!! — poizve se v pisarni Dr. Peterlin Maksa kr. notarja v Dol. Lendavi PESO 4 NOVINE 24. marca 1935. bar po tom vodila, bi bilo dobro. Kak znamo, so to bila mešterska drüštva, ki so skrbela za svoje siromaške inaše i brezposelne detiče. Dnes pa kak vidimo, ne slüžijo tomi nameni, nego ščista drugomi, kak smo to že prle povedali. Zato bi se pa tej paragrafi mogli brisati iz pravil, pa ešče vnogi drügi. To se pravi; pravila bi se mogla predelati tak, ka bi odgovarjal dnešnjim časom. Mogoče de ešče šteri poglavar pravo: „Kak ne bi člani meli nikšega haska iz drüštev, ve se pa meše za nje slüžijoˮ! Dobro, to je tüdi nekaj i to je lepo; nego poglednimo dale. Eden ceh ma pravimo 500 članov, vsaki plača letno 2 Din članarine, to je 1000 Din. Slüži se letno 6 meš, po 20 Din, to je 120 Din. Nekaj odide tüdi na sveče, nekaj popravkov pri lampašaj, pa toga vsakše leto nega. Pa lumparije i zapisnikarom ne računajmo nikaj, zato ka toga pri drügih drüštvaj nega i to je tüdi grdo delo, kak smo že povedali. Zdaj pa ešče moremo računati, ka cehi majo do 5000 Din gotovine, od toga ešče tüdi pride vsakoletni dohodek na obresti. Kak pa, ka toga tüdi ne razmimo, zakaj se na ednoj strani od članov pobera 2 Din članarine, na drügoj strani se pa nabere kapital, šteri tam mrtev leži. Ceska drüštva ga dnes nemajo gde indri ponücati, kak na piti. Pravimo, ka tak eden ceh ma na leto okoli 300 Din stroškov, ostalo bi njemi tak z letnimi obrestmi okoli 850 Din. Samo ja: „Slatko Vince piti, to me veseli, za lücko se napit, me nikaj ne boliˮ. Da toga ne bi bilo, te bi ostalo vsako leto telko, pa te bi tüdi zadosta bilo pobirati 0.50 Din to je (pétdesét para) letne članarine. Dnes je kriza, cehi pa penez itak ne nücajo! Lejko bi ešče dosta napisali od naših cehov, pa zdaj za ednok več nemo. Či pa vsi dozdajšnji opomini nikaj nedo pomagali, bomo pisali ešče več i nazadnje bomo prijali za drüga sredstva. Na pravo tér pa ednok drüštva morejo priti, naj bo etak ali ovak. Ešče nekaj mamo povedati. Ne ka bi se najšeo takši, ka bi za toga volo začno šinfati „Novineˮ ali pa g. Kleklna. To nas je pisalo več članov iz vsej trej cehov sküpno. Zakaj pa? Zato, ka je to strašno grdo, kak se ta drüštva vodijo, kak smo to že povedali i ka to indri nemremo povedati. Naj se skličejo vsako letni občni zbori, pa vse falinge tam povemo i v „Novineˮ nemo pisali nikaj. Zdaj pa dragi možaki na delo, či ščete ka bo mir v drüštvaj. Či pa ostane vse pri starom, pa bomo po mali začnoli odstopati, pa te cehi naj bodo brezi članov. Prle pa ešče segnemo po drügih sredstvaj. Mislimo, ka to vala tüdi za cehe po drügih faraj. Či pa ne, pa naj nihče ne zameri. — Več članov iz vsej trej črensovskih cehov. Raznarodovalna politika na bivšem Ogrskom. Dr. Demetrij Kirilovič, privatni docent belgrajske univerze in direktor Državnega arhiva v Novem Sadu, je koncem lanskega leta napisal knjigo o pomadžarjevanju narodnih manjšin na bivšem Ogrskom. Dr. Kirilovič je podal tu natančen zgodovinski pregled odnošajev madžarske vlade do narodnih manjšin v svojem področju, vendar pa se je v glavnem omejil samo na leta 1867 — 1914, čeprav je pomadžarjevalna politika peštanske vlade mnogo starejšega datuma. Za izhodno točko je vzel 1. 1867. zato, ker so tega leta postali Madžari izključni gospodarji Ogrske in se je madžarizacija od tega časa dalje razvijala sistematično v vseh smereh. Ko sta se namreč 1. 1867. avstrijska in madžarska vlada pogodili, so morali plačati račun narodne manjšine, ki so bile, kar se Ogrske tiče, izročene ogrski vladi popolnoma na milost. V svoji knjigi podaja Pisatelj samo gola dejstva, kar ji daje posebno veljavo. Pomadžarjevalna politika peštanske vlade je prikazana v vseh njenih fazah in etapah in to s prav posebnim ozirom na šolo. Madžarska vlada je namreč naložila šoli ono nekulturno nalogo, da ubije narodne manjšine na Ogr- skem. Da bi kar najlaže zadüšili odpor in izvedli asimilacijo narodnih manjšin, so Madžari ustanavljati občinske in državne šole; ž njimi pa so hoteli ubiti verske šole, ki jim niso hotele pri njihovi raznarodovalni politiki slepo služiti in so imele tudi v narodnem oziru blagodejni upliv na ljudstvo. Pisatelj je nadalje obdelal v svoji knjigi vso krivico, ki so jo storili Madžari narodnim manjšinam s takozvani narodnostnim zakonom iz leta 1868.; pokazal je, kako se niti ta zakon ni izvrševal, marveč so ga prelamljali po mili volji in ga okrnjevali, kar se je le dalo; tu je dalje pokazano delo posameznih peštanske vlad, med katerimi ni skoro niti ene, ki si ne bi postavila tu primeren spomenik. Da se je Pisatelj v svojem delu oziral v prvi vrsti na peštanske raznarodovalno politiko v južnem delu bivše Madžarske, kjer so živeli Srbi, je razumljivo, ker je njegovo delo namenjene v prvi vrsti Srbom. Nič manj pa ni zanimiva in Važna ta knjiga za nas obmejne Slovence, ki smo dolgo bili pod Pešto. Na njo opozarjamo zlasti vso našo mlajšo inteligenco, ki ji je bilo prihranjeno, da bi bila sama doživela madžarske čase. Vsekakor pa bi bilo potrebno oziroma naloga enega ali drugega naših domačin inteligentov je, da napiše prej ali slej podobno delo, v katerem bi bila obdelana s te strani naša Krajina. Rabili pa bi tako knjigo tudi Slovenci preko Mure, ki ne poznajo dovolj razmer, v katerih smo mi živeli pod Madžari. Omenjeno dr. Kirilovičevo knjigo je izdalo Historično drüštvo v Novem Sadü, kjer jo vsakdo lehko naroči. — Erko. Gospodinjstvo. Nekaj o kavi. V našoj državi se spije dosta črne kave, posebno v nešternij krajaj, gde se pije takozvana „turška kavaˮ. Znano nam je, kak slabo upliva črna kava, oziroma njeni najvažnejši del kofein na živce. Ne delüje pa pri vseh vednako. To je odvisno od poedincov, od navade i količine popite kave i tüdi ali se pije kava na pun ali prazen želodec. V trgovinaj se dobi takša kava, iz štere je na posebni način kofein že izvzeti; a ta kava je dosta dražiša od naravne kave s kofeinom. Nezaželjene količino kofeina zmešamo, če dodamo kavi nekaj mleka. Beljakovine iz mleka se vežejo s kofeinom tvoreč težko raz-tvorlivo snov, štero naše telo pomali vpija, tak, ka se v krvi nemre nabrati vekša količina kofeina, kak se to dogaja pri pitji same črne kave. Pri nas se pripravla kava na dva načina, na „türskiˮ i „nemškiˮ način. Kava skühati na nemški način, je dosta močnejša od ove. Ali znate ka, gda vam skipi mleko polejte ploščo štedilnika najprle z jesihom, pa zastrüžite zgorejno mleko, a zatem potrosite na to mesto sol, pa nikaj nede vonjalo, a mleko štero se je prismodilo, trbe včasih preljati v drügo posodo, malo dodati soli i posodo z mlekom postaviti v mrzlo vodo, pa mleko zgübi neprijetni düh. Ka posoda, v šteroj se je Pripravlala riba, izgübi neprijeten vonj po ribi, če jo zribamo s soljov i speremo v čistoj vodi. Ka soba zgübi düh po duhani, če se v njo postavi posoda z mrzlov vodov, ar ta vpije v sebi neugoden düh. Učinek vode je ešče vekši, če njoj dodamo malo kalijovoga hipermangana. Ka se stekleni vrči za vodo ali vaze (kupice) za cvetje lepo dajo oprati, če je čistimo s falački že izcejene limone (citrone). Ka citrona odklanja vsakši neprijeten düh od lüka i ribe. Mleko v našoj hrani. Sveže sedeno mleko je zavolo svoje visoke vrednosti v pogledi na hranlivost nezamenlivo sredstvo za hrano v betegaj obisti, krofa, srca i živcov. Včasi, gda hodijo deca v šolo, to je gda se razvijajo telovno i düševno, morajo piti dosta mleka. Što ne Prenese mleka, je potrebno, da ga pomali pije z žličicov i s črnim krühom. Pijte mleko vsakši den, ono nas čüva slabosti i betegov. Ali se ščete svojega reumatizma, protina osloboditi ? Trganje i smicanje po teli i sklepi, otečeno telo, skrivlene roke i noge, trganje, smicanje i županje po celom teli, pa tüdi slabost oči so večkrat posledica reumatizma i bolečin v čontaj, štere trbe Odpraviti, ar se bolečine šče vekšajo. Ponüjam Vam edno zdravilno, scalinsko kislino raztopeča, zmenjave snovi i izločitev pospeši:joče domače pitno zdravlenje, štero se na umetni način ščista navadno sestavi po ednoj dobrodelnoj zdravilnoj vretini, štero dobrotivna matizemla dava betežnomi človečanstvi. Pišite mi včasi i dobite ščista brezplačno edno povučno razpravo. Zbiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin, SO., Michaelkirchplatz No. 13. Abt: H. 287. Zdravstvo. Reumatizem. Najbole pogosto zbetežajo na tom betegi rudarji, za njimi pridejo tisti, šteri delajo največ v pisarnaj. Zato, ka se reumatizem širi samo te če se vreme dostakrat menjavaj posebno če se friško menjavle. Dosta vpliva na telo tüdi prehrana. Zato šteri majo reumatizem naj vživlejo samo sadje, ar s tem pogasijo žejo i odvajajo iz tela vodo, kisline i razne soli. Najbole se priporačajo grüške, koreninasto sočivje, kak mrkevca, koleraba, peteržeo, hren, česnek, krumpli, zadnji najbole, če so pečeni. Ne sme se pa vživati mesa. Po mogočnosti se ogiblimo soli, ostrih začimb i alkohola. Obleka mora biti topla, pa ne preveč. Premočena ali prešvicana se more friško preminiti. Jako koristi gibanje na friškom lüfti. Priporočljive so tüdi tople kopeli. Šteri že pa majo reumatizem, tisti najbolše, če pozovejo doktora. SUTTNER -ove VÖRE SAMO 35'- DIN Št. 75712. Metalan anker-remontoar vüra pravi Švicarski stroj, Solidna izvedba, lepa škatola samo Din Št. 75713. Ista z Radium-svetlečimi številkami i kazalcoma Din Št. 75730. Jako poznana vöra anker-toar, fini pravi Švicarski stroj, povsem lepa i moderna Hrom-škatüla Din 3-LETNO PISMENO DOBROSTANJE. - Rizike nega, Izmenjava dopüščena, ali se pa penezi povrnejo CENIK BREZPLAČNO i poštnine prosto. 35.- 45.- 135.- H. SUTTNER, LJUBLJANA 757. Lastna protokolirana fabrika vör v Švicarskom. PREROSNICE. Janoš i Kobl si pogovarjata. Janoš pravi Kobiji, da zakaj je tak strašlivi, ka se vsega bojii zosaga. Kobi malo čemerno pogledne Janoša i njemi pravi: „Misliš, da sem jas tüdi ti ?“ V tom pa je Janoš strelo z revolverom v zrak i pitaKobija: „No, nej si se prestrašo ?‘‘ „Ne! Sav mo prosim te edne spodnje čiste hlače!“ Sirmak i gospa. Gospa: Vas je ne sram peneze prositi ? Sirmak: Ne gospa. Jaz sam büo eno leto zapreti, ka sam žeo peneze brezi prošnje. Našim vertinjam. Med hrano za kokoši ništerni mešajo nekšo posebno farbo, da potem piceki dobijo jako Iepo perje. Či ti kokoš püšča »čiste" belice (brez lupine), njoj dáj priliko, ka de jela pesik, zmas, lupine, klajno Vapno, pa bo za par dni dobro. Či ti kokoši jejo belice, je to največkrát razvada. Takšim lakomni-cam odnesmo jajce včasik kak znesejo. Zdrava kokoš je živahna, rada brska, ma jasen pogled, svetlo perje, dober tek. Betežna kokoš je žalostna, po-veša rep i glavo, perje se razmrši, greben je bledi, nešče jesti. Kokoši so podvržene jako vnogim betegom, skoro tak kak Človik. Zna priti na nje kolera, tifus, küga, griža, jetika, driska, nahod, gliste, krof, ozebline, vüši (kurečnica) itd. Vanek: Čarne kokoši so dosta bole pametne kak bele. Oča: Zakaj pa? Vanek: Čarne znajo nesti bele belice bele pa čarnih nikdar. Vučiteo: No deca, što mi zna povedati, zakaj kokot zapre oči gda spevle ? Barica: Prosim Iepo, zato ka vse na pamet zna. Vinci pokaže svojemi malomi brati Jožeki namalanoga ícokota i pravi: To je kokoš. Jožek: Ne, to je kokot. Vinci: Jaz pravim, ka je kokoš. Jožek: Ne je istina, kokot je. Vinci: Jaz ti pa pravim, ka je kokoš. Jožek čemerno: To je tvoja figa pa ne kokoš! Pošta. — Jauk Karol, Skakovci. Za 1. 1935. ešče mate plačati Din 19. — Kous Štefan, Skakovci. Od 45 Din smo Odračunali Din 5 za 1. 1933,'ar je biIo tam teliko zaostanka. Zato nam je v l. 1934. teliko hodilo menje i tak smo Vas terjali s poštninov i stroški vred 6 50 Din. Od poslane naročnine za I. 1935, smo zdaj Odračunali 5 Din, tak ka je na to leto plačanoga Din 20. Preselitev trgovine. Cenj. odjemalcom dam na znanje, da preselim s 1. APRILOM 1935 svojo filijalke trgovino z ledrom iz Beltinec v TURNIŠČE v hš. 112 (Karikova hiša). Z ednim naznanjam vsem gg. čevla-rom, remenarom, lastnikom mlinov i mlatilnic, da sem svojo zalogo ledra, čevlarskih potrebščin, strojnih i šival-nih remenov ešče bole izpopuno ino je davam vse falej. Z odličnim spoštovanjem BADER HERMAN trgovina ledra DOLNJA LENDAVA. Banque S. Baruch et Cie, 11, Rue Auber 11, P A RIS — 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—18 Novine hhaislo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Ze tiskamo Balkánvi Ernesta Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jože*, župnik v pok