7., 8. št.
Julij, Avgust — 1918.
Letnik XLI.
Cerkveni Glasbenik
Glasilo Cecilijinega društva u Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec (med vojsko dve do tri številke skupaj) in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 5 kron, za dijake 4 krone. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr.
Cerkvenoglasbena liturgika.
Fr. F er j a n č i č.
(Dalje.)
d) Graduale, trakt, sekvenca.
Takoj po listu se poje na koru graduale. Ime ima ta spev od latinske besede „gradus" (stopnice), ker ga je nekdaj pel predpevec na ambonskih stopnicah. Že pri Izraelcih v stari zavezi je bila navada, da so po berilu iz sv. pisma peli kak psalem. To navado so od Izraelcev sprejeli tudi kristjani. Ker pa je bilo v prvih časih pri sv. maši trojno berilo, sta bila potrebna dva različna speva, ki sta ločila ona berila; in tako se se je med prvim in drugim berilom pel graduale, med drugim in tretjim pa aleluja, oziroma trakt. Ko so pozneje eno berilo odstranili«), so kljub temu obdržali obojni spev.
Graduale je bil nekdaj mnogo daljši in je navadno obsegal cel psalem. Imel je ta spev obliko responzorija: predpevec-solist je pel posamezne verze, zbor pa je po vsakem verzu odgovarjal z vedno istim refrenom. Ko se je pozneje v cerkvi udomačilo vedno bogatejše, melizmatično petje, so graduale okrajšali; že pred 13. stoletjem je odpadel tudi refren, in tako se je izgubil responzorialni značaj tega speva. Kako visoko pa so cenili nekdaj ta spev, kaže nam tudi to, da med tem spevom ni imela duhovščina pred oltarjem nobenega liturgičnega opravila, temveč so vsi samo poslušali.
Dandanes ima graduale navadno dva dela: responzorij in verz. Za verzom pa prideta dva aleluja, nato zopet en verz, in ob koncu še en aleluja.
V vatikanskem gradualu je tudi natančen navod, kako naj se pojo koralni graduali. Eden ali dva pevca pojeta začetek graduala do zvezdice; nadaljujejo vsi ali vsaj nekateri odbrani pevci. Verz pojeta zopet dva pred-pevca do zvezdice, nadaljuje ves zbor. Sme se pa peti graduale tudi po starem responzorialnem načinu, da namreč cel verz pojeta samo dva pred-
i) V nekaterih mašah postnega časa in kvaternih dni se je še do današnjega dne ohranilo več beril.
l
pevca ali tudi en sam pevec, na to pa zbor ponovi prvi del graduala do verza. Prvi aleluja do zvezdice poje en sam pevec ali dva; zbor ponovi alelujo in pridene še nevmo na zadnjem zlogu. Verz pojeta zopet pred-pevca do zvezdice, nadaljuje zbor. Na to ponovi en pevec ali dva alelujo do zvezdice, zbor pa pridene samo nevmo na zadnjem zlogu.
Od septuagezime dalje do Velike noči se aleluja izpusti ter se za gradualom poje takoj trakt („tractus").]) Ta spev obsega več psal-movih vrstic, včasih tudi cel psalem. Po navodilu v rimskem gradualu se pojo posamezne vrstice v dveh Vrstečih se zborih, ali pa se predpevci vrste s celim pevskim zborom.
O velikonočnem času, to je od Velike noči do vštete sobote pred praznikom sv. Trojice, se pa graduale opusti ter se takoj prične z dvema aleluja; nato se poje verz-z enim aleluja, in še en verz zopet z aleluja.2)
Hebrejska beseda aleluja pomenja po naše „hvalite Gospoda". Zlasti v vzhodni cerkvi je bil spev aleluja zelo v navadi. Kakor poroča sv. Hie-ronim, so ga v Betlehemu že v 4. stoletju peli ob nedeljah med berili. Morda so po nasvetu tega svetnika vpeljali ta spev tudi v rimskem bogoslužju. Od začetka so peli alelujo samo velikonočno nedeljo, pozneje sploh o velikonočnem času; od dobe sv. Gregorija dalje pa tudi sicer ob nedeljah, izvzemši nedelje postnega časa: Spev aleluja ima na zadnjem zlogu zelo dolgo nevmo, takoimenovani „jubilus" ali „sequentia", ki je pravi izraz navdušenega veselja. Pozneje so pod dolgo vrsto jubilusovih not podstavljali posebno besedilo, bodisi v nevezani ali vezani obliki, in tako se je ime „sekvenca" preneslo na to podstavljeno besedilo. Od 10. stoletja nadalje pa so zlagali v velikem številu sekvence na nove melodije brez vsakega ozira na jubilus. Število sekvenc je sčasoma silno narastlo. Tri-dentinski cerkveni zbor pa je njihovo število zelo skrčil. Dandanes imamo v rimski liturgiji samo pet sekvenc:
1.	„V i c t i m a e p ase hal i" za Veliko noč. Njen avtor je šentga-lenski menih Vipo, ki je živel v 11. stoletju. Nežno, a obenem vzvišeno melodijo te sekvence moramo prištevati h klasičnim spevom.
2.	„V e n i Sancte Spiritus" za Binkošti; bila je zelo priljubljena in razširjena sekvenca. Kdo jo je sestavil, se ne more z gotovostjo dognati. Nekateri jo pripisujejo papežu Inocencu III. (f 1216), drugi Hermanu Kontraktu (f 1054), zopet drugi francozkemu kralju Robertu (f 1031).
3.	„ L a u da Sion" za praznik sv. Rešnjega Telesa, katere mojster-sko besedilo je zložil sam sv. Tomaž Akvinski (f 1274); melodija pa je starejšega izvora.
0 Besedo „tractus" izvajajo nekateri od latinskega glagola „trahere" (vleči), kar bi pomenjalo zategnjeno, počasno melodijo, pripravno za spokorne in žalne speve. Drugi pa jo izvajajo od besede „tractim"; po tej razlagi bi pomenjal trakt spev, ki se poje nepretrgoma, brez vmesnega responzorija. Še tretji mislijo, da pomenja beseda „tractus" isto, kar grški izraz „heirmos", namreč melodijo, sestavljeno po nekem gotovem obrazcu ali shemi.
2) Izjema je le v osmini velikonočnega praznika, ko se graduale pričenja z besedami „Haec dies".
4.	„Stabat Mater" za spomin Žalostne Matere božje. Avtor te krasne sekvence je, kakor se navadno misli, frančiškan Jakopone daTodi; v novejšem času pa pripisujejo nekateri to sekvenco cerkvenemu učeniku sv. Bonaventuri (f 1274).
5.	„Dies irae" za črne maše. Zložil je to pretresljivo sekvenco najbrže frančiškan Tomaž Celanski (sredi 13. stoletja).
Po navodilu v rimskem gradualu se pojo sekvence najprimerneje v dveh zborih, ali pa se vrste predpevci s zborom.
Naša škofijska Okrožnica določuje to-le: „Graduale, trakt in sekvenca se morajo docela peti ali vsaj recitirati."
O teh spevih je tudi zbor za sv. obrede že večkrat odločil, da se morajo peti ali vsaj recitirati s spremljevanjem orgelj. Kadar se pa ne spremlja z orgijami, se mora trakt ves peti (Decr. 3108 ad 14). S tem pa ni rečeno, da se mora peti ravno po koralnih melodijah v gradualu; lahko bi se pele posamezne vrstice po načinu psalmovih tonov, da, v glasni, ritmični recitaciji tudi na enem samem tonu.
Sekvenca „Dies irae" se mora peti pri vsaki peti črni maši;1) niso pa vsi tega mnenja, da bi se morale peti, oziroma recitirati vse kitice-2)
e) Evangelij.
Po gradualu poje mašnik evangelij; pri slovesnih mašah ga poje di-jakon. Uvod v ta spev sta dva verzikeljna, namreč „Dominus vobiscum" (»Gospod z vami") z odgovorom „Et cum Špiritu tuo" („In s tvojim duhom"); drugi verzikelj pa se glasi „Sequentia sancti evangelii secundum...", kar pomenja po naše »Nadaljevanje svetega evangelija po . . ."; tu se imenuje ime onega izmed štirih evangelistov, ki je spisal dotični odstavek evangelija. Ako se pa poje začetek katerega izmed štirih evangelijev, se glasi dotični verzikelj »Initium sancti evangelii secundum . . .", to je „Za-
1)	Splošni odlok z dne 30. junija 1896 (3920) določuje o tej sekvenci: „semper iilam esse dicendam in quibusvis cantatis Missis." In to se iznova poudarja 21. maja 1867 (3956).
2)	V tem oziru vladata dva nazora. Nekateri menijo, da se smejo izpustiti posamezne vrstice, ker je zbor za sv. obrede v posebnem odloku z dne 12. avgusta 1854 to izrečno dovolil vsakemu škofu. Vendar na ta odlok se ne moremo preveč sklicevati, ker ni sprejet v novo izdajo avtentičnih odlokov („Decreta authentica S. R. C "). Nadalje se sklicujejo na odlok S. R. C. z dne U. septembra 1847 (2959, 2). Na vprašanje namreč, ali se sme trpeti, da se pri črnih mašah ne poje vsaj ves „Dies irae" in ofertorij, je zbor za sv. obrede odgovoril: ..Ali naj se pefe črne maše opuste, ali pa naj se poje vse, kar ima značaj priprošnje." Opiraje se na ta odlok trdijo mnogi, da zadostuje, ako se pojo le one kitice, ki imajo značaj priprošnje. Prošnja za rajnike je v tem spevu pravzaprav le v zadnji kitici. In tako trdi Birkle, da zadostuje, ako se poje ali recitira zadnja vrstica in zaradi zveze še predzadnja, torej od „Lacrimosa" dalje. Mitterer našteva kot kitice s priprošnjo vsaj te-le: 8, 9, 10, U, 12, 14, 15, 16, 17. Drugi pa (n. pr. Drinkvvelder, Johner,) menijo, da kakor mora biti pri vseh drugih sekvencah besedilo popolno, tako tudi glede sekvence „Dies irae" ne smemo delati izjeme, češ, ako bi se smelo samo v tej sekvenci izpuščati posamezne odstavke, bi moralo biti to utemeljeno s kakim splošnim in popolnoma jasnim odlokom.
četek svetega evangelija po . . ." Pevski zbor odgovori na ta verzikelj z „GIoria tibi Domine", kar pomenja: »Slava tebi, Gospod".
Pomniti je, da se sme sedaj evangelij razen na običajni način peti še na dva druga starejša načina. Pevski zbor seveda se mora v odgovorih ujemati z dotičnim evangeljskim tonom. Ob koncu evangelija odgovori samo strežnik v imenu ljudstva z „Laus tibi Christe", kar pomenja po naše: „Hvala tebi, Kristus".
O izbiranju primernih cerkvenih pesmi za bogoslužje.
Stanko Premrl.
(Dalje).
Pri obravnavanju pesmi, ki naj se pojo začetkom maše, smo se v našem prvem tozadevnem članku (1. 2. 3. št. letošnjega „C. Gl.") postavili na stališče, da bo semtertje, zlasti o večjih praznikih prav, mesto dosedanjih mašnih (Vstop, Slava, Evang., Vera) — ker so te pesmi glede besedil preveč splošne, vsakdanje — poslužiti se prazniških. Izrazili pa smo hkrati željo, naj bi nam naši cerkveni pesniki preskrbeli za mašne pesmi novih besedil, ki se bosta v njih upoštevala pomen in vsebina praznika. S tem pa, da smo se zavzeli za prazniške pesmi mesto mašnih, nismo nameravali mašnih pesmi čisto izločiti ter jih kratkoinalo s kora odstraniti. Nikakor ne. Tudi mašne pesmi, kot so bile do sedaj v rabi, bomo če Bog da, še peli; hkrati pa skušali polagoma uveljaviti tudi novi, izpremenjeni red.
V pričujočem članku hočemo nekoliko prerešetati razne pesmi cerkvenega leta in prazniške pesmi, v kolikor so same kot take zdajpa-zdaj prikladne in v kolikor niso, oz. manj prikladne.
Pričenjamo z adventnimi. Možnost njih uporabe nam je določno začrtana z adventno dobo, ki traja od prve adventne nedelje do božičnega preddneva. V tem času so adventne pesmi vedno primerne, bodisi v nedeljo, praznik ali delavnik1). Izbirati med adventnimi pesmimi, katera bi bila zdajpazdaj bolj prikladna, pa danes skoro ni kaj prida mogoče. V tem oziru so bili naši prednamci bolj skrbni; imeli so namreč ne le za vse adventne ampak za vse nedelje v letu sploh posebne pesmi in napeve (Prim. L. Dolinar: Napevi za pesmi v nedelje celega leta. V Ljubljani 1829 in 1862). Tudi v Redeskinijevi zbirki 68 svetih pesmi iz 1. 1775 so posamezne pesmi več ali manj določene za gotove prilike2). Kot p o g I a v i t n a
') Kjer praznujejo kakega cerkvenega patrona, n. pr. Sv. Frančiška Ks., Sv. Nikolaja, Sv. Tomaža ap. in druge, je poleg pesmi na čast dotičnemu svetniku popolnoma umestna tudi kaka adventna pesem.
2) Tako je n. pr. pesem „0 nebesa dol' rosite", določena za štiri nedelje pri zlatih mašah (katere maše so imenovali ..zlate", žal nisem mogel poizvedeti); pesem „Na tu povelle boshje" je določena za advent sploh, ali za dan veselega Oznanenja Matere božje v postu, pesem ,.Zhudi se ves voln svejt!" pa za h koncu adventa.
adventna pesem mora brezdvomno tudi še danes veljati „Vi oblaki ga ros i te", ker najbolj označuje misel adventnega časa1). Bilo bi želeti, da bi to pesem — po Riharjevem napevu — v adventu pogosto enoglasno pela cela cerkev. Pa tudi kjer se še ne goji cerkveno ljudsko petje, naj jo pevski zbori ne prezro, češ da je — prestara in prenavadna. Med P. Ang. Hribarjevimi zelo lepimi in milimi adventnimi pesmimi se mi zdi str. 3. „Čuj iz višav veseli glas" precej primerna za tretjo adventno nedeljo („Gaudete"), ki je veselejšega značaja kot ostale nedelje. Sicer pa — kakor rečeno — v tem pogledu ni nikdo primoran vzeti ravno to ali ono pesem.
Adventne pesmi izražajo predvsem hrepenenje po Odrešniku, omenjajo pa izvečine tudi Devico Marijo, ki jo je Bog izbral, da po nji pošlje človeštvu Zveličarja. Zato so v adventnem času Marijine pesmi z adventno mislijo sploh jako umestne, poleg teh pa še pesmi o Brezmadežnem Spočetju Marijinem. Zadnje tembolj, ker Cerkev praznik Brezmadežnega Spočetja Marijinega obhaja v adventu (8. dec.) in Brezmadežno ravno pri zornicah in pri devetdnevnicah pred Božičem posebno časti. Vsaka Marijina pesem pa za advent ni prikladna, tako morda nekoliko manj n. pr. „S cvetlicami te venčamo in z limbarji te zaljšamo"; zakaj ta pesem je očividno. šmarnična.
Božične pesmi so umestne od božičnega večera do prve predpe-pelnične nedelje. Najbolj nas seveda primejo in ogrejejo na Sv. večer, na Sveti božični dan in v božični osmini. Pozneje, zlasti po končani osmini praznika Sv. Treh Kraljev postaja njih vez z božičnim praznikom vedno rahlejša. V tej dobi imamo tudi več drugih izrazitih godov vmes, ki jih cerkveni pevovodja ne sme prezreti, to so: Sv. Štefan, Sv. Janez apostol, Sv. nedolžni otroci, Zadnji dan leta, Novo leto, Razglase nje Gospodovo, Ime Jezusovo in Sv. Družina. Na vsak izmed naštetih godov in praznikov je predvsem umestna pesem dotičnega dne, in pridejo božične pesmi še le kot druge na vrsto. Pesmi na čast Sv. Štefanu, Sv. Janezu ap., Sv. nedolžnim otrokom in drugih godov, ki se obhajajo neposredno za Božičem, bi pa morale kot skladbe imeti tudi vsaj nekoliko božičnega značaja: nekaj tiste preprostosti in miline, tistega nebeško mirnega veselja in tistega neizogibnega čara, ki je lasten pristnim božičnim pesmim. Za skladatelje to gotovo ni lahka stvar, zlasti če pomislimo, da morajo hkrati upoštevati pomen in vsebino dotičnega praznika samega; a vsaj nekak tak ideal naj bi skladatelji imeli pred očmi, vsaj to željo naj bi nosili v srcu, da bi pesmi za božično dobo zlagali v omenjenem zmislu.
Kar se božičnih pesmi samih kot takih tiče, se mi zdi potrebno omenjati, da jih imamo precej, ki so prikladne zlasti za Sv. večer, za poznejši božični čas pa manj. Take so n. pr.: „Na polnoči
') Besedilo je vzeto iz introita pri adventnih zornih mašah oz. iz introita IV. adventne nedelje.
grede . . „0 sveti dan o polnoči" : „Sveta noč, blažena noč"!) »Angelsko petje se sliši v višavi, . . . mili Zveličar nocoj se rodi", „Zveličar preljubi rodi se nocoj" in druge. Če pojemo*n. pr. zadnjo pesem ob kaki drugi priliki, ko je Sv. večer že davno minul, se to čudno sliši in pazljivega poslušalca kolikortoliko moti, ker besedilo ne odgovarja resnici. Velika napaka seveda to ni, če tako pesetn tudi pozneje tekom božičnega časa pojemo, ker Cerkev ta praznik skozi celo osmino nanovo obhaja in ker mnogi nesoglasja med besedilom in časom niti ne opazijo in ker se omenjeni nedostatek pojavlja navadno le v eni kitici. Sicer pa, naj bo temu kakorkoliže, imamo božičnih pesmi tudi drugih toliko, da jih je mogoče za vse prilike dobiti povsem primernih.
Božičnih pesmi imamo nekaj tudi takih, ki se lepo podajo doma pri jaslicah, a se za cerkev in bogoslužje manj spodobijo. Povečini so te pesmi starejšega datuma. Take so n. pr. „Nikar ne dremajte, zvesto poslušajte, na judovski zemlji se čudo godi" (Dolinar, Napevi za pesmi v godove in praznike celega leta, v Ljubljani 1862, II. natis) ali: „Pastirci iz
spanja vstanite nocoj — — ko pasel pod hribcem sem svoje ovce--"
(Cvek, 5 božičnih pesmi) in slične. Nikakor pa n i mesta v cerkvi za pesmi sledečega kova:
»Poslušaj ti, Jur,	ali:.	„Čuj, čuj, čuj, čuj, sosed moj,
k* je dvanajst na ur',	kaj jest tebi povem,
Le gori vstani,	kaj se je zgodilo nocoj.
K' se čudo godi.	Glih sedem ur pred dnem
Ne morem vstat',	k men' je prišov
mrzlo je zdaj.	en žlahtni fant,
Če 'maš kaj opravit',	na seb' je imov
Prid' jutri zjutraj."	en solnčni gvant,
je bil vesel, je lepo pev, in mene gor budiv."2)
Nekdaj — in temu ni še tako dolgo — so ponekod v cerkvah na sveti večer peli take in enake pesmi in ni dvoma, da jih je preprosto ljudstvo
'jTPred nekaj leti so v neki župniji na Kranjskem pesem „Sveta noč, blažena noč" peli celo pri šmarnicah; to pa na željo župnikovo, ki je pri šmarničnih pobožnostih govoril o romanju v sveto deželo in ravno tisti dan popisoval Betlehem, rojstni kraj Zveličarjev. Iz tega razloga bi bilo potemtakem mogoče stvar deloma opravičiti. A dejstvo je, da so verniki, ki so pri šmarnicah začuli božično pesem, nazaj na kor gledali in se smejali . . . Uspeh primerne izbire!	. v
2) Ti dve in še več drugih podobnih božičnih pesmi sem zasledil v dveh (pisanih) knjigah cerkvenih pesmi, ki sem ju na uporabo prejel od upokojenega trnovskega župnika, č. g. I. Vrhovca v Ljubljani. Knjigi sta bili svojčas lastnina gdč. Franje Goršič, bivše organistinje v Trnovem v Ljubljani, in so ju rabili na tamošnjem koru. Dobil sem v roke tudi partituro, ki se v nji nahajati omenjeni božični pesmi poleg še nekaterih božičnih in še in drugih zanimivih pesmi. Mašne pesmi v dotični partituri so — omenjam mimogrede — zanimive po svojih posebnih naslovih: božična, nunska (2), miklavževa, „ta stara", frančiškanska, jožefova, čurnova (2), sv. Petra, „ta zlečena", Schwertova (Schwert je bil v I. polovici 18. stoletja organist v Trnovem v Ljubljani, hkrati piodovit in priljubljen cerkveni skladatelj), Luftmesse, tržaška, urna, sv. Jakoba, loška, maša na dan vernih duš. — Tudi Tantum ergo in Te Deumi imajo posebne naslove.
z veliko slastjo poslušalo. Toda upajmo, da so tisti časi srečno za nami in se ne vrnejo več. Kajti danes bi se verniki, že preprosti, kaj še le izobraženi nad takimi pesmi po pravici zgražali.
Eventualne Marijine pesmi o božičnem času bi bile primerne take, ki kolikortoliko omenjajo Jezusovo rojstvo, n. pr. „Marija, Mati ljubljena . . ., rodila si nam Jezusa", ali „0 cvetlica z vrta nebeškega, ki rodila svetu si Jezusa", ali „Lepa si, lepa si, roža Marija, ... ki si rodila nam Jezusa, milega nam Zveličarja" in podobne. Za celo božično dobo (od početka adventa do Svečnice) je zlasti umestna marijanska antifona „Premila Mati Z v e 1 i č a r j e v a". Žal, da skladb nato besedilo kakor tudi na besedilo marijanske antifone „Zdrava, o nebes Kraljica" še nimamo.')
Sveč ni ca (Darovanje Gospodovo ali Očiščenje Marije Device) je zadnji praznik v božičnem času in hkrati v božični dobi. Smatramo ga kot Marijin praznik. Na ta dan so primerne zlasti pesmi o Svečnici in ni prav vzeti katerokoli boljšo Marijino pesem. Isto v.elja seveda tudi glede vseh drugih mnogoštevilnih večjih in manjših Marijinih godov, ki se praznujejo tekom cerkvenega leta.	(Dalje prih.)
Nekoliko statistike o orgijah v ljubljanski škofiji.
Sestavil Stanko Premrl.
(Dalje.)
Prvi orgljarski mojster, ki ga srečamo na Kranjskem v 19. stotetju, je Janez Gotfrid Kun a t.2) Bil je rodom Nemec in protestant. Kdaj in kje je bil rojen, ni znano. Stanoval je v Ljubljani; kake posebne, večje in boljše delavnice pa ni imel, ker ni bil premožen in mu je tudi nedo-stajalo za izdelovanje orgelj potrebnega lesa. Zato je nove orgije postavljal najraje kar v dotičnem kraju v kaki pripravni hiši.3) Kolikor je bilo mogoče poizvedeti, so še sedaj stoječe Kunatove orgije v ljubljanski škofiji sledeče: v Cirknici, narejene okrog 1.1820., na Blokah, vPra-pročali (brdska podružnica) iz 1. 1820., ki so bile narejene prvotno za župno cerkev na Brdu, v Matenji vasi pri Postojni, narejene prvotno za župno cerkev v Slavini, in v Boh. Srednji vasi iz 1.1823. V „Cerkvenem Glasbeniku" (1892, 4. str. 31) piše S. Punčuh (v dopisu iz Sla-
0 Pripravlja jih dr. Kimovec. Naj bi le kmalu izšle!
2)	V cerkvenih maticah šentjakobske župnije v Ljubljani, kjer nahajamo zapisek o smrti dveh njegovih otrok in njegove žene, stoji: Kuna t (Kunadt). Tudi v starejših poročilih, n. pr. v „Zg. Danici" in v „Drobtinicah" beremo Kunat in ne Kunart ali Ku-nert, kakor ga je nazival n. pr. Jos. Smrekar v prej imenovanem spisu v „C. Gl." — Bivši blagoviški organist Anton Barlič, ki sem imel nedavno priliko ž njim govoriti o Kunatu, ga je imenoval: „Guna".
3)	Prim. Jož. Levičnik „Nekaj črtic iz Železnikov (Drobtinice XXX. 1898, str. 141 in 147).
vine), da je Kunat veliko orgelj po Kranjskem napravil in da je znal baje nebeško glasbo v orgijah narediti. Ravno tako ga kot orglarja hvali pisatelj Jož. Levičnik v »Drobtinicah" (1898, str. 141), da je bil baje res pravi umetnik v izdelovanju orgelj ter umel dati piščalim posebno prijeten in vesel glas. Izmed mnogih Kunatovih orgelj, ki danes ne stoje več (na primer v uršulinski cerkvi in v Trnovem v Ljubljani, dalje v Št. Vidu nad Ljubljano, na Igu, v Krašnji, v Podbrezjah), omenjam zlasti šentvidske kot svojčas posebno sloveče delo. V „Carnioli" (1840, str. 254) primerja neki pisatelj takratne večje orgije na Kranjskem: na Raki s 36 registri, v ljubljanski stolnici z 32 registri in v Št. Vidu nad Ljubljano s 17 registri; vendar — tako pravi o šentvidskih —: „soll sie an Fiille und Schonheit des Toneš jene in Arch doch bei Weitem iibertreffen." „Če igra nanje spreten organist", dostavlja poročevalec, „mora biti vtis veličasten". Kunat je delal te orgije štiri leta (od 1835 do 1839). Zgodnja Danica pa piše o njih (1855, št. 21, str. 92): „Orglje, ki jih je naredil Kunat po osnovi in pod vodstvom tukajšnjega, po vsem Slovenskem dobro znanega in slo-večega gospoda fajmoštra Blaža Potočnika, kaj mogočno donijo med službo božjo po prostorni cerkvi ter spremljajo pobožno, tu navadno dobro ubrano petje, kakor zveste tovarišice pred božji prestol." — Okrog 1. 1830. je Kunat predelaval stolne orgije v Ljubljani. Po verodostojnem sporočilu pisatelja Jožefa Levičnika, bivšega nadučitelja in organista v Železnikih, ki je Kunata še sam osebno poznal, je Kunat 1. 1843. še živel. Kdaj je umrl, ni natanko znano, bržkone pred 1. 1850.
Dočim je orgljarski mojster Kunat današnjemu slovenskemu glasbenemu rodu že skoro popolnoma nepoznan, tuj, se pa mojster, ki mu časovno prvi sledi kot eden markantnejših, namreč Peter Rumpel, orgljarski mojster v Kamniku, v organistovskih krogih tudi še dandanes pogosto imenuje.
Peter Rumpel (Rumpl) je bil rojen 26. junija 1787 v Kamniku na Šutni št. 46; umrl je ravnotam 30. nov. 1861 za ostarelostjo. V ljubljanski škofiji imamo precejšnjo število od njega narejenih orgelj. Znane so sledeče: V Cerkljah pri Kranju (1822) — 1874 jih je predelal in povečal Malahovsky, 1877 pa še enkrat zboljšal Goršič —, v Spodnjem Tuhinju (1823), v Sv. Križu pri Litiji (1825), pri sv. Valentinu na Limbarski gori (1826), v Motniku (1831), v Zgornjem Tuhinju (1834), na Homcu (1837), v Št. Gotardu (1840), v Stranjah pri Kamniku (1843), v Hotiču (1844), v Čatežu ob Savi (1846), na Dol ah (podružnica poliška), narejene za župno cerkev v Kopanju 1. 1848., na Češnjicah, v Ihanu in v Izlakah (1850), v Svibnem (1854), na Šenturški gori, v Šmartnem pod Šmarno goro in na Žalah (pokopališče) v Kamniku (1855), na Ježici (1856), v Preski in na Prežgan ju (1860); potem na Dobravi pri Kropi, pri sv. Heleni, na Novi Oselici, naSka-ručini, v Šinkovem turnu, v Škofji Loki (župna cerkev), v Šmarjeti, v Zalem logu, v Dobrniču (postavil jih je pa Man-
d 1 i n). Izmed orgelj, ki danes ne stoje več, so bila Rumpelnova dela: na Dovjem, na Jančem (1836), v Kresnicah (1829), na Rovih, v Smledniku, v Špitaliču in brezdvomno še marsikje drugje. Zanimivo je, kar razvidimo iz ravnokar objavljenih njegovih del, da se je njegov delokrog sukal iz-večine po kamniški, kranjski, litijski, moravški in v dekaniji ljubljanske okolice; zakaj po mnogih dekanijah ljubljanske škofije ne nahajamo niti enih njegovih orgelj. Po drugi strani pa je znano, da je Rumpel postavil več orgelj tudi po drugih deželah, celo na Ogrskem. Kje se je orgljarstva izučil, ni znano. Rumpel je bil spreten, priljubljen izdelovatelj orgelj. Delal je dobro in po ceni. Dajal je dober cin in dober les. Njegova mehanika je bila preprosta. Orgije trpežne. Pri Rumpelnu sta se učila orgljarstva dva naša poznejša znana orgljarska mojstra: Mandlin in Goršič. Tudi dva Rumpelnova sinova:') Martin in Avgust sta se v tej stroki jzučila pri svojem očetu.2) Delavnico je imel Rumpel v lastni hiši na Šutni, tam kjer stoji sedaj orožniška postaja. Nad vratmi so stale cinaste piščali. Danes ne stoje več, ker jih je sedanji posestnik dal odstraniti, ko je vso hišo popravil. Rumpel je pokopan na Žalah in ima na levi strani glavnih vrat cerkve vzidan spominik.3)
Zanimiva osebnost med starejšimi kranjskimi orgljarskimi mojstri je Peter Roje iz Tabora pri Podbrezju na Gorenjskem. Rojen je bil tamkaj na št. 4 28. junija 1811, umrl ravnotam 24. oktobra 1894. Domačini so ga nazivali „orglodelc". V orgljarski stroki je bil pravzaprav samouk. Njegov oče, po domače „Piskač", po poklicu mizar, je moral biti iz kake godčevske rodovine. Njegovi trije otroci Peter, Joža in Meta so bili glasbeno tako zelo nadarjeni, da so znali vsi trije po posluhu orgljati, dasi ni nobeden poznal kakih not in teorije. Najspretnejši v tem oziru, Jože, je bil več let za organista v Podbrezju. Peter se je pri očetu učil mizarstva. Srečen slučaj je nanesel, da se je seznanil tudi z orgljarstvom. V njegovih deških letih je namreč prišel v Podbrezje prej opisani orgljarski mojster Kunat delat nove orgije.' Rojčev oče, stari „Piskač" je Kunatu pomagal. Peter je ob tej priliki večkrat zraven prišel ter mojstra pri delu opazoval; bistroumna glava si je vse čudovito zapomnil, pozneje sam poskušal in pričel končno orgije samostojno izdelovati. „Z globokim premišljevanjem in izrednim talentom", tako piše o njem Jož. Levičnik (Drobtinice 1898, 148), se je povspel tako visoko, da je izgotovil v teku svojih let 45 čisto novih orgelj v velikosti 6 do 20 spremenov, ki oznanjujejo in širijo čast božjo v raznih cerkvah po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Koliko pa je orgelj predelal, povečal in uglasil, tega se pa že sam ni več spominjal. Peter je malo govoril, veliko mislil in ne-,
') Rumpel je imel štiri sinove in dve hčeri Poročen je bil s Kamničanko Ano Drešar. Ena njegovih hčera se je poročila s kamniškim usnjarjem Janezom Šlakarjeni.
2)	Martin je bil pozneje orgljarski mojster na Ogrskem, Avgust pa je živel na Dunaju, toda se pečal bolj s klavirji kot z orgijami.
3)	Življenjepisne podatke o Petru Rumplu mi je poslal g Jernej Cenčič učitelj v pok. v Kamniku, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem. S. P.
umorno delal. Grde navade, da bi zoper druge orgljarje zabavljal, ni imel.' Tudi lastna hvala mu ni bila znana. Zato je pa imel mnogo prijateljev. Duhovščina mu je bila zelo naklonjena. Strokovnjaka, rajna gg. Gregor Rihar in Blaž Potočnik sta priznala njegovo spretnost zlasti v tem, ker je umel dati piščalim posebno prijetne glasove. In kar je bilo za revne du hovnije kaj posebnega: Roje je delal silno po ceni. Prve orgije v železniški župni cerkvi z 10 spremeni, ki jih je postavil 1. 1843, so stale nekaj malega čez 500 gld.; v podružni cerkvi sv. Frančiška, ki jih je naredil devet let pozneje (I. 1852.) ter štejejo poleg 10 izpremenov še pol izpre-mena „trempencina" >) (v basu), so veljale okoli 750 gld. O teh orgijah je dejal enkrat pozneje, ko jih je vnovič ubiral: ,Vse drugo je prav pri teh orgijah, le eno ne: preveč po ceni so bile!' Pri takih razmerah se ni bilo čuditi, da Petru nikoli ni zmanjkalo dela; šele starostno opešanje mu je je vzelo iz rok." — Rojčeve orgije, v kolikor znane, stoje v ljubljanski škofiji še sledeče: v Železnikih (prvič narejene 1.1843., drugič predelane in povečane 1. 1875.), pri sv. Antonu (idrijska podružnica) iz I. 1847., pri sv. Frančišku (železniška podružnica) in na Boh. Beli (1852), v Zapogah (1855), v Leskovici (1859), v Sorici (1865), v Goričah (1870), v Podbrezju (1874); razun teh v T a b o r u (pod-brezjanska podružnica) in v Lescah. Izmed starejših, danes ne več obstoječih orgelj sem zasledil Rojčeve v Kranju (župna cerkev) iz 1.1854., na Dobrovi pri Ljubljani iz I. 1856. in na Bledu (župna cerkev) iz 1- 1859. O dobrovskih je pisala „Zg. Danica" 1856, št. 51, str. 223: „Vesele glase so nam podelile naše lepe nove cerkvene orgije s 16 spremeni, katere je postavil naš vrli Gorenec in Podbrežan, Peter Roje, in se je zopet kakor izvrsten in skušen mojster s svojim delom dobro obnesel. — Res je, da te orgije ne hruše in ne vpijejo, kakor bi kaka nevbrana ušesa rada imela, temveč pojejo veličastno, ljubeznjivo, rahlomilo in mirno, kakor pihlja ponižen vetrič med cvetlicami pomladnega loga. In ravno to pa je cerkveno in budi lepa čutila. Kadar se taki glasi izlivajo po Božjem hramu, se zdi, kakor je nekdaj prerok čutil, da Božji glasi v rahlih sapicah mirno šumljajo in Božjo pričujočnost naznanujejo." Na Koroškem je Roje postavil orgije v Žihpoljah pri Dravi. Nanovo predelane in povečane orgije v Železnikih so bile zadnje Rojčevo delo, njegova „labodova pesem", kakor pravi Jož. Levičnik v že parkrat navedenem zanimivem in ravno za boljše poznanje Rojca dragocenem spisu.	(Prih. dalje.)
Cinkaste piščali mesto odvzetih cinastih?
(Iz »Škofijskega lista" 1918. 7).
Orgljarski mojstri — kakor se poroča — svetujejo, naj cerkvena predstojništva za odvzete cinaste prospekte naročajo cinkaste, češ da so „cinkaste za glas iste vrednosti".
1 Pravo italijansko ime je: tromboncino, kar je isto kot naša pozavna 8'.
Res je, da so zadnje čase semtertja novodobni surogat cinkastili piščali postavljali v prospekte, da so tako prihranili nekaj sto kron; res, da je glas zlasti pri večjih piščalih dokaj dober; res, da celo mednarodni orgeljski regulativ dopušča cinkaste piščali, pa le do 4 oktave, t. j. do dolžine približno 1 m 25 cm (dolžina se meri od labija do vrha, brez noge), kar je krajših piščali, morajo biti iz cina; res, da danes ni mogoče dobiti drugačnih piščali razen iz cinka; toda gotovo dejstvo je, da krhki cink nikoli ne more nadomestiti mehkega cina niti po svoji materijalni, še manj pa po svoji glasovni kakovosti.
Zato se cerkvenim predstojništvom priporoča, naj brez posebne sile nikar ne naročajo cinkastih piščali.
Take velike sile pa zaenkrat sploh ni in ne more biti, saj morajo — kakor predpisi za rekvizicijo izrečno poudarjajo — vsakatere orgije kljub rekviziciji porabne ostati. Kjer bi pa rekvizicija utegnila to zabraniti, se ne sme rekvirirati.
Če bi se pa cinkaste piščali vendarle kje naročile, se mora pri naročilu brezpogojno zahtevati, da se ^ e z i k (jedro, Kern) in 1 a b i j i gotovo narede iz dobrega cina.
Organistovske zadeve.
a) H gmotnemu vprašanju organistov in cerkvenih pevovodij.
Naši državni poslanci, predvsem načelnik jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec so obljubili, da bodo podpirali zadevo organistov. Zal, da pri zadnjem državnozborskem zasedanju tozadevna akcija še ni mogla priti do temeljitega razgovora. Upamo pa, da nas naši poslanci o drugi boljši in primernejši priliki ne bodo pustili na cedilu. Da mora tudi gmotno vprašanje organistov ravno država in sicer državni zbor prej ali slej zadovoljivo rešiti, o tem ni danes nikakega dvoma več. Dokler pa od te najbolj kom-petcntne strani organistom ne pride potrebna in upravičeno zaželjena pomoč, si moramo kajpada pomagati sami, kakor vemo in moremo. V ta namen se je storilo zadnji čas sledeče:	/
Krnski stolni kapelnik prof. Ant. Hromadka je razposlal organistom in cerkvenim pevovodjem v p r a š a 1 n e pole, tikajoče se p 1 a č e v a n j a organistov pri pogrebih in glede plačevanja za glasbeni pouk. Gre za primerno ureditev teb stvari. Tovariši, ki so dobili tozadevne pole. naj nanje sigurno odgovore. Kdor pole ni prejel, pa bi jo želel videti in tudi sam v tem oziru kaj storiti, naj se glede tega obrne ali na profesorja Hromadka, ali pa v Ljubljano, Pred Škofijo 12, 1. Pri reševanju gmotnega vprašanja organistov naj Iti noben -organist stvari le od strani ogledoval, ampak naj bi vsakikrat, kadar je potreba za skupno stvar kaj storiti, to tudi rad in hitro storil.
Ljubljanski ,,Š k o fij s k i lis t" je v 7. letošnji številki prinesel članek „Zboljšajmo stanje našim organistom", v katerem se med
drugim župnije in občine poživljajo, 11 a j za o r g a n i s t a s am e store, kar je v njih moči. „Vsak g. župnik naj v svoji župniji na to misli in po močeh ukrene, d a se plača organ i s t u na kak način, bodisi v gotovini pri plači sami bodisi v beri ali kakorkoliže z b o 1 j š a. I11 to čim prej." Naj bi ta poziv ne bil zastonj!
b) Podporno društvo organistov in pevovodij s sedežem v Ljubljani.
Škofijsko podporo za 1. 1918. so do sedaj prejeli sledeči prosilci: Luka Ar 111 eni (Studeno pri Postojni) 150 K, Jakob Čadež (Koroška Bela) 100 K, Ignacij Fabiani (Šmarjeta) 100 K, Franc Fa-citcr (Kovor) 100 K, Franc Gerdeu (Ljubljana, Št. Jakob) 100 K, Vinko Jovan (Dobrova) 100 K, Matilda Kogovšek (Sv. Katarina) 100 K, E m a L o b o da (Tržič) 50 K, F r a 11 c L u k 111 a n (Poljane nad Škofjo Loko) 100 K, Anton Mar o lt (Škocijan pri Turjaku) 100 K, Franc Premru (Vipava), 100 K, Ivan Rems (Št. Rupert) 150 K, M a r t i 11 Z u p e t (Škocijan pri Mokronogu) 100 K. — Podpore se še vedno lahko dobe. Prošnje, priporočene od župnega urada, naj se pošiljajo „Odboru podpor, društva organistov" v Ljubljani.
Pregled cerkvenoglasbenih listov.
Sv. Cecilija. 1918. 4. — f Vilko Novak (Franjo pl. Lučič); Po izdaji „Vaticanae" (Franjo Dugan); Nekatere napake pri pevskem pouku (Milan Lang); Glasbeni okus. S posebnim ozirom na cerkveno glasbo (O. Bernardin Sokol); Anton Foerster. Ob osemdesetletnici njegovega rojstva (Janko Barle); Cerkvena glasba in gregorijansko petje v Italiji (0.0. T.); Iz hrvatske glaz-bene preteklosti. Sekund Brugnoli, dubrovniški glazbeuik v XVI. stoletju. (Fra A. Posinkovič O. P.); Naši dopisi; Glazbeha literatura; Razne vesti; To in 0110; Iz Cec. društva. — Glazbena priloga prinaša preč. g. kanoniku Jankotu Barletu posvečeno skladbo „Ave Regina coelorum", triglasni ženski zbor z orgijami, zložil Anton Foerster, op. 153, »Marijo, svibnja kraljice", mešani zbor, zložil Franjo p I. Lučič, „Pjesma Srcu Marij in u", enoglasni zbor z orgijami, zložil Vinko Zgane c, „0 salu t ari 8 liostia", mešani zbor, zl. Karlo Adamič, in „Uzmite, je d i te...", zl. F r. A11 sel 1110 Canjuga; — „Sv. Cecilija izhaja šestkrat na leto iu velja za celo leto 8 K, za šole in dijake 5 K.
Cyrill. 1918. 7. -- Jan Nep. Mayr. K stoletnici rojstva (Em. Paukner); Stabat Mater dolorosa (Adolf Parma); Karel Stecker (Em. Paukner); O demokratizaciji narodne pesmi (Josef Kuhn); Repetitorij pedagogike (Eni. Be-zecny); Češki kancional (D. 0); Za svobodo materinščine (Karel Boček); V kraljevograški škofiji ohranjene orgije; Kancional Franusov (Dr. D. Orel)! Cirilsko delovanje; Razna poročila. — Cyrill izhaja desetkrat na leto in velja celoletno 5 K.
Dopisi.
Arad, dne 25. aprila 1918. Velečastiti gospod! Dovolite mi, da Vam malo opišem svojo vojno srečo. Kakor Bog poštenega Slovenca ne pozabi, tako tudi jaz nisem bil popolnoma pozabljen. Pri kompaniji sem bil prav malo časa, v avgustu pred ofenzivo sem bil komandiran kot baonsordonanc, in to je bila moja sreča, da sem danes še med živimi; ker drugo je bilo vse mrtvo, ranjeno in ujeto. Od vsake konipanije je ostalo največ 25 mož, tudi častniki so skoraj vsi padli; od 30 jih je šlo 5 zdravih iz pozicij, ko so nas nadomestile druge čete. Ofenziva je trajala 8 dni, a vsak dan je bil hujši. Dne 14. avgusta sem bil tudi jaz ranjen, dobil sem ..štokšus" od granate, a sem hvala Bogu prav kmalu okreval. Nato sem bil zopet komandiran k šturmbataljonu kot krojač in tam se me je lotila moja stara bolezen na pljučih in še prav močno, tako da sem od samega kašlja popolnoma hripav, da nimam prav nobenega glasu in se že en mesec vlačim po bolnišnicah. Tu na Ogrskem v mestu Arad je moja 4. bolnišnica. Tu se glasijo veliki zvonovi, kot jih že dolgo nisem slišal. Enkrat sem imel tudi priliko slišati cerkveno petje v Bukareštu v nekem samostanu, ki je tudi bolnišnica notri. Pele so častite sestre in sicer iz Nemčije. Petje, zlasti izgovarjanje latinskega besedila mi ni posebno ugajalo; boljše je bilo orgljanje. Tu v tujini marsičesa pogrešam. Bog daj skoro mir.	Franc Zabavnik.
Knittelfeld. Bila je ravno nedelja. Zato se podam, kakor hitro mogoče v župno cerkev. Najti je ni težko, ker je edina cerkev v Knittelfeldu, mestecu z 10.000 prebivalci. Lega mesta je dosti prikupljiva. Leži namreč na malem hribčku, ali bolje rečeno na neke vrste pobočju, okrog katerega se vije Mura. Toda cerkvica je za mestece vsekakor premajhna in človek postane kar nekako skeptičen med tujci, ki imajo sicer vse hiše zelo lične in prostorne, cerkev pa tako majhno. Pri nas na Slovenskem je marsikatera podružnica večja in na zunaj ličnejša, kot je ta župna cerkev.
Ko stopim v notranjščino, se odpre skoro bi rekel drugi svet. Ves drugačen vtis napravi na tujca notranjščina kot zunaujščina. Notri je gotska stavba lepo okrašena, samo premajhna. Ima namreč samo eno ladjo. Oltarji so štirje. Toda četrti na desni strani, ako gledaš proti glavnemu oltarju, je najbrž samo bolj zaradi Velike noči in podobne prilike, da se lahko prenese sv. R. T. Ima namreč tabernakelj, kar nimata druga dva stranska oltarja in je napravljen mnogo pozneje, morda pred kratkim časom, ker je skoro še čisto nov in lesen in stoji bolj prisiljeno, ker ni cerkev zidana s prostorom za ta oltar. Opisovati bi se dalo še marsikaj iz notranjščine, toda namen moj je povedati, kakšno je bilo petje.
Bila je šolska maša pred izpostavljenim sv. R. T., ki jo je daroval mestni katehet, še mlad gospod. Šolska mladina je bila zbrana v precej prostornem prez-biteriju pod vodstvom in nadzorstvom ondotnega župnika.
Šolarji-pevci so bili na koru; bilo pa je slišati le deklice. Peli so enoglasno pri celi maši. Za orgijami je sedel precej spreten orgljavec, ki je še dosti dobro spremljal petje in preludiral. Peli so do povzdigovanja vedno eno pesem, katere besedila pa ni bilo prav nič razumeti, morda nekoliko tudi zato, ker je bilo nemško, česar človek ni vajen. Peli pa so otroci prav točno in lepo z občutkom. Dinamična znamenja so prav dobro ločili, tako da je napravila pesem, dasi zelo preprosta, prav dober vtis.
Po povzdigovanju do konca maše so peli zopet samo eno pesem in sicer ono znano Mittererjevo »Posvetitev presvetemu Srcu", kot jo tudi pri nas pojemo, prestavljeno z našim besedilom. Tudi tu nisem besedila dobro razumel. Izvajanje je bilo malo preenakomerno z nikakimi spremembami. Pri takih pesmicah je treba seveda paziti, da organist vedno .navaja na modulacijo^glasu, ker je vsa skladba takega značaja, da človek raje bolj močno in enakomerno poje, kot da bi z glasom malo moduliral. Sicer pa je bilo proizvajanje točno in čisto.
Za blagoslov so peli, kakor pri nas „Sveto, sveto" ... To mi ni prav nič ugajalo, ker je bilo preveč razkosano in razrezano. Pri takih pesmih, ki so že znane, človek vedno več pričakuje, kot še od popolnoma neznanih. Zato tudi nista zadnji dve skladbi napravili name takega vtisa, kot prva.
Splošno mi naše petje, tudi po deželi, mnogo bolj ugaja kot mi je v Knit-telfeldu. Pri nas je tudi več izpremembe. Saj pevci sami ne preneso tega, da bi med celo mašo peli samo dve pesmi, marveč morajo biti vsaj štiri, če ne več. V tujini človek nikdar nima tistega kot doma, mu je pač vse tuje.	O. N.
Razne reči.
A Osebna vest. Prevzvišeni gospod dr. Andrej Karlin, škof tržaški, je bil od cesarja imenovan za tajnega svetnika. Ob priliki tega visokega odlikovanja ..Cerkveni Glasbenik" svojega bivšega zaslužnega urednika najudaneje pozdravlja.
A Na o r g 1 j a r s k i šoli v Ljubljani se otvori šolsko leto 1918/19 v pondeljek 30. septembra. Ob desetih dopoldne se bo v šolskih prostorih (Alojzijevišče, Poljanska cesta 4, II,) vršilo vpisovanje in bodo hkrati vsprejemni izpiti nanovo vstopajočih učencev. Ti naj prineso s seboj rojstni oz. krstni list, zadnje šolsko spričevalo in priporočilo župnega urada.
A Praznik sv. Cirila in Metoda se je v nedeljo 7. julija slovesno obhajal v trnovski župni cerkvi v Ljubljani. Pri glavni sv. maši so izvajali na koru staro slo vensko mašo, zelo uspelo skladbo dr. Fr. Kimovca Pel je v ta namen sestavljen mešani zbor pod vodstvom g. skladatelja.
A Na Koroški Beli je meseca julija umrl tamošnji organist Leopold Ber-not, star 60 let. Na Koroško Belo je prišel v službo šele letos. Preje je okrog 30 let služboval na Koroškem, na zadnje v Kotmari vasi. Doma je bil iz Stranj pri Kamniku. Šolal se je v ljubljanski orgljarski šoli in bil vnet cecilijanec. Svetila mu večna luč!
A Umrl je na H varu (Dalmacija) tamošnji stolni kapelnik in skladatelj Šandor Bosiljevac.
A 3. julija je v Ljubljani umrla gospa Adela Rumpel, vdova po znanem tovarnarju klavirjev in mati opernega in koncertnega pevca Emila Rumpelna.
A C. Josip Sicherl, dosedanji organist v Ribnici, znan tudi po nekaterih novejših izdajah Riharjevih skladb, je z aprilom t. 1. nastopil službo organista in cerkvenega pevovodja v Žužemberku.
A Zadnji čas so si mnoge cerkve po Slovenskem mesto za vojno oddanih zvonov jele naročati jeklene zvonove. V Ljubljani si jih je do sedaj kot prva nabavila šentjakobska cerkev. Slovesnost blagoslovljenja novih štirih zvonov (trije so za župno cerkev sv. Jakoba, eden za Rakovnik) se je izvršila zelo lepo in vzpodbudno. Zvonenje šentjakobskih jeklenih zvonov se nam ne zdi posebno uspelo; zlasti največji zvon je močno zamolkel. Boljše so se baje posrečili jekleni zvonovi, vliti za romarsko cerkev na Brezjah. — Dokaj temeljit in podučen članek o jeklenih zvonovih iz peresa dr. Fr. Kimovca je objavil »Ilustrirani Glasnik- 1918. št. 45, 46 in 47.
A Pri občnem zboru »Glasbene Matice" v Ljubljani, ki se je vršil meseca julija, je bil za predsednika izvoljen državni poslanec Vladimir Ravnihar, za podpredsednika stolni kanonik dr. Frančišek Kimovec. Dosedanjemu predsedniku ravnatelju dež. muzeja dr. Josipu Mantuaniju je občni zbor izrekel zahvalo in ga prosil, naj ohrani društvu še nadalje svojo naklonjenost.
A Izdaja muzikalij Glasbene Matice v Ljubljani za 1. 1916./17. obsega sledeče skladbe: 1. Štirje samospevi s spremljevanjem klavirja. Fran Gerbič: Pojdem na prejo. Jos. Pavčič: Uspavanka. Mehurčki. Ciciban — Cicifuj. 2. Trije me-
šani zbori. Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi. Stanko Premrl: Slovenska govorica. Anton Foerster: Straža ob Adriji, Cena za nečlane 6 K. Skladbe se naročajo in dobivajo pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani in pri knjigotržcih.
A Anton Foerster je izdal Samospeve s spremljevanjem klavirja na pesnitve Mirana Brankova: Križnice. Trojnica. Op. 149 in Morska zvezda. Op. 148. Ljubljana 1918. Tisk in založba lv. Blaznikovih naslednikov. — O tej priliki sporočamo cenjenim čitateljem, da biva g. ravnatelj Foerster že nad leto dni v Novem mestu pri svojem sinu dr. Vladimiru Foersterju, predstojniku c kr. okrajnega sodišča.
A Emil Hochreiter je skupno s Pavlom Mendelosohnom zložil novo pasijonsko igro „Kristus".
A Profesor zagrebškega konservatorija Fran Lhotka je uglasbil tridejansko opero „Minko". Besedilo je napisal hrvatski pisatelj dr. Milan Ogrizovič po Jorgo-vaničevi noveli.
A Hrvatska opera iz Zagreba je meseca julija gostovala v Trstu v gledališču „Politeama Rosetti" in žela velike uspehe. Operni pevec Josip Rijavec je imel tekom gostovanja svoj častni večer, na katerem so izvajali Puccinijevo „Madame Butterfly". Koncem drugega dejanja je Rijavec poleg drugih pesmi zapel La-jovičevo „Serenado", ki je izzvala največji aplavz.
A V Zagrebu so 15. juiija ustanovili »Hrvatsko filharmonjo", ki si je stavila namen, gojiti hrvatsko glasbeno umetnost in skrbeti za njen razvoj, buditi v širših slojih zanimanje in razumevanje glasbene umetnosti vobfe, posebno še jugoslovanske in slovanske.
A 8. avgusta sta v Ljubljani koncertirala naš rojak, član dunajske dvorne opere Julij Betetto in profesor praškega konservatorija. pianist in skladatelj Josip Prochazka
A Znani cerkveni skladatelj, kanonik Ignacij Mitterer, dosedanji stolni kapelnik v Briksenu, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je prišel Pij Goller, brat ravnatelja cerkvenoglasbene akademije v Klosterneuburgu.
A V Stockholmu je umrl skladatelj Emil Sjogren (roj. 16. junija 1853.) — V Petrogradu je umrl skladatelj Aleksander Tanejev (roj. 15. jan. 1850).
Oglasnik.
Jan. Pogačnik: Lavretanske litanije. Op. 14. — Vtis, ki ga dobim o kaki skladbi, ki jo prvič pregledam oz. preigram, se mi zdi najmerodajnejši. Če je ugoden, ostane tak navadno tudi pozneje; če me pa skladba prvič ne zadovolji, se tudi pozneje redko sprijazniva. Pričujoča Pogačnikova skladba je napravila name prav ugoden vtis. Semtertje je težko povedati, kje tiči tisto, ki nas v kaki skladbi prime, ogreje, zase pridobi. Dobe se pa v skladbah tudi mesta, o katerih si moraš reči : Glej, ravno to je, kar ti tolikanj ugaja. V Pogačnikovih litanijah mi je bil kot prvi zelo všeč dosledni razvoj začetnih motivov pii „Gospod, usmili se nas", »Kristus, sliši nas" in „Kristus, usliši nas". Odgovor zbora zraste melodično vsakikrat iz solistovega klica, kar ju medsebojno spaja in hkrati v moči izraza dviga. Invokacije: »Sveta Marija" itd, ki se devetkrat menjajo, dihajo dokaj svežega, nekatere narodnega slovenskega duha, kar jih bo brezdvomno našemu ljudstvu še posebej omililo in priljubilo.
Glede pisave omenjam sledeče: Izraz „Org. sostavno", kakor nahajamo večkrat v partituri, bo skoroda marsikoga motil. Skladatelj bi bil bolje storil, da bi bil gornji del sistema v takih slučajih pisal oktavo nižje. Taka je splošna praksa. Par invokacij je ritmično nekoliko slabih. Boljše bi se dotični dve mesti glasili takole:
i ^ * :			-	i P J J-Hi	
	Ma - ti			-J J ' M Kri-stu - so - va! P P n \	
ES&ČEI		- - 9		- p V ti	
Ma - ti Stvar-ni -ko - va!
Pogačnikove litnnije prav toplo priporočam. Cena iztisu je 50 vin. Dobivajo se v Kat. Bukvami v Ljubljani in pri skladatelju, c. kr. organistu v Idriji.
St. Premrl.
Glasbeni natečaj.
Vse skladatelje slovanskega juga: Hrvate, Srbe in Slovence, opozarjamo, da ponovno razpisujemo natečaj za najboljše skladbe v znesku 5000 K, in sicer: 1. za klavir: sonata, suita, rapsodija na lastne ali jugoslovanske narodne motive 1000 K; 2. za pesem za en glas in klavir tri nagrade po 400, 300 in 200 K; 3. a) za ženski, b) za moški, c) za mešani zbor a capella ali s klavirjem, tri nagrade po 350 K; 4. za kompozicije komorne glasbe (sonate za gosli ali violincello in klavir, trio, kvartet) 1500 K; 5. za klavirsko priredbo jugoslovanskih narodnih pesmi (najmanj 20) 250 K; 6. za originalno kompozicijo za tamburaški zbor a) 200 K in b) 100 K. Rok natečaja: 31. decembra 1918. Kompozicije morajo biti do sedaj nenatisnjene, prepisane s tujo roko, označene z znakom, ki je na zapečatenem ovitku, v katerem je avtorjevo ime. Uspeli natečaja se bo objavil meseca aprila 1919 v jugoslovanskem časopisju. Nagrajene kompozicije pridejo v popolno last našega zavoda, ki se obvezuje, da bo, ako bodo dopuščale razmere, nagrajena dela natisnil tekom enega leta. Nagrade se izplačajo 14 dni po objavljenem uspehu preko Jadranske banke, Dunaj I., Tegetthofstrasse 7, kjer se je znesek za ta natečaj meseca januarja letos deponiral. Jury za oceno sestavljajo gospodje: skladatelj Oskar Nedbal, dr. Gojmir Krek in Milan Obuljen. Nenagrajene skladbe ima zavod pravico odstopiti uredništvu naših glasbenih edicij, ki jih more tiskati in honorirati. Skladbe pa ostanejo last avtorja. Vse note oziroma rokopisi naj se pošljejo na naslov: Slovanski izdajateljski zavod Dunaj 1., Spiegelgasse 4. Na Dunaju, meseca julija 1918. Slovanski izdaja? tel j s ki zavod.
Listnica uredništva.
Današnja (7. in 8.) šlevilka je brez glasbene priloge. Pripravljamo večjo, skupno, 20 strani obsegajočo prilogo: 10 preludijev za harmonij, zložil Ivan Ocvirk, ki jo bomo priložili ali prihodnji dvojni, ali pa prav gotovo vsaj zadnji letošnji številki.
Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.