32                                                P. pl. Radics:  Anton Linhart.
sicer po jedni strani precej rezka, vender pa v obče Jako častna, zlasti kar se tiče obravnavanja kranjskih Slovenov. Ocenjevatelj neusmiljeno razdeva prvi del Linhartovega spisa in zlasti ostro graja to, kako je opisana rimska doba na Kranjskem, češ: Linhart, kot domačin, ki pozna ceste in položje svoje dežele iz dolgoletne izkušnje, bil bi lože nego vsak inozemec pojasnil ležo mnogih krajev, nikar pa da je skrčil dotična raziskovanja na nekaj pol, v katerih ponuja le malo novega in še menj  zanesljivega.  Končno vender piše tako-le:
»Ungleich vorzuglicher ist der zweite Theil, welcher die Geschichte der eingewanderten Slaven bis zur Zeit Kari M. sehr genau, wenn auch mit zu vieler Vorliebe ftir das Vaterland behan-delt« . . . »Rechnet man,« nadaljuje pozneje, »dergleichen kleine Flecken der Partheilichkeit ab, (dass z. B. Kram n i c h t zum Longo-bardenreiche gehort und frei unter eigenen Vojvoden dagestanden) s o ist die ganze Geschichte richtig erzahlt, gut vorge-tragen, gewahrt Belehrung und Vergniigen, unter a n-derem auch durch das Gemalde von den Sitten und G e-wohnheiten der sudlichen Slaven; schatzbar finden wir die reichhaltigen Bemerkungen iiber die slavischen Spr achen.«
Naposled želi ocenjevalec, da bi se iz nova natisnilo delo, katero je menda menj znano, nego je bilo splošno vredno.  —
Prvi zvezek svoje zgodovine je izdal Linhart leta 1788. Ako je pokazal v njem, kako izreden prijatelj je svojemu narodu in kako zgovorno ga zastopa v javnosti, ponudila se mu je takisto prilika, da se je pokazal prav takšnega prijatelja še drugje, in sicer na polji gledališkem, ki je velikemu občinstvu dostopnejše in zato tudi dokaj   vplivnejše.
(Konec prihodnjič.)
#
v
Šopek.
toji na deve oknu kupa                                  Zaman,  dekle,  vprašanje tvoje,
Cvetice v njem dehte lepe";                             Zaman po njem  ti zrd oči    . .
Dvoječ mladenka  toži,  upa:                            Na oknu ptiček  pesem poje:
»Kdaj  pride po cvetice te"?«                            »Pozabljen cvet, izdana ti!«