“““J* p.afiana v gotovim ,,	0	*•	vvvin o
Leto XXXVI. St. 116 (10.636)
TRST, nedelja, 1«. maja 1980
Jbb. p^staie	Cena 300 lir
^MORSKI DNEVNIK jo začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
trideset trdih
A PLODNIH LET
«ej	proslavljajo da-
Jriaški
_	nico svoje strokovno-sin-
organizacije z upravičenim »to,;. Zazrejo se lahko s šahu fai10 v tridesetletno pretek-jeaa ® za stalno utrjevanje svo-Prcv	združenja ^ s
taunodločno samozavestjo in doba; lem v n°č, fct so si jo pri-kk0	, nadaljnje skupne boje,
rili s/ • 30 v Prihodnost. Ustva-jo (j0 st ~ z neomajno Ijubezni-debj ®°J* zemlje in do svojega vXrainostjo, ki je kljubo-v°odnim razmeram in vsem lito orrvr trden sindikat, učinko-ktnnnf za nove uspehe v boju kot j 0 kmetijstvo v novi družbi», Hiš n-•	Qeslo, ki navdihuje
ke !Vel'e idejni občni zbor Kmečki	ift' Pa mogli bi deja-
>Ceza	•2ma današnja Kmečka
Hi« Vo,e korenine v kmetijski Hi hotnih sindikatov, ki je H ^vovtjena že v prvih me-katerj^ osvoboditvi, je doba, v H in ose,že zdravo telo polno kres ,Jre ost- In moralo je biti Hi	da ga niso mogle
te k. Svilne nevihte in zle kli-Hušir°- označevale živahne in ** in t-u’ t0-da testo razburka-^torevoio 0ase’ v katerih je ^0
jj Tfa£vs}.u enotnih sindikatov .Černači kmetje 15. januarja
iiW„ ■	je ij. januarju
Hi««onowl‘ dve sorodn. stro
^ Hzn 'ln«ac'ii, Kmečko zvezo 5 tisi,«, ^ah posestnikov. Spričo M zg,),, enakih smotrov, ki sta
H k7nai°uali’- fe ie ^ njima Js, tni- u začelo tesno sodelova-
%ali ° d° sta že leta 1957 . Pa 4 kopnem sedežu, leta yino ,, sta se združili tudi for-H enotne Kmečko zvezo, ki
C svoi jubilei-
*, feh t^jOrnačih kmetov so bili Jfj mdesetih letih in ostajajo
, M,iiaoi■ 1 . ' združit, se v « “ ti r2?' naj bo vsakemu H ju	ir oporo pri reše-
NonfJ lnih Problemov, ki za-S ttnt,30V° delo in njegov družini ojj, ®- »n ki naj po drugi ™ pr; "eno in učinkovito zasto-Hne S€b Pristojnih oblasteh H. p0t,n*?rese. kmetov in kmetij-,;n t,j ,do njihovega uresničeva-• krhka0 'n vedno ni prav ?*!Uošn’ todo ni dvoma, da so W h»«i .	in odločnost-
Hi ob??' v katerih so bili do-Hi DriJvvofci zemlje in živino-H jpoi. jen' ustvariti in utrje-H sf<?novsfco organizacijo, Atie 2n T?ni° neugodne, zato so ? Hifcn sluPe za dosežene uspehe k rjedje- Po vojnem uniče-S kraj ^ časih obnove je tudi 2'Hi m a^e*a utvara o neskonč-.Hito nnS^stanja, osnovani iz-bliskovitem razvoju in-Ct]e- Toda predpostavka
Nitke Kitajske
“Uatovicu 111 Kraigherju
Jjgft l. 5? ~ Predsednik stal-%e ^eja kitajske skup-,°v*l na Jlab’'n8 je včeraj na-?Va SP'D?re^seckn'^a predsed-
iti tia , ,Cviietina Mijatovi-
»■ Kraiui?0?predse<inil<a Serge-Hkam?^?rja brzojavko s če-V tja H izvolitvi in z želja-, *a s . u8°slavija nadalje->uin , ,adevanji za mir v jHetij?® ur?pitev gibanja ne-tudi L brzojai/ki je izra-^Hania želja P° krepitvi Hjsko med Jugoslavijo
so-
in

iHttiJi kjdelki za prehrano, an C ” ra^lv,Seda,^ izkoriščanje dr-C; ^ bon11! ’™ nerazvitih naro-*P«wrQ*bžtihatfin industrijsko tjHfslia ; “edanja svetovna go-VHo	dokazuje dovolj
,e raji)o'^° 16 b'lo tako pojmo-
varljivo in zgrešeno.
. Posledica takega h^rsic Plimovanja družbeno
S?. zl *Ba razvoja ’ --------
C, zaPo90 Tazv°ja je bilo po-V)sfcaP PMV,anje kmetijstva.
so se učinki take
Si l^lnoTZa-3?*-0 kTa'
“nji .J9o ,°dr°čja naj bi bila na %lr,kkih ?, ceneno umestitev in-%ScUe0bJatov ali za gradbene ’ fcJ’*etje pa poceni de-itiUjN j0 ! mdustrijo in storitve. S1- tdgfj! dlani še posebno v ? ut 1li z ,, ,.,sonca» je prisiljena \^'ki L..ebkitn primanjkljajem 1 zp	oed fcot polovico
Otje» jo0}e Prebivalstvo, *beg S^ Ct^ periferije in-'zkorJ* .• čemur so sledili k ^k,0ja n‘nJenosti j« družbene HcatiP« majejo same teme-V . 9a sožitja skupnosti.
*$ik
' A	Organ itaci ja 'd~o-
v se je morala dolgo
boriti proti neprikritemu nasprotovanju skoraj vseh oblasti, pri katerih so še vedno prevladovale nacionalistične težnje. Kmetom na Tržaškem, ki v veliki večini pripadajo slovenski narodnostni skupnosti, so hoteli nekateri krogi odrekati vsako možnost, da prideta njihova vloga in volja do izraza. Nemara nas ne bo mogel nihče obtoževati vitimizma, če navedemo nekaj dejstev: samo na Tržaškem so kmečko bolniško blagajno uvedli s petletno zamudo in so jo za naslednjih petnajst let podvrgli komisarski upravi, da bi ne dovolili volitev, s katerimi bi jo kmetje sami prevzeli v svoje roke, a bi hkrati nedvoumno dokazali, kdo so in katera organizacija jih upravičeno predstavlja. Potrebna je bila trdovratna akcija Kmečke zveze na vseft ravneh, od Trsta do Rima, proti tej nezaslišani diskriminaciji in odkriti protizakonitosti, da so si tržaški kmetje priborili 29. junija 1972 veliko zmago na volitvah za svojo bolniško blagajno. Odtlej ni bil več možen noben izgovor in se je morala prenehati tudi več kot tridesetletna diskriminacija domačih kmetov pri tržaški trgovinski zbornici, v katere izvršnem organu je bilo Kmečki zvezi končno pred nekaj več kot dvema letoma priznano predstavništvo neposrednih obdelovalcev zemlje. Prav tako sad dolgoletnih naporov naše strokovne organizacije je tudi vključitev zastopnilca kmetov v organe Ustanove za tržaško industrijsko področje. Ne more zato biti nobenega dvoma, da morajo pristojne oblasti dodeliti to zastopstvo Kmečki zvezi. Če se spomnimo, da je ta ustanova doslej razlastila še največ kmečke zemlje, lahko primerno vrednotimo pomen prisotnosti pravega zastopnika kmetov v organih, ki o tem odločajo.
Ravno ponavljajoče se razlastitve kmečke — v večini primerov slovenske — zemlje, ro terjale namreč na žalost doslej največje napore Kmečke zveze. V tem boju za obrambo naše zemlje je dosegla tudi nekaj uspehov, vsaj pri zajezitvi razlaščanj in pri določanju pravičnejših odškodnin. Tudi v tem trenutku mora Kmečka zveza vlagati vse svoje moči v obrambo vrtnarjev s Kolonkovca, ki jim po zgrešeni izbiri tržaške občinske u-prave hočejo razlastiti zemljo, ki predstavlja zanje nenadomestljivo delovno osnovo, za slovensko narodnostno skupnost pa nadaljnji del teritorija, ki ji ga hočejo odtrgati.
Kljub temu da je bila prisiljena vlagati tako velik del svojih sil v boj proti razlastitvam, pa je Kmečka zveza v teh tridesetih letih postopno krepila svoje organizacijske sposobnosti in svojo vlogo zastopnika domačega kmetijstm. S pridnim in umnim delom voditeljev, ki so si jih kmetje sami izbirali in z zavzeto podmro članstva si je priborila ugled, ki predstavlja trdno podlago za nadaljnje uspehe. Njeni nastopi na prvi in drugt konferenci o tržaškem gospodarstvu, osnutek conskega načrta za razvoj kmetijstva, ki ga je pripravila že leta 1968, njen aktiven poseg pri vseh aktih javnih uprav v zvezi s prostorskim planiranjem in gospodarskim načrtovanjem, velika vloga, ki jo je odigrala na nedavni pokrajinski kmetijski konferenci, jo označujejo kot edino pristno in močno zastopnico domačih kmetov, odločno zagovornico njihovih interesov in nesramežljivo sogovornico pristojnih oblasti n vseh ravneh.
V teh tridesetih letih je Kmečka zveza uspešno opravljala svojo sindikalno vlogo in se je zato povezala z vsedržavno napredno enotno organizacijo Kmečko konfederacijo Italije, obenem pa narodnoobrambno vlogo, ki nujno izhaja iz sestave njenega članstva v okviru Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Dosedanji uspehi opravičujejo ponos, s katerim domači kmetje prirejajo jubilejni občni zbor in kmečki praznik. Vodstvu in članstvu pa ne zamegljujejo zavesti, da je pot do polnega priznanja vloge domačih kmetov kot enakopravnih soustvarjalcev družbenega in gospodarskega napredka še dolga in da je na njej nemalo ovir. Dragocene izkušnje, ki so jih pridobili s trdim in vztrajnim delom, enotnost in zavzetost, s katero podpirajo svojo organizacijo, solidarnost in podpora, ki jo delovni ljudje in demokratične sile še dalje bolj izkazujejo Kmečki zvezi, predstavljajo porok za nadaljnje uspešne korake na poti k uveljavljanju družbenih in narodnostnih pravic domačih kmetov.
LUCIJAN VOLK
Tudi včeraj smo v uredništvu prejeli več čestitk ob 35-lctnicl Izhajanja Primorskega dnevnika. Objavili jih bomo v torkovi številki.
SPLOŠNE SMERNICE ZUNANJIH MINISTROV EGS V NEAPUU
Sankcije proti Iranu bodo uvajali postopno
Razveljavili bodo le pogodbe, ki so jih podpisali po 4. novembru lani
NEAPELJ — Zunanji ministri EGS so na včerajšnjem neformalnem srečanju v Neaplju sporazumno ugotovili, da na poti za osvoboditev ameriških talcev v Iranu ni prišlo do tistega »odločilnega razpleta«, ki so ga preteklega 22. aprila v Luksemburga postavili kot pogoj, da suspendirajo takrat sprejete gospodarske sankcije proti Iranu v znak solidarnosti z ameriškim predsednikom Carterjem. Zato so pač sedaj prisiljeni sprejeti
OBČNI ZBOR SPZ V GLEDALIŠČU »FRANCE PREŠEREN* V BOLJUNCU
Mogočen dokaz prizadevanj Slovencev v Italiji za narodnostne pravice in vsestranski razvoj
SPZ preimenovana v Zvezo slovenskih kulturnih društev - Počastitev spomina na predsednika Tita
ukepe, ki so jih 22. aprila načrtovali.
Od danes dalje bi torej moral v devetih evropskih državah stopiti v veljavo popoln gospodarski embargo do Irana, vendar so e-konomski interesi tako pomembni, da bo prav gotovo preteklo še precej časa preden bodo v posameznih državah sprejeli upravne in zakonodajne ukrepe, ki so potrebni za uresničitev sankcij. Po poluradnih vesteh so baje zunanji ministri deveterice sprejeli načelo postopnosti pri uresničevanju sankcij, postopnosti, ki ima poleg drugega tudi namen, da omogoči novoizvoljenemu parlamentu
Rdeče brigade streljale na tajnika sekcije KD
RIM — Rimski pripadniki rdečih brigad so včeraj spet streljali. Njihova žrtev je malo pred osmo uro. v četrti San Basilio, postal 42-letni Domeni-co Gallucci, tajnik demokri-stjanske periferne sekcije. Proti njemu so izstrelili 10 nabojev, od teh ga je pet ranilo v noge, šesti pa se mu je zapičil v kolk. Po atentatu so teroristi v hipu zbežali, čez nekaj ur so prevzele odgovornost zanj rdeče brigade. Ranjenega demokristjana so operirali in po posegu ni njegovo zdravstveno stanje zaskrbljujoče. Solidarnost so mu izrekli med drugimi tudi predsednik senata Fan-fani in predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti.
morebitno ureditev ameriško-iran-ske krize.
Iranski parlament se bo sestal 28. maja. zadnji mednarodni razpleti in izjave iranskega predsednika Banisadra, ki se trudi, da ne bi zaostril položaja, so verjetno narekovali evropskim zunanjim ministrom previdno potezo, da nudijo Teheranu še kratek časovni razmah, ki bi lahko ustvaril u-godnejšo politično situacijo za rešitev krize.
Vsekakor se je sinoči (vedno po neuradnih vesteh) izvedelo, da se sankcije tičejo samo tistih gospo-
darskih pogodb, ki so bile podpisane po lanskem 4. novembru, ko so iranski študentje zasedli ameriško ambasado v Teheranu in zajeli talce. Včeraj se je sestala tudi komisija strokovnjakov, ki proučujejo gospodarsko razsežnost sankcij. Po verodostojnih podatkih znaša vrednost pogodb 11 italijanskih podjetij, ki gradijo v Iranu,
3 tisoč milijard lir, ravno toliko škode pa bi bilo, če bi Iranci zaplenili po razveljavitvi pogodb stroje in naprave in po izplačitvi odškodnine. Kaže pa, da do te gospodarske »katastrofe« ne bo prišlo, ker je bila večina iransko -italijanskih pogodb podpisana pred lanskim 4. novembrom.
«če bo Evropa sprejela gospodarske sankcije proti Iranu, bomo to razumeli kot njeno izjavo o sovražnosti do iranskega ljudstva«, tako je opozoril članice EGS glasnik iranskega veleposlaništva v Italiji Hassan Gadiri. O pozivu iranskega predsednika Banisadra, naj dokaže EGS, da je neodvisna od ZDA, pa so vesti protislovne. Iranske oblasti so pozvale ljudstvo, naj štedi s potrošniškimi dobrinami, če do sedaj primanjkuje v Iranu zdravil in avtomobilskih nadomestnih delov, je gotovo, da bi se po sankcijah položaj bistveno spremenil. Črna borza je namreč že sedaj edini način, da se hitro dobijo uvožene dobrine. Vsekakor iranski tisk zmanjšuje pomen evropskih sank-' ci,i in poudarja, da bodo članice EGS sprejele ukrepe, ki bodo bolj formalnega kot vsebinskega značaja.
RIM — Karabinjerji so po nalogu namestnika državnega prav-dnika Armatija izvedli včeraj sodno preiskavo v prostorih dnevnika Lotta continua, kjer so zaplenili izvod Pecijevega pričevanja, ki ga je časopis objavil istočasno kot rimski dnevnik Messaggero, zaradi te objave so karabinjerji aretirali novinarja Fabia Lsmana, ki je še sedaj v zaporu. Včeraj so trem urednikom Lotta continua sporočili, da so proti njim uvedli sodne postopke. Ni izključeno, da jim bodo sodili v sredo, ko bo drugo zasedanje razprave proti Isma-nu in podravnatelju Sisde Rus-somannu.
Pogled na del udeležencev včerajšnjega občnega zbora SPZ
imiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiin
PO NEPOTRJENIH, fl DOKAJ ZANESLJIVIH VESTEH
IEDANESPR1VARŠA VI SESTANEK MED CISCARD0M IN BREŽNJE V0M
V kratkem bo Schmidt obiska! Moskvo - Srečanje Gromiko-Coiombo
VARŠAVA — Francoski predsednik Giscard D'Estaing se bo danes verjetno sestal z Leonidom Brežnjevom. Vesti v poljski prestolnici niso ne potrdili, ne demantirali, vendar vse kaže, da je resnična, saj so sinoči v Varšavi celo napovedovali uradno poročilo v zvezi z govoricami o obisku. Prav tako vlada o tem popolna tajnost v Parizu, kjer je uradni glasnik predsedstva republike dejal, da ne namerava komentirati govoric. Dejstvo pa je. da so že med nedavnim obisko msovjetske-ga zunanjega ministra Gromika v Parizu, poudarili, da se bodo odnosi med Francijo in SZ nadaljevali po prej začrtani poti, ki med drugim predvideva tudi vsakoletno srečanje na najvišji ravni.
Prihodnji teden bodo tudi določili datum obiska zahodnonemške-pa kanclerja Schmidta v Sovjetski ' zvezi. To je napovedal sam zunanji minister Genscher med neko televizijsko oddajo. Vseka-
kor naj bi do obiska prišlo šele v začetku julija.
Ta dva obiska sodita vsekakor v okvir prizadevanj za obnovitev pogovorov o sodelovanju v Evropi, tudi v pričakovanju madridske konference o varnosti in sodelovanju. Gre verjetno za sestanke, ki so neposredna posledica kratkih srečanj med voditelji posameznih držav, najprej na pogrebu predsednika Tita v Beogradu, nato pa med proslavo 25-let-nice avstrijske državne pogodbe.
Prav v okvir srečanj ob tej proslavi je treba omeniti, da se je včeraj sovjetski zunanji minister Gromiko sestal tudi z italijanskim zunanjim ministrom Co-lombom in mu, kot je kasneje izjavil sam Colombo, ponovil že znane teze Sovjetske zveze o sedanjih mednarodnih vprašanjih. Gromiko je med drugim zanikal, da bi bilo mogoče iskati v sovjetski invaziji v Afganistanu vzroke »petrolejskega značaja«, to je kakršnokoli povezavo s težnjami
ZADNJE PREDAVANJE LETOŠNJIH «BENECANSKIH KULTURNIH DIltEVOV>
Duh helsinške listine in osimskega sporazuma
ŠPETER — Helsinška listina in osimski sporazum sta, za evropsko stvarnost, dokumenta, ki imata kljub različni vsebini nekaj skupnega; prvi vključuje v Evropi načela varnosti in sodelovanja med državami in evropskimi narodi na vseh področjih življenja, drugi pa, ki je prva praktična uresničitev helsinške listine, ima kot cilj rešitev formalnega spora, ki dejansko sicer ni več obstajal, med Italijo in Jugoslavijo in nakazuje smernice za razvejano sodelovanje na vseh področjih. S to ugotovitvijo se je v petek v Špetru začelo zadnje letošnje predavanje benečanskih kulturnih dnevov, na katerem je dr. Karel šiškovič govoril o duhu helsinške listine in osimskega sporazuma. S tem predavanjem se je končal letošnji ciklus, namenjen predvsem zgodovini Beneške Slovenije v zadnjih petdesetih letih; vsebina helsinške listine in osimskega sporazuma zaključuje obdobje vojn in spopadov na tem območju Evrope in kot taka zapira obravnavanje zgodovine kot sporov, nesporazumov in spopadov ter začenja novo obdobje, ki temelji na prijateljstvu in sodelovanju med narodi, ki tu živijo ter med državama, ki ju loči odprta meja.
Zato je tudi povsem razumljivo, da je bilo petkovo predavanje kljub obravnavanju dokumentov, ki sodita že v zgodovino, vendarle usmerjeno predvsem v bodočnost. šiškovič se je seveda naj-obširneje zaustavil pri določilih v zvezi z narodnostnimi in manjšinskimi vprašanji, čeprav je. še zlasti kar zadeva osimski sporazum, obravnaval celotno vsebino, vključno t gospodarskim delom sporazuma In z določili v zvezi z industrijsko cono na Krasu.
Osimski sporazum je vsebinsko razdelil na tri dele. Prvi del je preambula sporazuma in se neposredno sklicuje na helsinško listino ter zastavlja smernice za medsebojno politiko med obema državama, na osnovi suverenosti, nedotakljivosti meja, in spoštovanja notranje ureditve ter se sklicuje na načela daljnovidnega sodelovanja. ki presega statično pojmovanje medsebojnega spoštovanja. V zvezi s tem je šiškovič opozoril na kontekst, v katerem je postavljeno vprašanje etničnih skupin (manjšin) in poudaril, da ni mogoče zanikati, da to vprašanje sodi tako v načela sklepne listine, kot tudi v določila o medsebojnem sodelovanju, ob spoštovanju notranje ureditve obeh držav. Drugi del osimskega sporazuma predstavlja rešitev vprašanj, ki bi se lahko še pojavljala na področju razmejitve med obema državama. Tudi ta del sodi v načela helsinške listine. ki izrecno govori o vprašanju meja in o njihovi nedotakljivosti. Gre za statični moment, ki omogoča dinamične momente.
Tretji del pa nakazuje smernice za bodoče gospodarsko sodelovanje, ki jih konkretneje osvaja sporazum o gospodarskem sodelovanju, poleg tega pa nakazuje tudi smernice za rešitev še odprtih vprašanj etničnih skupin (manjšin).
šiškovič je nato poudaril, da dve vprašanji pobliže zadevata naše kraje: vsestransko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in vprašanje etničnih skupin (manjšin). V nadaljevanju je najprej analiziral ugodnosti in perspektive. ki jih predstavlja sodelovanje med dvema državama, nato pa je prešel k vprašanju manjšinske zaščite, o kateri je pou-
daril, da že sama helsinška listina obravnava to vprašanje v prvem delu, ko določa načela, ki bi morala veljati v odnosih med državami podpisnicami. Že v začetku tistega dela listine, ki o-bravnava osnovne pravice in svoboščine človeka, je govor o spoštovanju osnovnih pravic in svoboščin ne glede na raso, spol, jezik in vero. Listina tudi poudarja, da morajo države podpisnice, na katerih področju živijo narodnostne manjšine, spoštovati pravico prebivalcev, ki pripadajo tem manjšinam in jim zagotavljati dejansko uživanje človekovih pravic in osnovnih svoboščin. Države podpisnice morajo tudi zaščititi zakonite interese manjšin. Končno pa helsinška listina govori o pravicah manjšin tudi v odstavku, ki zadeva kulturne izmenjave.
Osimski sporazum pa se izrecno nanaša na manjšinsso vprašanje v četrtem odstavku preambule in v osmem členu sporazuma. Obe določili sta tesno povezani in odražata obveze, ki izhajajo iz mednarodnih listin o človečanskih pravicah, šiškovič je še zlasti razvil ta del mednarodnih jamstev o zaščiti manjšin in poudaril, da osimski . sporazum odraža vsebino helsinške listine, ki je, po drugi strani, izraz osnovnih dokumentov OZN o človekovih pravicah. Na ta način se tudi v Italiji odpira možnost za rešitev slovenskega etničnega vprašanja. Vsako odlašanje in zavlačevanje z rešitvijo tega vprašanja pomeni tudi preprečevanje izvajanja dela osimskega sporazuma in postavljanja sporazuma v dvom, kar bi ne bilo v interesu obeh držav in niti v interesu prizadetega prebivalstva. Duh helsinške listine in osimskega spo-
razuma je isti, čeprav osimski sporazum bolj realistično konkre tizira nekatera vprašanja in je posledica helsinške listine in določa dejansko sodelovanje na strogo meddržavnem področju, obenem pa tudi sodelovanje zainteresiranega prebivalstva na politični, gospodarski, družbeni in kulturni ravni. To sodelovanje terja odpravo vsake diskriminacije znotraj držav in še zlasti za tisti del prebivalstva, ki je drugačnega narodnostnega ali etničnega izvora kot večinski narod. Vse to pa je treba uresničiti ob popolnem spoštovanju suverenosti, nedotakljivosti meja in notranje ureditve, ne da bi hoteli kogarkoli destabilizirati. To je torej duh dveh sporazumov in v tem duhu je treba graditi pravičnejše, bolj enako in bolj uspešno življenje prebivalstva ob tej meji.
Ob koncu predavanja se je razvila krajša razprava, v kateri so prišli do izraza nekateri aspekti prizadevanja Slovencev v Italiji za dosego globalnega zaščitnega zakona, do izraza pa je prišel tudi optimizem glede na bodočnost, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo oziroma izboljšalo, že zlasti ob globalnem ocenjevanju zgodovine beneških Slovencev v zadnjih 50 letih.
Na petkovem predavanju je predsednik študijskega centra Ne-diža Pavel Petričič tudi predstav vil dokumente s konference o jezikovnih in narodnostnih skupnostih v videmski pokrajini, ki je bila leta 1978. Gre za obširno knjigo, h kateri se bo treba še povrniti. Petkova predstavitev je bila prva, kajti pokrajin#, ki je priredila konferenco, doslej še ni poskrbela za uradno predstavitev knjige.
Sovjetske zveze, da se odpre pot do Perzijskega zaliva. Gromiko je odločno zanikal vsakršno odgovornost Sovjetske zveze za stanje v Afganistanu in je bil izredno o-ster, ko je govoril o ZDA.
V Moskvi pa v precejšnjem zatišju sledijo dogajanjem iz zadnjih dni. Tisk navaja brez vsakega poudarka vest o srečanju Gromiko -Muskie, nekaj več poudarka pa namenja srečanju med Gromikom in Carringtonom. Vsekakor pa imajo tudi politični komentatorji v Moskvi občutek, da si tudi Sovjetska zveza prizadeva za čimprejšnjo obnovitev pogovorov z zahodom.
Danes volitve predsednika v Avstriji
DUNAJ — Približno pet milijonov 200 tisoč avstrijskih voliicev bo danes volilo novega predsednika avstrijske republike, ki naj bi vodil državo prihodnjih šest let. Gre za sedme predsedniške volitve v povojni Avstriji.
Kandidati, ki se potegujejo za predsedniški položaj, so trjje. Na prvem mestu je po abecednem redu kandidat, katerega nastop je sprožil ogorčenje v avstrijskem protifašističnem taboru, namreč neonacist Norbert Burger, ki ga je italijansko sodišče zaradi terorističnih dejanj na Južnem Tirolskem v odsotnosti obsodilo na dosmrtno ječo. Na drugem mestu je avstrijski veleposlanik v Pekingu Willfried Gredler, za katerim stoji najmanjša od treh avstrijskih parlamentarnih strank, svobodnjaška stranka. Tretji kandidat pa je sedanji predsednik Rudolf Kirschlager, ki je seveda kandidat vladajoče socialistične stranke. Za predsedniške volitve ne velja samo volilna pravica, marveč tudi volilna dolžnost, vendar pa je notranji minister že povedal, da izostankarjev ne bodo kazensko preganjali.
Tudi Slovenci v Avstriji bodo na jutrišnjih volitvah podprli Kirschlagerja zaradi njegovih u-krepov v prid manjšini (Kirschlager je v preteklosti pomilostil več pripadnikov slovenske manjšine, ki so bili obtoženi zaradi sodelovanja v demonstracijah v prid sedmemu členu državne pogodbe) in zato, ker je te ukrepe v predvolilnem boju tudi dosledno zagovarjal.	M. S.
MILAN — Disciplinska komisija nogometne zveze bo danes po vsej verjetnosti izrekla razsodbo v zvezi s škandalom o ilegalnih nogometnih stavah. Včeraj so posegli zagovorniki obtoženih nogometašev in klubov
ISLAMABAD — V Pakistanu se je včeraj začelo 11. zasedanje islamske konference, ki se ga u-deležujejo najvidnejši državni predstavniki muslimanskih držav. Uvodni govor je imel pakistanski predsednik Zia Ul-Haq, ki se je zavzel za hitro in pravično rešitev afganskega vprašanja in krize na Bližnjem vzhodu.
«23. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze sovpada s časom, ki ga Slovenci v Italiji, kot pozorni opazovalci in soudeleženci pomembnih dogodkov doma tol v svetu občutimo kot prelomni čas. Slutimo in rekli bi, da vemo, da bodo osemdeseta leta nosila znamenja dogodkov teh dni. Predvsem smrt tovariša Tita, ki je pustila vidno sled v naši zavesti in v zavesti cele svetovne javnosti. Z njim je Jugoslavija izgubila svojega najvišjega predstavnika, vrhovnega poveljnika NOB, doslednega borca za enakopravnost in neodvisnost jugoslovanskih narodov, misleca in organizatorja, pobudnika neuvrščenosti. Za njim žalujejo miroljubni ljudje sveta, ker so v njem imeli najbolj spoštovanega zagovornika miru in dostojanstva v svetu. Njegovo izgubo smo globcko občutili tudi mi, zamejski Slovenci, kajti vsa naša zgodovina zadnjih štiridesetih let in vsa naša prizadevanja so se navezovala na njegovo misel - na težnje in pobude Titove Jugoslavije.«
S temi občutenimi in globokimi besedami je predsednik Klavdij Palčič začel svoje poročilo na včerajšnjem 23. rednem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze v boljunskem gledališču «France Prešeren«. Skupščina naših prosvetnih in kulturnih društev ter skupin iz tržaške, goriške in videmske pokrajine je tako ponovno potrdila našo predanost idealom napredka, miru in sožitja, za katere se je neumorno boril graditelj socialistične in samoupravne Jugoslavije, Josip Broz Tito. Občni zbor SPZ pa je mogočno izzvenel kot množični dokaz boja in prizadevanj zamejskih Slovencev za narodnostno uveljavitev in vsestranski razvoj, kakor tudi
Resolucija
Triindvajseti redni občni zbor Zveze kulturnih društev ugotavlja, da je globalna zakonska zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji neobhoden pogoj za njeno vsestransko uveljavitev, za dosego vseh pravic, ki ji pripadajo po demokratični republiški ustavi in za nemoten družbenopolitični, gospodarski in kulturni razvoj. Obenem ugotavlja, da se postopek za izdelavo in odobritev ustreznega zaščitnega zakona odvija prepočasi zaradi ovir, ki jih postavljajo določene politične sile v Italiji, ki ji še vedno nočejo priznati upravičenosti naših zahtev, čeprav so proces družbene demokratizacije ln novi ter vedno bolj odprti odreši prijateljskega sodelovanja med sosednjima državama Italijo in Jugoslavijo potrdili njihovo nujnost in necdložljivost. Osimski sporazum, ki predstavlja v tem pogledu zgodovinski mejnik, se pet let po podpisu še ne izvaja v celoti, zlasti kar zadeva poglavje o uresničevanju pravic Daše narodnostne skupnosti. Občni zbor zato poudarja nujnost, da se pospeši postopek za izdelavo in odobritev ustreznega zaščitnega zakona in obvezuje Zvezo kulturnih društev in vsa včlanjena društva ln skupine, da se z vsemi svojimi močmi angažirajo z? globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in da s svojim vsakodnevnim delovanjem in mobilizacijo ljudi in ob podpori vseh demokratičnih sil u-stvarijo pogoje, da se narodnostne pravice Slovencev v Italiji dejansko uresničujejo.
za pravičnejše družbene odnose in prijateljsko sožitje z večinskim narodom. Z druge strani pa je naša krovna kulturno - prosvetna organizacija potrdila ugled, ki ga uživa med včlanjenimi društvi in skupinami, katerih delegati in člani so se množično udeležili včerajšnjega občnega zbora v Bo-ljuncu.
Pomembno vlogo SPZ v naši zamejski in tudi splošni deželni stvarnosti so s svojo prisotnostjo podčrtali številni predstavniki o-blasti ter sorodnih in prijateljskih organizacij. V prvi vrsti naj omenimo predsednika deželnega sveta Collija, senatorko Jelko Gerbec, pokrajinska odbornika Brezigarja in Spadara, konzula SFRJ v Trstu Kante ja, predsednika SK GZ Raceta in člana izvršnega odbora Udoviča in Košuto. Poleg teh pa so bili prisotni še župana dolinske in devinsko - nabrežinske občine Švab in škerk, dolinski podžupan Pečenik, član predsedstva RK Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marjan Belina in
(Nadaljevanje na 2. strani}
PiimoršfcTTinevnifc
TRŽAŠKI DNEVNIK
18. maja 13®
DANES V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Množična prisotnost naših kmetov na jubilejnem zboru Kmečke zveze
Praznovanje se je začelo sinoči s pozdravnim nagovorom podpredsednika D. Kodriča - Spominski zapis bivšega tajnika ing. J. Pečenka
Naši kmetje se bodo danes dopoldne zbrali na Opčinah na 30. jubilejnem občnem zboru svoje druž-beno-gospodarske organizacije Kmečke zveze. Praznovanje tridesetletnice pa se je pričelo že včeraj pod večer v dvorani Prosvetnega doma Tabor na Opčinah. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Kmečke zveze Dušan Kodrič, ki je med drugim dejal: «Čutili smo odgovornost, da s svojim delom ohranimo tudi korenine naše skupnosti na tem našem ozemlju. Naša Organizacija je bila zato prisiljena, da ve:ji del svojih moči posveča prav obrambi naše zemlje pred razlastitvami vseh vrst.» Nato je nastopila še o-penska mladinska folklorna skupina z vrsto plesov. Na dvorišču pred Prosvetnim domom so postavili kioske s pijačo in jedačo, za plesalce pa je igral ansambel Lojzeta Furlana. Glavna slovesnost pa bo danes z začetkom ob 9. uri in po programu, ki ga objavljamo na drugem mestu.
Ob tem pomembnem jubileju naše kmečke organizacije šmo zapro sili njenega bivšega tajnika ing Josipa Pečenka, naj bi nam posredoval nekaj vtisov, misli in izkušenj iz časa svojega tajnikovanja.
Njegova izvajanja so v povzetku naslednja:
PRVI STIK Z ZVEZO
Prišel sem na Kmečko zvezo oktobra 1955 kot novopečen agronom ljubljanske univerze. To je b lo moje prvo srečanje s to našo organizacijo. Uradi so bili še v Ulici Fa-bio Filzi 8. Našel sem tam tovariša Mirka Kosmino, ki je bil tedanji tajnik zveze in, takrat .'e gospodično Lilijano, ki je prišla na Kmečko zvezo «s kitkami*. Predsednik je bil Jože Škrk iz Trnovce. Na prvem sestanku, kateremu sem prisostvoval, je ta naš očak napravil name nepozaben vtis. Njegova modrost me je osvojila, tako da me je zelo razžalostilo, ko sem cb povratku z nekega seminarja v Piši zvedel za njegovo smrt.
Iz listin je možno ugotoviti, da so bile v januarju leta 1950 ustanovljene z dekretom tri kmečke organizacije. in sicer Kmečka zveza. Zveza malih posestnikov in bono-mianska zveza Coltivatori diretti, ki se je prej imenovala Federazio-ne fascista coltivatori diretti. Prvi predsednik Kmečke zveze je bil Andrej Kriščak. Do leta 1959 sem bil pri Kmečki zvezi kot ■zunanji sodelavec in nato, ob odhodu tovariša Kosmina na drugo delovno mesto, sem bil imenovan za tajnika. Bil sem tajnik Kmečke zveze do jeseni leta 1963, ko sem po priznanju diplome postal profesor na slovenski šoli. Iz te dobe ohranjam lepe in manj lepe spomine, vendar lepi spomini prevladujejo. Med člani Kmečke zveze sem si ustvaril celo vrsto iskrenih prijateljev, To prijateljstvo se je porodilo Jz dela in se utrdilo v delu. Med akcijami, pri katerih sem sodeloval kot tajnik, so mi ostale v živem spominu akcija za pristop k vsedržavni Kmečki zvezi, pogajanja za razrešitev vprašanja Hudoleta (igrišče za golf), pogajanja s tržaško občino ob zasedbi Pasjeka, borba za pravično ceno mleka, prizadevanja
za pravilno izvajanje zelenega načrta, s posebnim ozirom na ustanavljanje male kmetijske posesti, o-bramba kolonkovške zemlje pred zasedbo, ki jo je izglasoval tedanji občinski svet na podlagi zakona 167 iz leta 1962, sodelovanje pri ustanavljanju goriške Kmečke zveze in cela vrsta drobnih vsakodnevnih posegov na kmetijskem nadzorni-štvu, na občinskih uradih za davke, na finančnem uradu.
V spominu imam še tekmovanje koscev v Bazovici, na katerem sem osebno spoznal med drugimi tovariša Fonzeta Guština, sedanjega predsednika Kmečke zveze. Ob tem prvem srečanju je tovariš Guštin u-pravičeno protestiral zaradi neke storjene mu krivice. Ta njegov nastop mi je bil zelo všeč in sem bil zelo zadovoljen, ko je tovariš Guštin stopil v odbor Kmečke zveze.
GLUHA UŠESA
PRI OBLASTEH
Naše delo se je takrat razvijalo v težkih pogojih, ker so vsa naša prizadevanja naletela na gluha u-šesa takratnih oblasti. V osvetlitev tega odnosa zadostuje omeniti borbo za razpis volitev za kmečko bolniško blagajno. Trditev, da naša zveza predstavlja večino kmetov naše pokrajine, je dobila potrditev na volitvah, ki so bile končno razpisane in na katerih se je, tedaj že združena Kmečka zveza, močno u-veljavila. Tudi prizadevanja za vstop Kmečke zveze v vsedržavno Kmečko zvezo niso potekala brez ovir. Že leta 1959 smo vložili u-strezno prošnjo, a nerazumevanje naših specifičnih problemov je povzročilo zavlačevanje, ki je trajalo nekaj let. Šele večkratni stiki s predsednikom Državne zveze senatorjem Serenijem, podpredsednikom Veronesijem, tajnikom Espostom, so rodili uspeh, tako da je bilo sprejeto načelo, da ostane Kmečka zveza po vključitvi v državno kmečko zvezo, tudi član Slovensko kulturno-go-spodarske zveze.
SLOVENŠČINA V RIMU
Po sklenitvi sporazuma je delegacija Kmečke zveze sodelovala na vsedržavnem kongresu Kmečke zveze. Spominjam se le imena nekaterih delegatov, ki so prisostvovali temu kongresu, med temi Evgen Kalc, sedanji podpredsednik Kmečke zveze Dušan Kodrič in Mario Švab.
Na tem kongresuK.sem prj^č v Bi-, mu spregovoril v slovenščini. To-
krat sem tudi spoznal 'Sedanjega predsednika Vsedržavni .kmečke zveze poslanca AvoLla/Tžf" akcije,’ ki smo jih izvedli in o katerih sem spregovoril v začetku, bi lahko kaj več povedali naši člani, ki so od teh akcij imeli posredne in neposredne koristi. Načelo, ki me je vodilo pri delu, je slonelo na strogi strokovnosti in ne na improvizaciji. Prepričan sem bil in sem še danes, da so resolucije le ena od možnih oblik borbe, a najučinkovitejša oblika je po mojem borba z «zakonom proti zakonu*. Tega načela sem se držal, ko je šlo za ko-lonkovsko zemljo. Takrat je Kmečka zveza sestavila in predložila celo vrsto prizivov na tržaško občino. Nastopila je pri kmetijskem nad
je končno rodila zaželeni uspeh. 0-hranili smo kmetom njihovo zemljo. Ne gre pozabiti, da je akcijo sprožil s svojim člankom v Primorskem dnevniku novinar Albin Bubnič. Predaleč bi me privedlo podrobno naštevanje uspešnih in neuspešnih akcij Kmečke zveze. Naši starejši člani jih poznajo in zavedajoč se koristnosti lastne kmečke organizacije, so še vedno prisotni med nami. Ko proslavljamo danes 30-let-nico Kmečke zveze, ne smemo pozabiti, da dolga in plodna življenjska doba naše organizacije je sad trdega, zvestega dela cele vrste še živih članov in takih, ki jih ni več med nami. Pot Kmečke zveze je začrtana z imeni kot so: Jože Škrk, Mirko Kosmina, Nini Križ-mančič, Lojze Križmančič, Jože Sancin (Šarnek), Miro Škrk, Franc Kodrič, Valentin Švab, Just Gruden, Gašper Čok, Silvester Glavina, Nini čač, Nini Grilanc, Karlo Švab, Miloš Marc, Jože Bizjak. Tem in vsem drugim, katerim imena si ne morem sedaj priklicati v spomin, smo dolžni obljubo, da bo naša Kmečka zveza, kateri so ti ljudje postavili trdne temelje, opravljala tudi v bodoče svoje dolžnosti v o-brambo našega kmetijstva in naših kmetovalcev.
Z VČERAJŠNJEGA PRIPRAVLJALNEGA GOSPODARSKEGA ZASEDANJA
Načrt o družbenogospodarskem razvoju miljske občine v znamenju demokracije
Krajevni upravitelji za uravnotežen razmah industrijskih, turističnih, trgovinskih, obrtniških in kmetijskih dejavnosti ob zaščiti prirode in človeka
Ohranitev in zagon ladjedelnice Alto Adriatico, podrobni načrt o industrializaciji doline Oreha, turi-stičnorazvojni plan za Sv. Rok in Lazaret: to so temeljne pobude za nadaljnji družbenogospodarski razmah Miljskega, vendar ne v muni-cipalističnem duhu, temveč v znamenju tvornega, medsebojno dopolnitvenega vključevanja v širšo pokrajinsko, deželno in vsedržavno, deloma tudi mednarodno stvarnost.
O tej problematiki je bil govor na včerajšnjem «zasedanju o gospodarskih problemih Milj*, veljavnem kot pripravi na krajevno gospodarsko konferenco, ki bo predvidoma prihodnje leto na pomlad. Prireditev v Verdijevi kinodvorani je privabila zastopnike kar 35 ustanov, dodatno kakovostno oplemenitev je zbor dobil v navzočnosti poslanca Cuffa-ra, predsednika deželnega sveta Collija, župana dolinske občine Švaba, pokrajinskega odbornika za gospodarstvo Nicr»inija, nadalje zadolženega za socialnogospodarska vprašanja v tržaški federaciji KPI Uga Polija, podpredsednika Ustanove za tržaško industrijsko cono (E ZIT) Paschija, sindikalistov Gialu-za, Degrassija in Riga, zastopnika tovarniškega sveta ladjedelnice A-A Cafagne, podpolkovnika vojske Di
se-
Fuccia in drugih, med njimi veda krajevnih upraviteljev.
Zasedanje je vodil miljski odbornik za urbanistiko Campagna, ki so mu sedeli ob strani odbornik za turizem in šport Russignan, podpredsednik pokrajine Martone in župan Bordon, čigar poročilo je tudi bilo predmet razprave. Reševanje treh uvodno omenjenih problemov se mora po županovem zatrdilu usklajevati z neprestanim odločnim bojem za varstvo okolja, zlasti z zaščito obale pred industrijskim o-nesnaževanjem, ki bi izničilo vse napore za turistični razmah teritorija. Industrializacija doline Oreha naj se ravno tako odvija ob 'najstrožjem spoštovanju varnostnohigien-skih predpisov, nikakor ne pa brez upoštevanja mnenj miljske občine in prizadetega prebivalstva. Veliko pridobitev za dolino Oreha bi pomenilo načrtovano središče za znanstvene in tehnološke raziskave, v industrializacijo Oreha pa bi lahko vključili tudi ladjedelnico A-A z raztegnitvijo njenih dejavnosti, tako npr. na modele in prototipe, kot je v svojem posegu naglasil poslanec Cuffaro. Slednji je tudi potrdil pravičnost boja za to, da se delež deželne finančne družbe v lastništvu CAA zviša od 33 do 49 od sto,
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii
S POSVETA KD IN TISKOVNE KONFERENCE PSDI
Sporazum med EGS in Jugoslavijo odločilen za tržaško gospodarstvo
Podtajnik Zamberletti poudaril vlogo našega mesta kot središče za dialog med deveterico in neuvrščenimi državami - Orlandi o pomenu skupne industrijske cone
zorništvu, pri trgovinski zbornici,
pri tajništvih strank, pri posameznih občinskih svetovalcih in akcija
Predvolilna kampanja na Tržaškem se je pričela hitreje razraščati. V njen okvir spadata tudi včerajšnji posvet o vplivu, ki ga bo imela pred kratkim sklenjena pogodba o gospodarskem sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo na tržaško gospodarstvo — posvet je organiziralo pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije — in tiskovna konferenca e-vropskega poslanca PSDI F. Or-landija o razvojnih perspektivah Trsta in njegovega zaledja.
Na posvetu o vplivih pogodbe med EGS in Jugoslavijo, ki ga je KD organizirala v hotelu Jolly, so nastopili podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovine G. Zamberletti, svetovalec na ambasadi dr. P. Fo-resti in strokovnjak dr. C. Capora-le. Posvet je vodil pokrajinski tajnik KD Coslovich. Med številnimi
prisotnimi v dvorani smo opazili tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Š. Cigoja.
Prvi je nastopil svetovalec Fore-sti, ki je kratko povzel zgodovino nastanka in razvoja EGS ter gospodarske politike deveterice, pri čemer je še posebej omenil vrsto pogodb o sodelovanju, ki jih je skupnost v tem času sklenila praktično z vsemi državami ob Sredozemskem morju in z nekaterimi afriškimi

Občni zbor SPZ v Bol juncu
(Nadaljevanje s 1. strani)
predstavniki ZKO obmejnih občin, deželna in pokrajinska delegacija ARCI, ki sta jo vodila predsednika Castiglione in Rados, zastopnik slovenske postaje RAI Benedetič, predstavniki Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, predsednik upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice Škerlj, predstavnica Društva slovenskih upokojencev Slava Slavec, predstavništvo Sindikata slovenske šele in številni drugi.
Po izvolitvi delovnega predsedstva ter verifikacijske in volilne komisije je Klavdij Palčič podal temeljne smernice delovanja in nalog SPZ v naši zamejski stvarnosti ter poudaril, da je volja naših ljudi, da se kulturna prisotnost Slovencev organizira na viden način povsod tam, kjer Slovenci živimo. Dejstvo, da je včerajšnji občni zbor sprejel v SPZ 11 novih društev, je najboljši dokaz vitalnosti in ustvarjalnega zagona naše narodnostne skupnosti, kot tudi .dejstvo, da so v zadnjem času obnovila svojo dejavnost tudi nekatera društva, ki že dolgo let niso redno delala ali pa so, delala z velikimi težavami.
Palčič je nato obširno obravnaval naša zanimanja in naš odnos do kulture in dejstvo, da smo Slovenci kot narod polnopravni državljani te družbe, čeprav nam nekateri to pravico še osporavajo. Predsednik SPZ je nato predlagal poimenovanje organizacije v »Zvezo slovenskih kulturnih d'uštev», kar bi dalo poudarek sodobnosti kulturnim stališčem in hotenjem iji stvarnosti, da je enotni slovenski kulturni prostor celovit tudi v tem pogledu.
Predsedniško poročilo je nato zaobjelo odnos med italijansko in slovensko družbeno stvarnostjo ter se zaustavilo pri nekaterih težavah in ovirah za postopno reševanje tega vprašanja, ki se pojavljajo na strani večinskega naroda. «Vendar vemo, da to ni celotna stvarnost mesta Trst, kot tudi ne ostalega narodnostno me-
šanega teritorija*, je nadaljeval Palčič, «kjer štejemo Slovenci tudi dosti iskrenih prijateljev in zagovornikov v večinskem narodu in kjer so prisotne napredne sile, ki se borijo za pravičnejšo družbo tudi v odnosu do manjšin.* Svoje poročilo pa je Palčič sklenil z željo, da bi se pripadniki večinskega naroda dokopali do poznavanja slovenske ter jugoslovanske stvarnosti in tako nadoknadili zamujeno, kajti kultura bodočnosti naših krajev ne more dopustiti možnosti neznanja o stvarnosti in skupnosti, ki živita v neposredni bližini.
Predsedniškemu poročilu sta sledili tajniški poročili Dušana Kalca za tržaško pokrajino in Marka Waltritscha za goriško pokrajino. Kalc je v svojem poročilu med drugim tudi uvodoma omenil nekatere politične in družbene premike, ki so označevali zadnje obdobje ter poudaril, da je naša manjšina kljub težavam pokazala svojo značajnost, jasnost idej in ciljev ter vso svojo mobilizacijsko moč. Zatem je omenil sodelovanje z italijanskimi demokratičnimi organizacijami in posebno z združenjem ARCI, ki je pokazalo veliko občutljivost do naših vprašanj. Tajnik SPZ za Tržaško je nato izčrpno obravnaval razvoj ter uspehe in težave vseh področnih dejavnosti zveze in posameznih društev, ki jih povezujeta želja in potreba po izpopolnjevanju in učinkovitosti, tako da lahko z določenim zaupanjem gledamo v osemdeseta leta, ki so pred nami in ki bodo nedvomno terjala od vseh še več naporov in prizadevnosti.
Tajnik za Goriško Waltritsch je v svojem poročilu poudaril najpomembnejše dosežke na kultumo-prosvetnem področju zveze in društev v goriški pokrajini. Pri tem je omenil pomembno vlogo, ki jo bo odigraval Kulturni dom v Gorici, v katerem bodo osredotočene vse naše mestne dejavnosti ter vloge, ki jih imajo prosvetni in kulturni domovi po naših slovenskih krajih. Waltritsch je nato go-
voril tudi o sodelovanju s sredstvi množičnega obveščanja, ki i-grajo pomembno vlogo pri razvoju naše kulturne dejavnosti in zveze same. Tudi tajnik za goriško pokrajino je omenil važnost sodelovanja z raznimi italijanskimi krožki in ustanovami, ki predstavljajo obogatitev za obe skupnosti.
Poročilu predsednika in tajnika so sledili pozdravi gostov in sorodnih organizacij. Občni zbor SPZ so pozdravili dolinski župan Edvin Švab, član predsedstva ZKOS Marjan Belina, predsednik odbora za kulturo pri §KGZ Miroslav Košuta, predstavnika združenja ARCI Rados in Villani, pokrajinski odbornik za vprašanja slovenske manjšine Brezigar, ki je prinesel tudi pozdrave predsednika pokrajine Ghersija, predstavnik ZKOS iz Sežane Sušanj, predstavnica Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture Gambardella, senatorka Jelka Gerbec, predstavnika MKT Barbara Gruden in predstavnik mladinskega odbora SKGZ Rado Race. Pozdravom je sledila diskusija, v katero so posegli referenti posameznih dejavnosti in številni predstavniki včlanjenih društev. Podrobneje o celotnem poteku občnega zbora SPZ pa bomo poročali v prihodnjih dneh.
Zatem je občni zbor soglasno sklenil poimenovati zvezo, katere uradni naziv bo odslej naprej »Zveza slovenskih kulturnih društev*. Temu formalnemu aktu spremembe statuta so sledile volitve novega glavnega in nadzornega odbora zveze. Glavni odbor sestavljajo vsi predsedniki včlanjenih društev in skupin ter številni drugi kulturni delavci.
• Dr. Giorgio Tamaro je novi generalni tajnik tržaškega velesejma (Ente Fiera di Trieste). Pred njim je to funkcijo opravljal dr. Fabio Linassi. Tamaro pa je bil 15 let podtajnik tržaške trgovinske zbornice.
deželami. Kar zadeva Jugoslavijo, je bil po štirih letih pogajanj pred kratkim dosežen nov dogovor o sodelovanju, k sklenitvi katerega je odločilno vplival osimski sporazum iz leta 1975 med Italijo in Jugoslavijo. Nova pogodba med EGS in Jugoslavijo sprejema gospodarski del osimskih dogovorov in se izrecno zavzema za njihovo izvajanje. Ze zlasti iz tega vidika je dogovor med EGS in Jugoslavijo izrednega pome na za nadaljnji razvoj tržaškega gospodarstva.	,. J ' '
.Sledila je razprava, v^katero .so posegli poslanec Tombesi, predsednik trgovinske zbornice Mediano, predsednik Ustanove za industrijsko cono Antonini, predsednik Ital cantieri Fanfani, poslanec Belci, in-dustrijec Tomizza in izvedenec Ca-porale. Ing. Fanfani je izrazil določeno zaskrbljenost pred konkurenčno sposobnostjo jugoslovanskih ladjedelnic, Belci pa se je zavzel za to, da bi ustanovili mešano italijansko - jugoslovansko delovno skupino, ki naj bi analizirala možnost, da bi v okviru skupne industrijske cone, ki jo predvideva osimski spo razum, začeli nameščati tovarne za proizvodnjo tistih blagovnih vrst, tako imenovanih »občutljivih proizvodov*, za katere so v pogodbi EGS - Jugoslavija sicer predvidene določene omejitve izvoza iz Jugoslavije.
Ob koncu je povzel besedo podtajnik Zamberletti, ki je poudaril, da se Trstu z osimskim sporazumom in z novo pogodbo med Jugoslavijo in EGS nudi neponovljiva priložnost, da postane važno vozlišče za blagovni promet med deveterico in o-stalo Evropo ter prav tako važen center za politični in gospodarski dialog med EGS in neuvrščenimi dr žavami. Od složnega nastopa tržaških dejavnikov je zdaj odvisno, ali bo znalo mesto prevzeti to dvojno vlogo in zagotoviti svojim gospodarskim strukturam nov zagon.
»Trst in njegovo zaledje: premierni perspektiv in razvoja* pa je bila tema, ki jo je v svoji včerajšnji tiskovni konferenci obravnaval socialdemokratski evropski posla, nec Flavio Orlandi. V posredni polemiki z županom Cecovinijem je predstavnik PSDI zanikal, da bi bila zamisel o Trstu kot pomembnem vozlišču velikih prometnih tokov med severom in jugom ter vzhodom in zahodom nekaj novega, nekaj, kar si je izmislila Lista za Trst, ampak gre za stari načrt, ki so ga začeli uresničevati že pred petnajstimi leti, ko so bili zasnovani prvi načrti o predoru pod Monte Croce Carnico. Orlandi se je več časa zaustavil ob pomenu te infrastrukture, ki bi skrajšala pot od Trsta do Miinchna za celih 112 kilometrov, in izrekel upanje, da bo načrt o predoru stopil v operativno fazo že z letošnjim letom.
O nedavno podpisanem sporazumu med EGS in Jugoslavijo je evropski parlamentarec dejal, da gre za veliko politično dejanje, ki ga je treba ocenjevati v perspektivi. Pomemben pa je sporazum tudi za naše mesto, ker je osvojil vse postavke osimskih sporazumov, ne samo one o zaključku ozemeljskega spora, pač pa tudi njene gospodarske dele, vštevši prosto industrijsko cono na Krasu, ki jo je Orlandi označil, kot jugoslovansko »okno na Evropo* in ki lahko prinese velike koristi tako Jugoslaviji kot Italiji, pa tudi Evropi. Orlandi pa je tudi potrdil pravico prebivalstva, da se izreče — preko referenduma — o lokaciji cone, saj gre za nebistven element, o katerem bi bilo po potrebi mogoče sprožiti nova dodatna pogajanja.
Pokrajinski tajnik PSDI Berce, ki je predstavil govornika, pa je ob koncu tiskovne konference spo-
mnil, da se je stranka na krajevni ravni izrazila proti lokaciji cone na Krasu, dodal pa je da gre za važen gospodarski objekt, ki bi se mu ne kazalo kar tako odreči, zaradi česar bi morala cona na vsak način ostati v okviru tržaške pokrajine oziroma širšega komprenzorija Trst - Tržič - Gorica, (ef - tm)
Jutri bo padla odločitev
za Rossano Matiussi
da pojde nadaljnjih 20 od sto deleža poldržavni ustanovi, preostalih 31 od sto pa zasebnikom, sposobnim in pametnim podjetnikom in ne pustolovcem — špekulantom. Pripomnil je, da ima Tržaška danes več zdravega zasebnega podjetništva, s katerim bi se dalo tvorno sodelovati. Nekoliko pozneje je prišla vest, da je konzorcij obrtniških Podjetij pripravljen vložiti določen kapital v ladjedelnico. V sredo bo v Rimu vsekakor sestanek z ministrom De Michelisom.
Bordon je v svojem poročilu med drugim izrazil nujo, da se turistično vrednotenje Miljskega razvije z vzporedno bogatitvijo trgovskih, o-brtniških in kmetijskih dejavnosti ter ribolova, ki naj tvorijo organič-no celoto brez vsakršne škodljive medsebojne konkurence. Skratka: ustvari naj se model družbe po meri človeka in to pot so miljski upravitelji resnici na ljubo že ubrali; med drugim tako, da bo skupnost že konec letošnjega poletja verjetno začela razpolagati s prostori vojašnice pri Lazaretu v turistično -rekreacijske namene s poudarkom na socialnih storitvah.
Še besedo o Osimu: čimprej naj pridejo v javnost podatki študije o izvedljivosti proste industrijske cone na Krasu, v primeru njene uresničitve naj se proizvodnja strogo nadzoruje tudi v sodelovanju z Jugoslovani, sicer pa naj se o zadevi izreče širša javnost, toda referendum naj ne bo le v tržaški občini, ampak tudi v drugih — v miljski zagotovo bo. (dg)
VOLILNI SHODI KPI
Jutri, 19. maja, bo KPI priredila naslednje volilne shode: ob 19. uri v Naselju S. Mauro v Seslja-nu; ob 19.45 v Ribiškem naselju; ob 20.30 v Boljuncu.
Včeraj se je v Komotini v Grčiji nadaljeval proces proti domnevni tržaški brigadistki 26-letni Rossani Matiussi. Javni tožilec je bil mnenja, da so obtožbe o prevratništvu, ropu in sodelovanju v oboroženih tolpah upravičene in da bi moralo sodišče ugoditi zahtevi italijanskega sodstva po izročitvi Matiussijeve. Sodni zbor se bo o zadevi dokončno izrekel jutri.
Šolsko skrbništvo javlja prizadetim, da je treba prošnje za vpis otrok v državne vrtce predložiti tajništvom ustreznih didaktičnih ravnateljstev med 20. in 27. majem. V prošnji naj starši izrecno omenijo, če bodo njihovi mali obiskovali vrtec tudi v popoldanskih urah.
Nadaljuje se lov
na ukradena mamila
V Pescari se nadaljuje lov na mamila, ki jih je dobro organizirana tolpa decembra lani izmaknila iz tržaške sodne palače. Nekateri tolovaji so že za zapahi, dva pa sta še na svobodi: Luigi Masciulli in Lorenzo Palmieri. Drugih dvanajst oseb pa čaka v Rimu in Pescari na zaslišanje. Agenti letečega oddelka iz Pescare pa opravljajo, pod vodstvom kapetana Cacioppa, kapilarno čistko po, mestu in okolici, v upanju, da bo prej ali slej nekdo «pel» in da bodo tako prišli do ostalih 48 kg čistega heroina in morfija.
Prileten moški podlegel poškodbam
Včeraj ponoči je v tržaški bolnišnici na oddelku za oživljanje umrl 73-letii Rodolfo Sturman iz Ulice Orlandini 35. Sturman je bil ranjen v prometni nesreči na Trbiški cesti ,ko je pri odcepu za Bazovico s svojim fiatom 750 trčil v fiat 132, katerega je upravljal 23-letni Wal-ter Ingrao iz Padrič. Sprva je kazalo, da Sturmanove poškodbe niso
tako resne. Kmalu po nesreči pa |
se je njegovo zdravstveno stanje i občutno poslabšalo, da so ga mo- j rali premestiti na oddelek za oživ-1 ljanje, kjer je kmalu potem izdihnil.
itiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiMiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiimimiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO PRIPRAVLJALNEGA OI BORA
Danes popoldne v Saležu poimenovanje osnovne šole
Šolo kodo poimenovali po partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu . Gorazdu
Slovensko osnovno šolo v Saležu bodo danes popoldne, ob 16. uri slovesno poimenovali po Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu iz Samatorce, ki je kot partizanski učitelj poučeval mladino iz Saleža in Samatorce, fašisti pa so ga zahrbtno umorili tik pred osvoboditvijo. Na prehodnih sestankih učiteljskega zbora -s krajevnim prebivalstvom in organizacijami je ime tega junaškega borca za pravice in svobodo slovenskega naroda mogočno prodrlo, da bo mladim generacijam otrok v trajen spomin in opomin na tiste težke čase naše revolucije, ki se ne smejo več ponoviti. Pripravljalni odbor za poimenovanje šole, ki mu predseduje Divna Slavec - Godnič je v tesnem sodelovanju z odborom za poimenovanje zgoniške šole po 1. maju 1945 organiziral vrsto kulturnih prireditev, za počastitev teh dveh pomembnih dogodkov in v rekordno kratkem času pripravil vse potrebno, da bo današnja slovesnost potekala brezhibno. Na dvorišču bodo odkrili in blagoslovili doprsni bronasti kip Lojzeta Kokoravca -Gorazda, ki sloni na kamnitem podstavku, poleg slavnostnih govorov pa bodo v pestrem kulturnem sporedu nastopili predšolski otroci iz vrtca v Gabrovcu, učenci osnovnih šol iz Komna, Gabrovca, Zgonika in Saleža ter pevska zbora iz Komna in Rdeča zvezda iz Saleža.
Na dvorišču vaške gostilne v Saležu bo sledil ples ob zvokih ansambla Pomlad. Delovali pa bodo kioski z jedačo in pijačo.
Pod geslom »Svoboda nam je zlata, svoboda nam je vse* se je v petek popoldne odvijala v Saležu kulturna prireditev učencev prvih dveh razredov tamkajšnje osnovne šole. Kot je bilo naglašeno v uvodni pred stavitvi, je bil ta nastop hvaležno posvečen spominu Lojzeta Kokorav
ca in maršala Tita. V zelo bogatem, liestrem in razgibanem programu so malčki v folklorni točki, ki jo je pripravila Neva Ferluga, zaplesali «partizansko kolo*, podali so kratke prizorčke, recitirali so pesmi' in zapeli ob harmonikarski spremljavi Ide Bitežnik. Na koncu se je Divna Slavec v imenu staršev zahvalila učiteljicam za ves trud in prizadevnost. Prisotni so si nato o-gledali res bogato razstavo risb in ročnih del ter prejeli v dar posebno številko šolske brošure »Veverica* na temo NOB, ki so jo izdali učenci sami.	B. S.
Ob smrti Josipa Starca izreka Zveza partizanov Prosek - Kontovel svojcem iskreno sožalje.
Partizani in aktivisti z Opčin izrekajo iskreno sožalje hčerki Ančki in družini ob izgubi očeta Draga Škerla vaja.
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš prijatelj Lučo Škerla-vaj. Ob njegovi smrti izreka KUK sinu Andreju, hčerki Anici ter ožjim sorodnikom iskreno sožalje.
Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole po Josipu Ribičiču izreka prof. Milku Renerju iskreno sožalje ob izgubi drage matere.
Ob smrti Luča škerlavaja izrekajo globoko prizadeti družini občuteno sožnljc podjetje Velo* ter družine Birsa, Siega in Dolhar.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je dne 16. maja nena doma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in nono , - ,3
SVETKO PELAN
(PELANOV)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 19. maja, ob 12. uri ^ mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v bazovsko cerkev; ’ j
Žalujoči: žena Zora, hčeri Norma Svetka z družinama, sestri Antonija i* Štefanija ter drugi sorodniki J
Bazovica, Gropada, 18. maja 1980
Dne 17. maja je preminila
MARIJA ŽIBERNA vd. PODBEVŠEK
Pogreb bo v torek, 20. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice gla*1* bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo zet Ladi, vonj? Vladi in Jurij z družinama, pravna® nja Vladica, nečaki in drugi sorodni®
Trst, 18. maja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
LADISLAVA SIRKA
ter
se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so seču^'.? vali z nami. Posebna zahvala moškemu zboru Vesna, s«*" VZPI-ANPI, PD Vesna, sekciji KPI, tov. Gigiju Bogatcu vsem darovalcem cvetja.
Sinova Dušan in Aleksander z družina®*
Križ, 18. maja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
IVANE RACMAN
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, župniku Živcu, ^ rovalcem cvetja ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji P° in na katerikoli način počastili njen spomin.
<1 p **!»'
Karmela in Danilo
Gročana, 18. maja 1980
i
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
LEOPOLDA BAUCERJA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali
t*
težkih trenutkih, vsem prijateljem in vaščanom, ki so ^Jpj spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sekciji VZPI * ^ iz Križa za izkazano pozornost.
Svojci in drugi sori
■odn*ki
Trst, Križ, 18. maja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
BRUNA APOLLONIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način P častili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
DRUŽINA
Trst, 18. maja 1980
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi našega
JOSIPA STARCA
se zahvaljujemo kontovclskemu župniku, pevskim zborom. seški godbi na pihala, darovalcem cvetja in vsem, ki s° spremili na zadnji poti.
Žena Ivanka, hči Savica, sin Dar*0 Lv« no Egidijo in vnuki ter drugo soro
Kontovel, 18. maja 1980
18. 5. 1970	18' 5-
Ob 10. obletnici smrti
JOŽEFA MAVERJA
(PEPIJA)
»e ga z ljubeznijo	1
sinova Adriano in družinama
Lonjer, 18. maja 1980
šii
k
ta
t
sk
tl
sk
t
k
t
h
»a
V,
w.
Ve
tl
‘k
lil
Ne
Pevski zbor iz Gribelj v Rižarni
HIlIH
jg n' Pevski zbor iz Gribelj pri Črnomlju je včeraj vrnil obisk članom kriškega društva Vesna, ki so te*)red »ekaj meseci mudili na obisku v Beli krajini. V okviru obiska so si gostje iz Bele krajine, ka-
■ jg 0 ®° spremljali kriški kulturni delavci, ogledali državni spomenik - Rižarno pri Sv. Soboti, kjer jim ak®tah uničevalnega taborišča, o dolgi sodni preiskavi ter procesu zoper nacistične krvnike spre-novinar Vojmir Tavčar. Gostje so se po kosilu v znani proseški slovenski gostilni podali v Križ, fih Pred spomenikom NOB pričakali domačini. V imenu domače sekcije VZPI-ANPI jih je po-j'11 Predsednik Ferdinand Gigi Bogateč, nato pa je mešani pevski zbor KUD Griblje zapel nekaj »n, » n.skik Pesmi. Spregovoril je tudi predstavnik ZZB NOV iz Grib
V MAČKOUE
"ih	fesmi. Spregovoril je tudi predstavnik ZZB NOV iz Gribelj in poudaril pomen takih izmenič-
gjgj |1Jecani- Gostje so si potem ogledali še spomenik talcema na kriški cesti, s kraškega roba se raz-^au Po Tržaškem zalivu, nato pa so se podali v Ljudski dom, kjer je bilo tovariško srečanje in kjer sta nastopila gostujoči in domači zbor »Vesna*. Na sliki: gostje na dvorišču Rižarne.
£ '‘""llMiiiiniiiiinimiMininiiMiiiiiiiiiiiiiiinmimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimimimiiiiiiiiiimiiMiiiniiniiiiiiiiilMmiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiimiliimiui.................niti mn
GLASBENA MATICA . TRST
Dne 10. junija 1980 bo v prostorih GM v Ul. R. Manna 29, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Poroči1 a
3.	Diskusija
4.	Volitve
5.	Razno
Ob poimenovanju osnovne šole v Saležu po Lojzetu Ko-koravcu - Gorazdu bo v večernih urah igral ansambel
POMLAD
Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo.
KAM V NEDELJO, 25. MAJA?
VSI NA
PRAZNIK ČEŠENJ
v KRIŽU JE UMRL
LADISLAV SIRK
&o$prem.? Križanov je v nedeljo *>iačina t k zadnjemu počitku do-^tivista ^^lava Sirka, bivšega la pevci. 'n dolgoletnega pev-V Poknir,6®3 zbora Vesna.
'Savski jse je rodd leta 1898 v Te zelo‘ iužini Pri Jožirievih in se .l»ii je /r) ad izučil za klesarja. Ko y kriški11* komaj 13 let, je vstopil til 2v Pevski zbor, kateremu je *"a, )(0 1 vse do pred dvema leto-taalogo,se ie moral iz zdravstvenih \ ^Povedati petju. Skupaj 51,1.. .rtom’ znanim zamej-se je Lado zelo
val v NOB. Po svetovnem spopadu je postal aktiven član kriškega prosvetnega življenja in nato tudi prvi predsednik domačega pevskega zbora, s katerim je redno nastopit na raznih prireditvah v matični domovini in po Italiji. Kot smo že omenili, se je moral pred dvema letoma odpovedati petju, kljub starosti in slabemu zdravju pa smo ga do pred nekaj meseci lahko redno videli na vseh kulturnih prireditvah v kriškem Ljudskem domu.
Ob odprtem grobu je o liku m osebnosti pokojnega občuteno spregovoril predsednik vaške sekcije VZPI-ANPI Gigi Bogateč, v slovo pa mu je zapel moški zbor Vesna, ki ga je vedno tako ljubil. Dragi Lado naj ti bo lahka domača zemlja, sinovoma Dušanu in Aleksandru pa naše iskreno sožalje.
Praznik komunističnega tiska na Opčinah
Od Petka, 3p. mftja, do nedelje. 1. junija, bo v Prosvetnem domu na Opčinah praznik komunističnega tiska. Praznik pripravljajo sekcije KPI za vzhodni Kras od Bazovice do Opčin in bo, kot je že v navadi, vseboval bogat kulturno-za-
siV101
*%() vkr -^em’ 5e & ^aa0 žeto vaai, vseoovai *» gjL JUcd v organizirano delav-1 bavni program, za kar so že na nle in med voino sodelo- delu številni tov
'"'■■■■M.
med vojno sodelo-1 delu številni tovariši.
•‘OL STOLETJA SKUPAJ
Dolga leta niso bila vedno lahka.
K - uan	—________*_______ Guido je moral trdo delati, Kristi-
V žiyljen.pra7I?uJeta ta pomemb- na pa je kar 45 let svojega življe .Seh tok , 1 jubilej, sta ostala v nja preživela v trgovini zelenjave
in je med tem časom ostala zmeraj zavedna Slovenka in vsa leta zvesta bralka našega dnevnika. Čestitamo.
fi-'halo v„-\ kupnega življenja t '.lti dan tlna in Guido Mohor-
4 . jski lubilei Rta n^tnln v
»t j««}' nl&ta i“»,h
ui^žbi k'0Jefia praznika veselita -dih nrj ;„,c,re in vnukov ter šte-
-...
Nov frizerski salon v Boljuntu
| 1 ”
Naše podeželje se naglo posoda blja. Nastajajo novi lokali, nove trgovine in podobni objekti, ki se ne razlikujejo od mestnih. To velja tudi za novi frizerski salon v Bo-1 juncu, ki ga je pred dnevi odprla domačinka Milenka Lovriha, ki je doslej imela svoj salon «Na gorici*, a je novega, še bolj modernega odprla v vasi na številki 371, Salon zvablja veliko žensk, ki so s postrežba 1 zelo zadovoljne.
SPOROČILO DOLINSKE OBČINE
Uprava občine Dolina sporoča, da bodo naslednji teden možne prekinitve pri dobavi vode v Boljun-cu, Krogljah in Dolini, zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju.
* * *
Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala dva javna natečaja in sicer za eno mesto občinskega redarja in tri mesta tipkarja - tipkarice, od katerih je eno mesto namenjeno mladim, ki so vpisani v poseben seznam brezposelnih v smislu zakona št. 285/77. Rok za predložitev prošenj zapade 29. maja 1980 ob 12. uri. Vse podrobnejše informacije zainteresirani lahko dobijo na občinski oglasni deski ah pa v tajništvu občine.
Občni zbor sekcije VZPI-ANPI Boljunec
Te dni so v Boljuncu ustanovili novo sekcijo VZPI - ANPI. V odbor so bili izvoljeni: Josip Starc predsednik, Bruno Žerjal podpredsednik, Boris Bandi tajnik ter odborniki E-mil Zobec, Stano Korošec, Albin Žerjal, Nardi Bandi, Žanko Zobec, Miro Žerjal. Drago Klun, Bogomil Zobec, Radislav Slavec in Zdravko Žerjal.
Odbor si je zadal nalogo, da bolj tesno sodeluje z vaškimi organizacijami, da spoštuje in obuja tradicije narodnoosvobodilne borbe, da
je skupaj z bivšimi borci prisoten na vseh akcijah za demokracijo, za svobodo, za sporazumevanje ter pomoč in zaščito bivših borcev.
f Čestitke
Danes praznujeta 50-letnico poroke KRISTINA in GUIDO MOHORČIČ. Še na mnoga zdrava in zadovoljila-leta' jimS'kličejo hčerka Liv-ja z možem Marjom in vnuka Sandi in Martina.
Danes pranzuje svoj rojstni dan naš ŽENO. Mnogo zdravja in sreče v življenju ter da bi bil vedno priden in da bi zrasel v pridnega in vedrega slovenskega fanta, mu želijo mama, papa, sestrica Kristina in nonoti.
KPD Primorsko želi svojemu tajniku
EMILU SALVUU
da bi kmalu okreval in se vrnil zdrav in čil med svoje delovne tovariše.
Nagajiva vnuka Samo in Rado želita za rojstni dan noni
BERNARDI
obilo sreče, zadovoljstva in zdravja.
KPD PRIMORSKO
se zahvaljuje M. Magajni, ki je v četrtek zvečer navdušil prisotne s prikazovanjem lepih in zanimivih diapozitivov s svojega potovanja po Daljnem vzhodu. M. Magajna je svoj večerni izkupiček daroval društvu.
...."n,"lltllilal.......................................turnimi hi m n m m imunim m m uh m mi.......................................................................................................m mi nimf n......in
S«	18. maja
fce v7°H0D, DUbravKA tk^	3,30 in zatone ob
t ,V*ide nK o® dneva 15-02 - Lu'
‘ J-®9 b zatone ob 0.25
t ' °&UEK. 19. maja PeTER CEL.
& zračni .ob 12- ^ I3-5 sto_
tji/*' 33 l dak 1014,9 mb ustaljen, %’	-„Vzbodnik-severovzhod-
gi|N' neb,,0® km/h, vlaga 50-od-
$5
>VA,
l&U
Včeraj-danes
SMRTI IN OKLICI
b?20 NeH°xvE: °avide Dilica, Nicoletta Carapella. vd gc, ; 12 letni Alessio Cal-k!at^colich (.n,a, Dliva Giadrossich EZ. Por t r'letna Giovanna Mo-tLd vd CK-01?1, 89-letna Valeria
O^jn. 86 letna Antonia Hogei vd.
& ihCla0 “Pokojenec Pietro Bra teV Bnm°d,nja Terezia Balaš, fna del-,,,2 APollonio in specia Whnik £,- ? Mariagrazia Maiet-RS	Palumbo in go
^fii° Mari,', Daniele, financar Calrin \in gospodinja Se-CSahi jn ,arola, parketar Furio Oto' zidar ^tudcntka Patrizia Skril?	Kabris in gospo-
Carl:Nemaz' pristaniščnik j .- ! ln delavka Franca lezničar Guido Davan-
■°v»cl:
zo m uradnica Gianna Buzzin, specializiran delavec Bruno Grahor in prodajalka Donatella Zubin, uradnik Armando Bencich in uradnica Ornella Zecchini, obrtnik Massimo Zanzi in uradnica Giuliana Zadel, farmacevt Alfredo Venturini in u-radnica Caterina Mandler, bolničar Franco Medizza in dijakinja šole za otroške vrtnarice Aldina IVschimal, prodajalec Alberto Civita in proda jalka Maria Grazia Rizzitelli, urad nik Pietro Gonzati in uradnica Ros-sana Marfan, kapetan Massimo Mu-
[ ste poskusili 1 L pri meni?.J
sm
sap in univerzitetna študentka Li-liana Sabelli, uradnik Luciano Cio-nini in prodajalka Vilma Furlani, elektromehanik Robert Sussa in u-radnica Cinzia Farra, uradnik Ro-dolfo Žagar in fotografka Silvia Grimalda, težak Sergio Bacci in blagajničarka Ambra Vidmar, izvedenec Daniele Gualtieri in aranžer-ka Annamaria Tropea, šofer Stelio Bonivento in prodajalka Marilena Kobau, specializiran delavec Fabio Biasin in uradnica Bruna Zobez, trgovski agent Sigfrido Angeli in študentka Antonella Furlan, obrtnik Roberto Guidotti in uradnica Daniela Depase, delavec Diego Ma lusa in uradnica Nicoletta Di Fini-zio, trgovski agent Mauro Paoletti in uradnica Adriana Vascotto, geolog Claudio Cogliati in študentka Marisa Korb, delavec Damiano Ma-lagrino in uradnica Elena Amato, industrijec Mario Cicionesi in gospodinja Vera Perhavec, inženir Paolo Biancolillo in uradnica Su-sanna Baso, radiolog Alessandro Raseni in uradnica Laura Stojkovič, šofer Gianfranco Polverini in prodajalka Romana Muggia.
^ Itinofotog •
/fegulin
ul. maizini Sl 7JH6I
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44,
Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.301 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 206-121; Sesljam tel. 209-197, Žavlje: teL 213-137; Milim tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. ire tel. 68441.
LOTERIJA BARI	81 41			20	49	70
CAGLIARI	12	56	3	8	77
FIRENCE	20	1	5	61	25
GENOVA	28	75	42	37	4
MILAN	88	44	76	77	48
NEAPELJ	89	22	24	23	35
PALERMO	37	17	67	85	19
RIM	80	68	38	11	82
TURIN	86	2	55	15	44
BENETKE	36	49	35	5	22
ENALOTTO 2 11	12 2 X 2 2				X 1 2	
KVOTE:
12 - 26 387.000 lir 11 -	706.800	lir
10 -	53.500	lir
Kino
Cappeila Underground 18.00—20.00— 22.00 «Io e Annie*. W. Allen.
Aidebaran 16.30 «Chinatown». Režija R. Polanski. Barvni film.
Nazionale 15.30 — 22.00 «Bermuda novv*. Barvni film.
Ariston 17.00—22.00 «Assassinio di un allibratore cinese». Režija J. Cassavetes. Ben Gazzara.
Ritz 16.00 «La vita e bellas. G. Giannini, O. Muti.
Eden 16.00 «Un uomo da marcia-piede*. Prepovedan mladini
Excelsior 17.00 «1941». Zabavni barv. ni film.
Grattacielo 16.30 «L’ultima coppia sposata*. G. Segal, N. Wood.
Fenice 16.30 «Provaci ancora, Sam*. W. Allen.
Mignon 16.30—22.00 «Scusi dov’e il west». Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «1 su-perporno fallocrati*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Sono fotogenico*. R. Pozzetto, E. Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00 «Kramer contro Kramer*. Barvn; film.
Aurora 16.00 «Piedone d'Egitto». B. Spencer.
Capitol 16.00 «Kramer contro Kramer*. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «Caravans». A. Quinn. Barvni film.
Volta (Milje) 15.00 «Spartacus». K. Douglas, T. Curtis. Barvni film.
Razna obvestila
Sekcija ZKMI Devin - Nabrežina prireja 23., 24. in 25. maja praznik mladine v Šempolaju.
Tržaško tajništvo sindikata slovenske šole obvešča učno in neučno o-seb.fe, ki je že v pokoju, da ima možnost, da vloži prošnjo na ENPAS za povračilo stroškov v zvezi z odtegljaji zaradi davčnih bremen pri izplačilu odpravnine.
Zainteresirani bodo dobili na sedežu SSŠ v Ul. Filzi št. 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure u-strezne obrazce.
Kasta sklicuje redni občni zbor 23. maja 1980 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika občnega zbora in volilne komisije; 2. poročila predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. diskusija; 5. razrešnica staremu odboru; 6. volitve in 7. razno. Člani in prijatelji vabljeni.
Didaktična ravnateljstva sporočajo, da bo trajalo vpisovanje v državne vrtce od 20. do 27. maja. Za nove vpise je treba izpolniti prijavnico in jo predložiti skupaj z rojstnim listom in potrdilom o cepljenju. Prijavnice dobite v vrtcu ali na ravnateljstvu.
Sekcija KPI iz Križa prireja 31. avgusta T980 izlet z letalom v Moskvo in Leningrad. Vpisovanje vsako nedeljo od 11., do 12. ure v Ljudskem 'domu v Križu. Žk vse informacije telefonirati med 13. in 14. uro na tel. 220-213.
Celodnevna osnovna šola Domjo »Ivan Trinko Zamejski* Ricmanje ter vrtca iz Ricmanj in od Domja vabijo na razstavo ročnih del in risb danes, 18. maja 1980, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v prostorih osnovne šole pri Domju.
Dne 8. junija 1980 priredi osnovna šola Karel širok tradicionalni piknik v Živčevi dolini. Vabljeni so vsi iz bivše Donadoni. Obvezna prijava na tel. št. 724-131 do 26. maja 1980.
AVTONOMNI ZAVOD ZA LJUDSKE HIŠE V TRŽAŠKI POKRAJINI RAZPISUJE
1.	javni izpitni natečaj z naslovi za 1 mesto upravnega računovodskega operaterja IH. funkcijske stopnje.
Zahteva se diploma višje srednje šole.
2.	javni izpitni natečaj (praktična vaja) za 1 mizarja in 1 zidarja m. funkcijske stopnje.
Zahteva se izkaz o dokončani nižji srednji šoli z navedbo starosti natečajnika.
Starost kandidatov ne sme preseči 35. leta, razen v primerih, ko to dovoljuje zakon.
Prošnje — na kolkovanem papirju — je treba predložiti zavodu IACP v Trstu najpozneje do 12. ure dne 16. junija 1980.
Za nadaljnje informacije ter vpogled nad natečajnima razpisoma se interesenti lahko zglasijo v Uradu za osebje zavoda IACP - Seneni trg št. 6 (Piazza dei Foraggi) vsak delavnik, razen ob sobotah, med 8.30 ter 11.30.
SLOVENSKO S STALNO,, GLEDALIŠČE V TRSTU
LOJZE CIJAK
NEURJE
drama v narečju krstna predstava
Dramaturška predelava in režija:	MARIO URŠIČ
V	torek, 20. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
Sodelujejo: VESELI GODCI iz
Boljunca in floklorna skupina
STU LEDI
• * •
V KULTURNEM DOMU
SLAWOMIR MROŽEK
TANGO
dramsko delo v treh dejanjih
Režija:	FRANCI KRIŽAJ
V	četrtek, 22. maja, ob 17. uri ABONMA RED H
V	četrtek, 22. maja, ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo
V	petek, 23. maja, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski
GLASBENA
MATICA
TRST
Šola Glasbene matice podružnica v Boljuncu
V sredo, 21. maja, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren
ZAKLJUČNI NASTOP
gojencev Glasbene matice in krstni nastop Tržaškega okteta.
Vabljeni!
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
SPDT prireja v nedeljo, 25. maja, ob priložnosti »Srečanja mladih planincev ob dnevu mladosti*
IZLET NA VREMŠČICO
Slavje organizira PD Sežana, zbirališče planincev SPDT pa bo ob 8. uri na železniški postaji na Opčinah. Vlak bo peljal do Košane, od tu pa je le uro in pol hoda do vrha. Planinsko slavje s proslavo in veselim programom je predvideno za 11.30 po krajevnem času. Povratek z vlhkoih" Je^oh’ večernih urah na Opčine. Vabljeni vsi, predvsem mladinci!
GOSTILNA
LEBAN
se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so prisostvovali otvoritvi in darovali cvetje.
ZA VSAKOGAR NEKAi o'«fpnpga
optika
ti*
foto-kino
a
Utic« Buonarrnti t> (prečna Ul Rnssetti) TRSI	Telefon 77-29-96
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICI! SANITARIJE
RAZPIS NATEČAJA
V	skladu s spodaj navedenim odlokom predsednika deželnega odbora štev, 117/Pers. z dne 22. aprila 1980, ki je bil objavljen v uradnem deželnem listu štev. 49 z dne 10. maja 1980, deželna uprava razpisuje natečaj s poskušnjo za 1 mesto pomočnika, tehnična specializacija pri osebju dežele,
Deželni uradni list je na razpolago v Trstu v knjigarni tl. Svevo* na Korzu Italija, 9/1 (Pasaža Rossoni), v Vidmu v papirnici »Benedetti* v Ulici Mercatovecchio 13, v Gorici v papirnici »Centrale* v Ulici XXIV. Maggio 3/a, v Pordenonu v knjigarni «Minerva» na Trgu XX. septembra.
Za informacije:
V	TRSTU: pri deželnem odboru v Ulici Carducci štev. 6 In pri odborništvu za javna dela v Ulici Cadorna štev. 11;
V	VIDMU: pri odborništvu za krajevne uprave v Ulici Savorgna-na štev. 11 in pri odborništvu za kmetijstvo v Ulici Percoto štev. 16;
V	GORICI: v pokrajinskem uradu za krajevno upravo v Ulici M.te Santo štev. 17 in pri pokrajinskem ravnateljstvu za javna dela na Korzu Italia štev. 205;
V	PORDENONU: v pokrajinskem uradu za krajevno upravo v Ul. Cavalotti štev. 10 in pri pokrajinskem ravnateljstvu za javna dela na Korzu Garibaldi štev. 66.
Trst, 14. maja 1980
V Saležu danes,
18. maja 1980, ob 16. uri
SLOVESNOST OB POIMENOVANJU osnovne šole
po Lojzetu Kokoravcu Gorazdu
SPORED:
—	Odkritje spomenika in pozdravni nagovori
—	Slavnostni govor
—	Nastop predšolskih in šoloobveznih otrok
—	Moški in mešani pevski zbor Rdeča zvezda
—	Moški pevski zbor iz Komna
Ob poimenovanju šentjakobske osnovne šole po mladinskem pisatelju in učitelju
JOSIPU RIBIČIČU
vabimo vse prijatelje slovenske šole na slavnost, ki bo v nedeljo, 25. maja, ob 16. uri v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12.
Pripravljalni odbor
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na 7. predavanje iz ciklusa
POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA
Univerzitetni profesor dr. BOGO GRAFENAUER bo predaval na temo:
Beneška Slovenija in Istra pod beneško republike
Predavanje bo v sredo, 21. maja, ob 18.30 tokrat v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/U.
MLADINSKI KROŽEK DEVIN NABREŽINA
s sodelovanjem SPD IGO GRUDEN predstavlja sestavljenko
«OBALA DOMOVINA LJUBEZEN« včeraj < danes
v dvorani Igo Gruden v Nebrežini danes, 18. maja, ob 17. uri
VABLJENI
Slovenski klub v Trstu
Ui. sv. Frančiška 20/H.
v torek, 20. maja, ob 20.30
MLADA POP GLASBA
Z novimi klubskimi stereo napravami bosta ustvarila glasbeno atmosfero mladih Boris Siega in Miran Košuta.
ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI
IN STUDIJSKI KNJIŽNICI
TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI
V četrtek, 22. maja 1980, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu
v Ul. sv. Frančiška 20/11 ob 18. uri
odprtje razstave izdelkov natečaja za šolsko mkdino
«IZ DOMAČE SKRINJE))
Razstava bo odprta do 5. junija 1980
Entl Ospedalieri Regionali Deželne bolniške ustanove
cOspedali Riuniti ed Ospedale S. Santorio« »Združene bolnišnice in bolnišnica S. Santorio«
TRST
razplsu|e|o javni natečaj za spre|em v stalno službo
2 DELAVCEV MEHANIKOV
ki so specializirani za vzdrževanje hladilnikov
Ustrezne prošnje morajo prispeti na upravo bolnišnic do 12 ure dne, 2.6. 1980.
Za nadaljnje informacije: oddelek za osebje, Ul. Stuparich št. 1 - lil. nadstr. * soba 40, od 10. do 12. ure vsak dan, razen sobote.
Izleti
Šolske vesti
Združenje UNION priredi enodnevni izlet v Baško na Krk dne 25. maja in dvodnevni izlet v Maribor dne 7. in 8. junija. Prijave in informacije sprejemamo do petka, 23. maja, na sedežu združenja v Ul. Val-dirivo 30 - tel. 64459.
Društvo slovenskih npokojencev v Italiji javlja, da se začne vpisovanje dne 21., 22. in 23. maja od 10. do 12. ure v Ul. Cicerone 8/b za dvodnevni izlet ob priliki srečanja upokojencev Slovenije v Mariboru. Izlet bo dne 7. in 8. junija: Maribor, Statemberg, Rogaška Slatina.
Družina Tavčar se toplo zahvaljuje balinarski sekciji PD Kraški dom za priznanje in počastitev pok. Marja.
Upravni odbor občinskega vrtca v Miljah sporoča, da bo vpisovanje otrok v slovenski oddelek za naslednje šolsko leto od 20. do 27. maja v prostorih vrtca, Ul. D’Annunzio 62 ali na občini (soba št. 8) od 9. do 11. ure.
U Takojšnji in brezplačni pregled vida
O Recepti za nove leče pri ob novitvi vozniškega dovoljenja
U Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov
POPUSTI
FOTO — KINO - OPTIKA
MARUŠIČ
Ulica S. Nicol6 33. tel. 66*27
PFESKElSievnik
GORIŠKI DNEVNIK
18. maja 1980
VEC STO KANDIDATOV ZA DESET SKUPŠČIN
Za dobro vodenje rajonskih skupščin so stranke kandidirale sposobne ljudi
Na goriškem županstvu je že vse pripravljeno za volitve v občinski svet in v rajonske svete. Sodišče je potrdilo liste kandidatov, tako kot so bile predložene, le v primeru kandidatnih list za rajonske svete niso enega kandidata sprejeli, ker nima, kot predvideva zakon, stalnega bivališča v goriški občini. Kar se tiče volitev v občinski svet kandidira osem list po naslednjem zaporedju: KPI, PSDI, PRI, SSk, KD, MSI, PLI in PSI.
Kar se volitev v rajonske svete tiče pa ne bo zaporedje na glasovnici enako kot na oni za občinski svet, ker so stranke predstavljale liste v drugačnem zaporedju, ker ponekod list nekaterih strank ni in tudi ker so v rajonu pri Madonnini predstavili lokalno listo. Nekaj podobnega je skupina ljudi skušala napraviti tudi v nekem drugem rajonu, pa ji poskus ni uspel.
Povejmo še, da bodo lahko volivci na volitvah za občinski svet dajali največ štiri preferenčne glasove, na volitvah za rajonske svete pa samo po eno preferenco v majhnih rajonih (Štandrež, Ločnik, Podgo-ra, Pevma - Oslavje - Štmaver, Rojce, Stražice in Madonnina) ter po dve v večjih rajonih (mestno središče, Podturn - Sv. Ana in Sveto-gorska četrt - Placuta).
Doslej smo v našem časopisu objavili le kandidatne liste strank za občinski svet. Danes pričnemo objavljati liste kandidatov za rajonske svete in sicer tako, da objavimo danes, po zaporediu, ki bo na glasovnici, vse kandidate na vseh listah za rajona Štandrež in Pev-
ma - Oslavje - Štmaver. V prihodnjih dneh bomo objavili kandidate iz drugih rajonov. Bralcem iz Štan-dreža in Pevme - Oslavja - Štmav-ra obveščamo še enkrat, da bodo lahko dali, potem ko bodo prečrtali znak liste, ki jo bodo volili, samo en preferenčni glas.
Razpored kandidatnih list in kandidatov v rajonu Štandrež je naslednji:
KPI: Vilma Braini Corva, Livio Antoni, Ježe Bizaj, Alessandro Corva, Stojan Makovec, Danilo Marega, Mirko Pasculin, Gabrijel Petea-ni, Ivan Plesničar, Rihard Rejc.
PSDI: Aldo De Vetta, Ranieri Favretto, Renato Giusto, Cecilia Parinelli Devetak, Emanuele San-filippo, Rudolf Volk, Mario Zi-
berna
PRI: Gianni Colautti, Vladimir Kacin, Mario Liubich, Paolo Nu-trizio.
SSk: Dušan Brajnik, Marjan Breščak, Lucijan Krpan, Jordan Mučič, Marjan Mučič, Joana Nanut Marušič, Viktor Selva, Franc Srebotnjak, Božidar Tabaj, Majda Zavadlav' Paulin, Ana Žnidarčič Pavio.
MSI: Mario Saurin, Marco Aresu, Bruno Del Bigallo, Guerrino Malusa.
KD: Antoniefta Bellotto Gaggioli, Emilio Gondolo, Giordano Riaviz, Gianfranco Stacchi.
PLI: Federico Lebani, Pia Gasparini, Adriana Padni, Donatella Padovan.
PSI: Walter Ressi, Viljem Zavadlav, Elda Grauner Nanut, Diego Marvin, Stano Paulin, Karlo Nanut, Milivoj Hoban, Sergij Grende-
POMLAD IN POLETJE ZARES S TEMI CENAMI ZARES	« 1 N » «1 N »
Moške in ženske majičke	2.500 lir
Moške in ženske srajce z žepkom	4.000 lir
Moške in ženske barvne kavbojke	8.500 lir
Originalne SUPER RIFLE kavbojke	11.900 lir
Jopiči iz gabardena	5.900 lir
Oprane SUPER JORDANS kavbojke	10.900 lir
Moške in ženske žametne kavbojke	8.900 Ur
Otroške (4 - 12 let) žametne kavbojke	7.500 Ur
Ženski puloverji z gumbi	3.000 Ur
Moške in ženske žametne suknje EIORUCC1	5.000 Ur
Moške in ženske majice	4.000 Ur
Poletne 100% bombažne majice	5.000 Ur
Vsem kupcem poklanjamo sponko za ključe.	
Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE	
ELIO «IN» MODE GORICA — Ulica Formlca 28	Seveda
LESTAN NICOLO
GORICA-ULGARZAROLU 105-TEL.81801
STEREOFONUA HI-FI: Marantr A R Otundig Ram Indiana Lma Calastium Ak« Vamaha Sanyo
RADIO TV COLOR: Nord Manda Blaupunkt Schaub lorani lTT Grundlg Loanm Opta Radio Mar alk Zoppaa
«Espobianco»
GORICA- Ul. Cossar 23 Tel. 83823
GOSPODINJSKI STROJ Boafh Mala Argo Smog Ari.lon SINal -NAJBOLJŠIH ZNAMK
MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE
TRGOVINI
INTER CENTRO ŠPORT
GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča, v bližini mirenskega metnega prehoda) tel. 30910
TUTTO ŠPORT
v GORICI, na Korzu Italia 21 Tel 83476
se vam priporočata z njuno, v Gorici nuivečjo izbiro raznovistnih športnih izdelkov po najugodnejših cendh.
ne, Dario Nanut, Ivan Nanut, Jože Cej, Daniel Nanut (Blažonov).
Razpored list in kandidatov za Pevmo - Oslavje - Štmaver. Kandidate je predložilo samo sedem strank. Odsotni so republikanci.
KPI: Dolores Bensa, Robert Cej, Neda Dornik, Srečko Musig, Fer-ruccio Mužič, Boris Pintar, Albert Princi, Valentin Primožič, Stanko Radikon, Marino Roset, Franc Valentinčič, David Sossou.
PSDI: Maria Benkovič Guerrini, Božo Gruntar, Laura Makuc, Mau-ro Marega, Guerrino Seno, Lanfran-co Zucalli.
SSk: Silvan Bensa, Franc Bizaj, Jože Kosič, Silvan Radinja, Jožef Sfiligoj, Ivan Valentinčič.
MSI: Luigi Coana, Bruno Del Bigallo, Vasco Manetti, Eno Pascoli.
KD: Mario Brumat, Mariarosa Corvi Cecot, Eugenio Crobu, Grazia-no Robazza.
PLI: Annali:,,. Ceschia, Clara Marega, Bruno Percon, Prandino Pran-di de Ulmhort.
PSI: Marjan Sošol, Aleš Figelj, Ivan Figelj, Emil Klanjšček, Silvan Primosig, Mirko Radinja, Silvester Tronkar, Viktor Vižintin.
POD VODSTVOM PD «SKALA*
Priprave na odkritje spomenika NOB v Gabrjah
Svečanost naj bi bila 13. julija letos - Sestanek s predstavniki strank in organizacij - Prostovoljno delo - Pričetek nabirke
Predsednik prosvetnega društva »Skala* v Gabrjah Vid Primožič je prejšnji dan povabil na sestanek predstavnika pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI ter demokratične stranke in organizacije, v katerih se Slovenci politično udejstvujemo, da se pogovorijo o odkritju spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju ter žrtvam nacifašizma, ki ga nameravajo izvesti 13. julija letos. Na tem sestanku prosvetnega društva »Skala*, društva, ki je pobudnik za postavitev spomenika ter organizator obsežnega dela, ki so ga opravili z gradnjo, je predsednik Vid Primožič opisal program otvoritve, ki vsebuje govor ter kulturni del.
V razpravi so sodelovali številni predstavniki strank in organizacij. Vsi so pohvalili pobudo prosvetnega društva iz Gabrij, da se spomni svojih padlih ter da vzdržuje živo o-svobodilno misel, ki je s Titovo smrtjo in njegovo oporoko dobila nove spodbude za še odločnejši boj za družbeni napredek, za reševanje našega narodnostnega vprašanja in za mir v svetu ter za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Udele-
ženci .’ diskusiji so med drugim dejali, da bo spomenik simboliziral enotnost, ki se je med Slovenci na Primorskem pokazala v narodnoosvobodilnem boju in ki je potrebna tudi danes, če hočemo doseči svojo enakopravnost. Opozorili so tudi na širino, ki naj se manifestira ob o-tvoritvi, ter poudarili, da je potrebno, da se skrbno izogibamo vsem stvarem, ki bi lahko povzročale nesoglasja.
V razpravi so sodelovali Jože Cej, Damijan Paulin in Ladi Dornik.
Ob tej priložnosti so udeleženci sestanka odšli na gradbišče, kjer so domačini že postavili velik monolit, ki so ga z velikimi napori pripeljali z Galičevnika. Vsako soboto, in to že več sobot zaporedoma, vaščani s prostovoljnim delom urejujejo okolico, da bi bil prostor čim lepše urejen za dan svečanega odkritja spomenika.
Od prihodnje nedelje dalje bodo v Gabrjah pričeli zbirati sredstva za kritje stroškov. Prispevke bodo sorejemali Vid Primožič, Bernard Florenin in Bruno Petejan v gostilni Rubijski grad.

POROČILO MESTNEGA ODBORA STRANKE
Na listi PSI za goriško občino poudarek dvojezičnemu značaju mesta
Javna zahvala svetovalcema odv. Petru Saniinu in prof.
Vladimiru Nanutu za dosedanje delo v občinskem svetu
V tiskovnem poročilu mestni odbor socialistične stranke poudarja, da so pri sestavi kandidatnih list za občinski svet in za rajonske svete imeli precej pogovorov tako z bazo socialistične stranke kot s somišljeniki. Rezultat tega dela je tudi v tem, da so v liste vključili vrsto neodvisnih kandidatov in da so na listah zastopane najrazličnejše socialne, kulturne in etnične sestavine goriškega prebivalstva. Ti kandidati, je rečeno v poročilu vodstva PSI, so najboljša garancija, da bodo v občinskem in rajonskih svetih zastopali zahteve dejanske preosnove in razvoja mesta v spoštovanju tradicij našega prebivalstva, ki pa so bile deveta briga sedanji demokristjansko - socialdemokratski upravi.
Lista PSI je tudi izraz večnarod-ne realnosti Gorice, poudarja tudi več kot dvajsetletno premočrtno politiko socialistične stranke, ki hoče,
da so italijanski in slovenski občani enakopravni, v spoštovanju medsebojnih specifičnosti, v obrambi vseh občanov brez absurdnih pritiskov, k so bili lastni fašističnemu režimu in njegovim posnemalcem.
Po odločitvi pokrajinske, federacije PSI sta bila na čelo liste postavljena dosedanja občinska svetovalca Mario Del Ben in Marko Waltritsch.
Mestni odbor PSI se v tem trenutku zahvaljuje tudi svetovalcema, ki ne kandidirata več. Odvetniku Petru Sanzinu, ki je bil v občinskem svetu štiri mandatne dobe, t.j. devetnajst let, in ki je posredoval svetu izredno znanje na področju juriddčnih ved in uspešno v njem zagovarjal stališča in zahteve demokratičnega prebivalstva, ter profesorju Vladimiru Nanutu, ki je v zadnji mandatni dobi posredoval svoje znanje na gospodarskem področju, gre zahvala socialistične
stranke, vseh njenih članov in somišljenikov ter volivcev.
Tudi na kandidatnih listah za rajonske svete predlaga socialistična stranka ponovno svoje ljudi, ki so uspešno sodelovali ali vodili rajonske svete v prejšnjem obdobju.
f Čestitke
Brata VIKTOR in ALDO JARC iz Doberdoba praznujeta danes rojstni dan. Ob tej priložnosti se ju s hvaležnostjo spominjajo mama Veronika, Ana in otroci ter sestri z družinama.
DEE
Vpišite malčke v otroške vrtce!
V torek, 20. maja, se je v vseh državnih in občinskih otroških vrtcih vršilo vpisovanje za prihodnje šolsko leto. Vpisovanje bo trajalo do 27. maja. Vpisovali bodo tudi v slovenskih vrtcih v Gorici (Ul. Vit-torio Veneto, Ul. Forte del Bo-sco. Ul. Torriani), v Pevmi, v Pod-gori, v Štandrežu, v Sovodnjah, v Rupi, v Doberdobu in v Ronkah.
VČERAJ IN DANES NA PEČI
Pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju
Na Peči se je včeraj začelo pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju, v priredbi športnega in prosvetnega društva Vipava. Poleg kotalkarjev domačega društva, sodelujejo še člani šestih drugih klubov, med temi tudi kotalkarji Otona Župančiča iz Štandreža.
Danes bo na sporedu tekmovanje v prostih likih in v parih.
Literarni večer ob otvoritvi slikarske razstave
Od jutri do sobote, 24. t.m., bo v prostorih Mladinskega krožka v Gorici na ogled razstava slikarskih del skupine mladih članov krožka, ki se v prostem času ukvarjajo s slikanjem in risanjem. Razstavljene bodo slike, risbe in skice, ki so nastale med letošnjo sezono delovanja Mladinskega krožka. Ob otvoritvi razstave jutri zvečer bosta prisotna tudi pesnika Ace Mermolja in Marij Čuk, ki bosta prisotnim spregovorila o literarni in kulturni dejavnosti nasploh v zamejstvu.
V Gorici umrla Terezija Rener
V Gorici je v starosti 89 let umrla Tereza Grmek, vdova Rener. Pokojnica, mati ravnatelja slovenskega liceja prof. Milka Renerja, se je rodila na Štjaku, kjer je preživela večji del svojega življenja. V njeni družini se je rodilo šest o-trok. Ivan je padel pri partizanih jeseni 1943. leta, Stanko pa je pogrešan ter je padel februarja 1945. leta pri Srednjem. Z Mirkom je odšla med vojno v Komen, kjer je bil sin za kaplana. Ko so nemški okupatorji 1944. leta zažgali Komen, so vse prebivalstvo odpeljali v nemško taborišče. Tako je v Nemčijo odšla tudi pokojna Renerjeva s sinom in hčerjo Marijo, ki je tudi bila z materjo v Komnu. Vsi trije so se po vojni vrnili v Gorico, kjer je pokojna Renerjeva živela do svoje smrti. Pogreb bo jutri, v ponedeljek. Svojcem izrekamo ob tej izgubi naše globoko sožalje.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Roselli, tel. 72-340.
MLADINSKI KROŽEK - DIJAŠKI DOM SZ DOM ■ TABORNIKI RMV
priredijo v Slovenskem mladinskem centru v Gorici, Svctogorska ulica 84, ob 35-letnici OSVOBODITVE v soboto, 24. maja 1980,
DAN MLADOSTI
Ob 14.00: pričetek ex tempore;
ob 15.30: tretje srečanje otroških telovadnih skupin Goriške,
ob-18.30: kulturni program, v katerem sodelujejo mladina & Kanalske doline, učenci osnovne šole Vič iz Ljubljane, otroški zbor Dijaškega doma ob spremljavi mladinskega orkestra šole Glasbene matice iz Gorice, mladinska skupina Italijanov iz Istre, recitatorji;
ob 21.00: finalne tekme za pokal Mladinskega centra.
Pravilnik ex tempore
Udeleženci ex tempore bodo razdeljeni v tri skupine (osnov; nošolci, srednješolci, mladinci do 30. leta, ki še niso in^P samostojne razstave). Ilustrirati je treba enega ali več P°' zorov iz literature iz NOB. Ob ilustraciji je treba navesti naslov in avtorja literarnega dela. Tehnika je poljubna za vse tri skupine. Udeležencem bodo na razpolago risalne pole- 'J stale potrebščine naj si vsak poskrbi sam. Vsak udeleženec mora risalno polo ali platno žigosati. Ex tempore se prične o° 14. uri, nepreklicno se zaključi ob 17.30. Organizator odW nja vsako odgovornost v primeru, da se izdelki pokvarijo, “o-sebna komisija bo ocenila izdelke. Nagrajevanje bo v ve čemem kulturnem programu. Nagrade dobijo tudi skupine najmanj 8 udeleženci. Na voljo so knjižne nagrade. Nagrajeni izdelki ostanejo last Mladinskega centra, drugi se lahko dvig-nejo po 30. maju v upravi Dijaškega doma. V primeru slaoe ga vremena bo ex tempore v notranjih prostorih Dijaškega dom
ililllllliiliaailHiMtilMIliliilHmltiimmtmiiiiiiiiiitliiiiiifiiitiniHltliiillliiiiiiiiiiiililiili!"1..
NA POVABILO PD «VIPAVA»
Folklorna skupina «Karavanke bo v nedeljo nastopila na P#1
Folkloristi iz Tržiča bodo nudili bogat program slovenskih in jugoslovanskih plese*
nastopali v Avstriji, Italiji.
čiji, Švici, Liechtensteinu 10 fe-
ciji ter seveda Jugoslaviji- festivalu v Avianu so dobili P1.^ r.a sto. prav tako so bili goriškem mednarodnem foU1 nrjča-
‘ PreL«to
Na Peči je že vse pripravljeno za spomladanski praznik, ki ga prirejata prosvetno društvo «Vipava» in krajevna sekcija VZPI - ANPI. Praznik bo v soboto, 24. in v nedeljo 25. maja, na kotalkališču na Peči.
V	soboto zvečer ob 20. uri je na vrsti nastop plesne skupine «0-limpia*, ki nastopa z južnoameriškimi plesi.
V	nedeljo popoldne ob 18. uri pa bo ..astop folklorne skupine »Karavanke* iz Tržiča na Gorenjskem. Ta skupina bo nudila kompletni program slovenskih in jugoslovanskih folklornih plesov. Na programu imajo gorenjske plese, koroške, belo-krajnske, prekmurske in primorske plese, potem še binjevske (iz Vojvodine), šumadijske, posavske, vla-ške plese.
Folklorna skupina »Karavanke* deluje že več let, z uspehom so
...........................................................»n.......................................m..............
V PEDROVEM NAD BRANIKOM V VIPAVSKI DOLINI
VOLILNI OCVIRKI
PLI in Cecovini
KD in De Simone
Kdor je mislil, da ne bo nevihte v krščanski demokraciji zaradi od-žaganja sedanjega župana De Simo-neja, se je najbrž pošteno motil. Po lepih in pohvalnih besedah pokrajinskega tajnika Longa dosedanjemu županu se je ta oglasil v časopisih z dokaj polemičnim pismom in ošvrknil sedanje demokristjansko vodstvo. cNiso me več kandidirali Pv osemnajstih letih odborovanja in županovanja*, pravi De Simone v odortem pismu. Ton je podoben izjavi: tVrgli so me!* To je še bolj razumljivo iz naslednjih vrstic, kjer pravi, da je, tudi kot pokrajinski tajnik, uspešno vodil stranko, ki je takrat poslala goriškega demokri-stjanskega poslanca v rimski parlament, kandidat za senatorja je bil prvi med neizvoljenimi in potem prišel tudi v senat, v deželni svet pa sta bila izvoljena dva demokristjana iz Girice in eden iz Tržiča. Pod sedanjim političnim vodstvom, pravi De Simone, pa je goriška KD izgubila poslanca, o senatorju nihče ne sanja več, v deželni svet pa so šli trije svetovalci, vsi trije iz Gorice in s tem, da so odžagali Trži-čana, so okrnili pokrajinsko enotnost. Kritika na sedanje politično vodstvo KD je seveda očitna. Manjka samo ugotovitev, da je KD hotela prenovitev v svojih vrstah, ...prenovila pa je santo župana, vsi drugi odborniki so ostali na svojih mestih.. V KD so torej prevladali tisti, ki so lani županu očitali, da je dovolil, da se z novim regulacijskim načrtom odvzamejo nekatere cerkvene posesti, ki naj služijo za gradnjo ljudskih in zadružnih hiš. Takrat so De Simoneju obljubili, da ga bodo že kaznovali. To se je tudi zgodilo.
Poslušat ga niso prišli niti vsi liberalni kandidati. Motili so ga, in to kar precej glasno, «neolikani» klienti bara UGG, ki se niso zmenili za evropskega poslanca in tržaškega župana, ki je več kot eno uro govoril v dvoranici UGG. Ko smo ga poslušali, smo imeli vtis, da se je znašel na nepravem mestu. V volilnem znaku italijanske liberalne stranke ne bi bila smela biti italijanska trobojnica, marveč avstrijska cesarska čmo-rumena zastava, saj je Cecovini govoril vse najboljše o avstrijskih cesarjih in avstrijski upravi Trsta. Nam ubogim in nevednim Goričanom pa je povedal vse mogoče podrobnosti o Trstu, o njegovem pristanišču, o njegovi trgovini, tako da se je marsikateri poslušalec vprašal: *Ni mar zamenjal volilni govor z govorom v kaki tržaški kavarni?* O Trstu je povedal vse, povedal nam je tudi, da so v to mesto prihajali Nemci, Albanci, Grki, Turki, Angleži, Škoti, Čehi in vsi mogoči narodi, le na Slovence je čisto po naključju pozabil in morda pozabil tudi na svoje družinske prednike, ki so prišli v mesto ob Jadranu z našega Krasa.
Poslušali smo ga kot šolarčki učitelja v prvem razredu ljudske šole. Izvedeli smo, da so Alpe nepremostljiva ovira, da jih je svojčas prekoračil sam Hannibal s svojimi sloni, da imajo v Miinchnu že pripravljene načrte in denar za gradnjo avtoceste in železnice Miinchen-Trst. Izvedeli smo tudi, da govorijo v evropskem parlamentu več jezikov. Zakaj pa ne uvede gospod Cecovini vsaj dvojezičnosti v tržaški občini, kjer je on župan? Je mar slovenščina tmanj vredna* od flamščine, danščine ali irščine?
Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot
MAGDALENA MIZERIT in FLORIJAN PLANINŠČEK
Toplo jiHUlAiestitajo brat, nona in stric.
in želijo obilo sreče v življenju mama,
Odkritje spomenika enajstim padlim borcem VDV in jurišnega bataljona
Slovesnost bo v nedeljo, 25. maja - Med žrtvami nemškega napada 26. januarja 1945 tudi Goričan Stojan Plahuta
V Pedrovem, vasici nad Branikom v Vipavski dolini, bo v nedeljo, 25. maja, zjutraj veliko slavje ob odkritju spomenika enajstim padlim borcem, pripadnikom OZNE, VDV enot ter jurišnega bataljona 31. divizije 9. korpusa, ki so padli v bitki, 26. januarja 1945, ob nenadnem nemškem napadu. Takrat so Nemci tudi ujeli 13 borcev in civilistov ter jih odpeljali v zapor, vasico pa vnovič izropali. Na Pedrovem je bila v tistem času partizanska bolnišnica z desetimi ranjenci v zaselku in v neposredni bližini pa so se zadrževale edinice OZ NE, VDV in GAP.
Sicer pa je bilo Pedrovo ena od prvih partizanskih postojank na območju med Vipavsko dolino in Krasom.
Konec novembra istega leta je bil v Pedrovem prvi miting, februarja naslednjega leta pa so že izvolili prvi vaški NOO, v katerem so bili Avgust Špacapan, Jože Jogan, A-lojz Besednjak, Viktor Mihelj, Franc Gregorič, Milka Kodrič in Ida Kodrič. Vas je v naslednjih mesecih in letih postala in ostala pravo partizansko oporišče, kljub večkratnim napadom in vdorom fašistov in al-pincev ter kasneje Nemcev. Julija leta 1943 so fašisti aretirali Ido Kodrič in Alojzijo Žerjal ter ju odpeljali v goriški zapor, vendar to ni omajalo domačinov, da ne bi še bolj in vsestransko podpirali partizanske enote, ki so se zadrževale v bližini, ali pa, ki so samo šle mimo vasi. Oktobra 1943 se je v bližini zadrževal 1. bataljon Kosovelove brigade, v vasi je delovala kurirska postaja P 13, deloval je obveščevalni center z radijskim oddajnikom, v bližini je bilo, poveljstvo VOS za Kras. Pedrovo je proti koncu le, ta 1944 postalo še pomembnejše par
SMReKK - Gorica
prireja jutri zvečer, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici
večer o zamejskem pesništvu
Predaval bo Marko Kravos.
tizansko oporišče, od 1. septembra pa je bila v kraju tudi partizanska bolnišnica, za katero so najbrž vedeli tudi Nemci, ki so 14. novembra vas skoraj v celoti požgali in izropali. 26. januarja 1945 je vas (menda je bila vmes izdaja) napadla znana Kettnerjeva enota. V ostrem boju je padlo 9 borcev, pripadnikov OZNE, zaščitnega voda VDV in tudi 2 ranjenca. Drugi, med njimi tudi manjša enota GAP, so se srečno umaknili. Nemci so takrat zajeli 13 borcev in civilistov, ki so jih prepeljali v Koroneo.
V spomin na tiste žalostne dogodke pred 35 leti, bodo v nedeljo odkrili v Pedrovem spomenik, v katerem bodo vklesana imena padlih: Jožeta Selana iz Bohinjske Bistrice, Stojana Plahute iz Gorice, Jožka Mozetiča iz Renč, Uroša Micu-liniča z Bleda, Franca Piahute iz Batuj, Bruna Uršiča iz Bilj, Rafaela Klemšeta iz Šmarij, Ferdinanda Volka iz Gradišča nad Prvači-no, Lenarta Vidmarja iz Cola ter italijanskega borca Giuseppeja Cap-pettija. Enajsta žrtev je neznani borec 9. Korpusa ali zaščitnega voda VDV.
Stojan Plahuta - Stjenka je bil iz znane goriške družine. Njegov oče Ignac je imel trgovino koles in motorjev v Ulici Duca d'Aosta, v njej je pridno delal tudi Stojan. Družina je bila vzgojena v poštenem slovenskem duhu in zato je bilo čisto naravno, da je Stojan odšel v partizane, ko se je zato pokazala potreba. Pa še drugače je bila Plahutava družina soudeležena v narodnoosvobodilnem gibanju, saj so Nemci vdrli v njihovo stanovanje med mladinskim sestankom in udeležence, meJ temi tudi Plahutove, odpeljali v nemška taborišča, odkoder so se k sreči vrnili.
Slovesnost ob odkritju spomenika bo v nedeljo, 25. maja s pričetkom ob 9.45 (po jug. času) in to ob vsakem vremenu. Za to priložnost bodo pripadniki TO pripravili simuliran napad na vas. Po priložnostnem govoru bo kulturni program z nastopom godbe milice iz Ljubljane, združenih pevskih zborov in recitatorjev. Sledilo bo tova riško srečanje. Pokrovitelj slovesnosti je novogoriška tovarna Meblo, velik delež pri uresničitvi načrta pa so imeli krajani in bivši pripadnik/
organov državne varnosti, ki so o-pravili nad 600 ur prostovoljnega dela.
Izleti
festivalu. Zaradi tega sm°p ‘a# ni, da bodo tudi našo publiko šili in zadovoljili.	m s?
Na prireditvenem prostoru veda na voljo dobro zalozen ^
Kino
Društvo slovenskih upokojencev
v Italiji javlja, da se začne vpisovanje dne 21., 22. in 23. maja od 10. do 12. ure pri predsedniku Košuti v Ul. Mameli 8 za dvodnevni izlet ob priliki srečanja upokojencev Slovenije v Mariboru. Izlet bo dne 7. in 8. junija: Maribor, Sta-temberg, Rogaška Slatina.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 25. maja, planinski izlet z vzponom na Mali Čampon (1372 m) nad Huminom. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče in odhod s Travnika ob 0. uri. Izlet vodi Vlado Klemše.
Razna obvestila
Danes so na Goriškem dežurne sledeče bencinske črpalke: GORICA: Agip Ul. Duca d'Aosta, Esso Ul. Brass, IP Ul. Lungo Ison-zo, Esso Korzo Italia, Chevron Ul. Brigata Re;
TRŽIČ: Esso Ul. Boito, Api Ul. Cosulich, Mobil Ul. Boito, Agip Ul. Duca d’Aosta;
KRMIN: Api Drevored Venezia Giuiia;
GRADIŠKA: EP Trg Unitš; DOBERDOB: Chevron v Dolu; RONKE: Total Ul. Redipuglia, Chevron Drž. cesta št. 14; ZAGRAJ: Api Ul. Dante.
Gorica VERDI 15.00-22.00 »Kramer jj, Kramer*. Dustin Hoffman Streep. Barvni film ,, pel' CORSO 15.00—21.30 »La sp*"* la roccia*. Walt Disnejt;. >ertoie' VITTORIA 15.00-22.00 «L pr? ra della corsia dei miM®’1 povedan mladini pod
V	ponedeljek in torek *ap
Tržič	<Sijf
EXCELSIOR 14.00 - 22.00 treek*.	dl^’
PRINCIPE 14.00-22.00 «D lau
JVovn Gorica in okolica	^
SOČA 10.00 »Tom in Jerri^ risanka. 16.00-18.00-20.0« vi Zelengore*. Jugoslovanov, i> SVOBODA 16.00 «Kje sta ^ Jerry». Barvna risanka-20.00 »Oči Laure Mars*. ^ film.	_ pP'
DESKLE 17.00-19.30 »Norm8 Angleški film.
--------- o con'1,
DEŽURNA LEKARNA v je Danes ves lan in P°« gjiiS'5' Gorici dežurna lekarna 8-Korzo Italija 244, tel. 83*”’^^
V	sklad za gradnjo P81"!!2 spomenika v štandrežu ^n_o00 Čotar iz Gorice prispeval 1
Namesto cvetja na (£«0^ Rener daruje družina ^rvcgtP‘ tisoč lir za Dijaški dom v
Zavodni svet klasične ^ficl g liceja «Primož Trubar* « geiv reka ravnatelju prof. M"* globoko sožalje ob izgubi ^
Uredništvo in uprava	5^
dnevnika izrekata kultura lavcu in kritiku prof- v ubi9 nerju globoko sožalje ob * terc.	.jjj
Dljekl, učno in "cU^.n° gimnazije - liceja »Prim^^aj^,
izrekajo globoko sožalje . Milku Rcnerju ob mame.
Fotografski krožek Sk'‘P ^ reka svojemu članu, Prfl;ti|e ku Renerju globoko soZa gubi drage matere Terczu •
Dijaki gimnazije - Ucej*iju Pfjj> Trubar* izražajo ravnaj.‘ so* sorju Milku Rcnerju gl0«® ob izgubi matere.
Sporočamo naša draga
žalostno vest, da nas je za vedno
zaP^
MILA COTIČ por. PETEJAN
Pogreb bo v ponedeljek, liške sobe goriške bolnišnice
19. t.m., ob 15. uri izPn
Žalujoča mož Mirko in
hči *

Sovodnje, 18. maja 1980
; Ob občnem zboru SPZ
Nekaj misli iz poročila predsednika K. Palčiča
23. redni občni zbor SPZ sovpad^ s časom, ki ga Slovenci v Ita-liji, -kot pozorni opazovalci in soudeleženci pomembnih dogodkov doma in v svetu občutimo kot prelomni čas. Slutimo in rekli bi, da vemo, da bodo osemdeseta leta nosila znamenje dogodkov teh dni. Predvsem smrt tovariša Tita, ki je pustila sled v naši zavesti in v zavesti cele svetovne javnosti.

.4'
tT
r §‘\
f jr?
“C-
5 1-
't:
i K :
f S..
V. if-
*•
S!«
Spremembe v svetu, premiki v politiki velikih in odsevi teh dogodkov na življenje vseh, tudi naše skupnosti, so vznemirjujoči elementi srednje stvarnosti in ne moremo se znebiti tesnobnih občutkov, ko človeštvo z zaskrbljenostjo omenja vojno kot skorajšnjo možno nevarnost. Ob Titovi smrti so taki občutki še tesnobnejši, ker se zavedamo velike izgube, ker je prav sedaj zmanjkala svetu ena najtrez-nejših in najbolj poslušanih osebnosti. Vendar smo obenem tudi neverjetno obogateni od spoznanja milijonov in milijonov ljudi, da so cilji strpnosti, medsebojnega spoštovanja bratskega sodelovanja, za katere se je tovariš Tito s tako vnemo vseskozi zavzemal, postali, ob njegovi smrti, elementaren in otipljiv ter jasen izraz najgloblje želje ljudstev sveta — najbolj pomembna predpostavka kulture našega časa! Kulture odpornosti zanimanja za dosežke in hotenja drugih, velikega medsebojnega spoštovanja, iskanja skupnih ciljev, spoštovanja različnosti. Nasproti tej stojijo zverižene teorije delitve sveta, kontrastnih interesov, nedostopnosti miselnih rezervatov, ekskluzivnosti pravic in prijateljev. Stališča in teorije, ki se največkrat vsilijo in tendenciozno prikazujejo kot neizpodbitne resnice zaradi nekakega zahtevnega realizma in namišljene historičnosti, v resnici pa zato, da se med ljudi zaseje fatalizem, občutek nemoči in resigniranosti, kot da ni človeku dano biti ustvarjalec lastne usode. Titovo življenje pa dokazuje, da mora človekova volja in vztrajnost, ki sta izraz interesov narodov, doseči ogromno, predvsem tudi spoznanja, ki so resnično revolucionarna in ki so v logiki zainteresiranih teorij in vsiljene malodušnosti največkrat označena kot utopistična.
Občni zbor naj zato izzveni kot poudarek, da so vsi naši ljudje, ki šo soudeleženi in ki se čutijo zastopane v delovanju naše zveze in njenih članic, globoko osveščeni o pravilnosti in aktualnosti prizadevanj za razvijanje takšnega kulturnega delovanja, ki bo dajalo duška: 1) vsem težnjam najširše ljudske soudeleženosti v sklopu , celovitosti slovenskega kulturnega prostora, kajti v tem vidimo osmiš-Ijanje vseh, tudi naj višjih dosežkov znanja in umetnosti; 2) visoki stopnji samozavesti in ponosa za našo kulturo, ki sloni na miselnih dosežkih našega naroda in narodov Jugoslavije, države, ki je znala pod. Titovim vodstvom doseči najvišjo stopnjo priznanja v svetu, da bomo znali to našo kulturo s samozavestjo in ponosom uveljavljati v najširšem kontekstu naše vsakdanje stvarnosti v odnosu z italijanskim narodom ter zahtevati zanjo pravilno priznanje in pozornost; 3) ki bo dajala duška naši odprtosti in želji po spoznanju ter širini, kajti le tako bomo znali čuvati Titovo dediščino, iz nje jemati moč za nadaljuje dosežke in našo bogatitev, za stvarno prispevanje naše skupnosti k borbi za še zrelejšo demokratičnost družbe, v kateri živimo.
’	Delo naših društev in skupin ter same zveze predstavlja velik del
kulturnega dogajanja v naših krajih. To delo je zadobilo velik zagon še posebno tam, kjer so danes boljše možnosti, kjer smo znali vzpostaviti tesnejša stik in sodelovanje med vsemi dejavniki socialnega življenja in kjer so našim ljudem na razpolago primerni sedeži. To dejstvo nas z vso jasnostjo in enostavnostjo vodi k ugotovitvi, da je v interesu našega dela potrebno poiskati primerne rešitve povsod tam, kjer obstajajo danes možnosti in da moramo težiti k temu, da bodo i	te možnosti vedno večje. Ugotavljamo tudi, da je volja naših ljudi,
s	da se kulturna prisotnost Slovencev organizira na viden način povsod
tam, kjer Slovenci živimo. Dejstvo, da se je ob tem našem občnem zboru prijavilo 11 novih	društev z željo, da	bi postali naši člani,
je najboljši dokaz za vitalnost naše narodnostne skupnosti. Nova društva, ki želijo vstopiti v našo zvezo so: K.D. Jože Rapotec - Pre-beneg, K.D. Pomorsko -	Mačkolje, Godba iz	Ricmanj, SKD Union
- Podlonjer, Foto Trst 80, Slovenska folklorna skupina - Gorica, Knjižnica Damir Fejgl, Kionatelje - Gorica, Društvo beneških likovnikov - Čedad, Pevski zbor Rečan - Ljese, Pevski zbor Pod lipo -Barnas.
: |	Prepričanost, da smo	Slovenci kot narod	polnopravni državljani
■> r[	sveta, da je naša-matična domovina na vseh področjih dela in zna-
I	hja ter s svojim blagostanjem dežela z velikim ugledom v svetu,
da so stališča, ki nam kratijo naše pravice, kot narodnostni skup-j	nosti v Italiji, politično in kulturno zaostala, nam vliva danes že
j	toliko samozavesti, da moramo iz nje narediti orožje za doseganje
~	takšnega odnosa med tu	živečima narodoma,	ki bo slonel na pre-
pričanosti, da je obojestransko globlje poznavanje v največjo korist S	vseh in edina možna pozitivna vloga ljudi na stičišču dveh kultur.
Takšna pravilna, a za marsikoga še vedno skrajno revolucionarna vloga kulture v naših krajih pa mora biti izražena tudi v točni opredelitvi dela, ki si ga zastavljamo v našem odnosu do lastne kulture, do aktualnosti njenih izrazov in hotenj. V okviru naše zveze in njenih članic se je razvila diskusija o tem problemu. Izoblikovalo se je stališče, da mora odnos do kulture in njene vloge dobiti svoj izraz tudi v samem imenu naše zveze in naših društev. Naše pojmovanje kulture sloni na prepričanju, da mora biti kultura našega časa najbolj demokratični izraz človekovega življenja.
Naša prosvetna in kulturna društva so se z množičnimi prireditvami občuteno poklonila spominu umrlega jugoslovanskega predsednika Tita. Ustanovitelj nove Jugoslavije je s svojimi idejami ter s svojo u-stvarjalnostjo odločno pripomogel pri kulturni rasti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prizadevanja predsednika Tita so tndi zgled vsem našim društvom, da nadaljujejo po njegovi poti pri izgradnji boljše bodočnosti. Gornja fotografija je bila posneta dne .15. oktobra 1945 in prikazuje žene v narodnih nošah iz Padrič, ki v sprevodu po tržaških ulicah nosijo sliko maršala Tita
MiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiMiiiiunimtmuiiimmiiiitiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiMiinimMHi
Razgovor z Aldom Klodičem o delovanju Beneškega gledališča
Kulturno delovanje v Beneški Sloveniji je v zadnjih letih doseglo zadovoljivo in spodbudno stopnjo razvoja ter brez dvoma predstavlja danes enega izmed odločilnih dejavnikov v boju za pravice in enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti. Med društvi in skupinami, ki uspešno delujejo na tem področju, zasluži vso pozornost Beneško gledališče, ki je v zadnjih letih nastopilo na skoraj vseh pomembnejših prireditvah Slovencev iz videmske pokrajine. O delovanju Beneškega gledališča smo se pogovarjali z Aldom Klodičem, ki je eden izmed aktivnih članov in voditeljev te skupine.
Bi nam lahko kaj povedali o ustanovitvi in razvoju te gledališke skupine?
Preden bi omenil začetke Beneškega gledališča, bi rad povedal kako je nastalo. V Benečiji so pred leti naši ljudje po vaseh u-prizarjali ljudske igre in to predvsem ob pustu, Veliki noči in ob Božiču. Iz tistih ljudskih korenin so zrasle nove ideje, ki jih je nato uresničilo društvo Rečan na Ljesah, kjer so sicer v novi obliki ponovno začeli igrati tista dela. V tem sklepu je začelo nato tudi pri nas nastopati SSG, kar je bilo v spodbudo zr. naše mlade, da so se lotih dela. Nastalo je tako Beneško gledališče, ki je začelo svojo dejavnost s Predanovo »Beneška ojcet*, ker se nam je to besedilo zdelo živo in domače, torej primemo za naš začetek. Potem smo uprizorili dela, ki zadevajo naše vsakdanje probleme, kot je bilo npr. »Emigrant* 1. Predana ali pa »Ne vič sama doma*, ki ga je napisala Bruna Dorbolo Straz-zolini. Pri tem moram še dodati, da so vse naše igre v slovenskem beneškem narečju, ker vsi mislimo, da je naša prva naloga, da nas morajo ljudje lepo razumeti.
Zanima nas sestava vaše skupine in starost vaših sodelavcev!
Naši člani, sodelavci, pisatelji in igralci so vsi doma iz Benečije. Večina teh so mladi, predvsem delavci in tudi študentje. Z nami sodelujejo večkrat tudi zbori ali pa glasbeni ansambli, kot je Narodna klopa. Moram reči, da na-
ši ljudje imajo gledališče za svoje in zato potrebujemo, da nam vsi pomagajo. Do sedaj je z nami neposredno sodelovalo nad petdeset ljudi in pri tem ne morem pozabiti SSG in predvsem našega režiserja Adrijana Rustjo, ki je mnogo prispeval k našim uspehom.
Želimo, da nam malo orišete kako je publika sprejela vaše zadnje predstave, med katere moramo o-meniti »Kaplana Martina Čedermaca*.
Moram reči, da smo z omenjenim Bevkovim delom prišli do problema, ki je za nas Benečane vedno na dnevnem redu; vprašanje obstoja slovenskega jezika med nami. S tem delom smo hoteli dati naš prispevek k boju za naše pravice in večina ljudi je to delo dobro sprejela in se strinjala, da mora biti to vprašanje rešeno. Z igro »Ned je ja pod lobjo» smo obravnavali pa problem, ki še danes ovira naš kulturni razvoj: zadnjo svetovno vojno in pa še v prvi vrsti partizansko borbo v Benečiji. Premagati moramo te o-vire in mislimo, da ima naše gledališče to moč, seveda brez preveč napadati ljudi, ki niso sami krivi če dostikrat ne razumejo dogodkov.
Kar zadeva naše programe, mislimo nadaljevati po začrtani poti in uprizoriti največ dve igri na leto ter gostovati po Benečij: in tudi v drugih zamejskih krajih.
Beneška Slovenija živi pravo narodnostno in kulturno pomlad. Kako vi osebno gledate na ta razvoj in kako ga ocenjujete*'
»Pomlad* kulturnega razvoja v Beneški Sloveniji ima več imen in se odraža v mnogih oblikah delovanja, čeprav si večkrat ne u-pamo govoriti o njej. Konec kon-
cev mislim, da ima Benečija spet moč, da postane trdni slovenski kraj, zato pa potrebuje veliko prijateljev in dosti dobre volje tistih, ki se zanimajo za njo.
Kako se mlade generacije Benečanov vključujejo v aktivnost slovenskih krožkov in društev?
Dosti let so bili mladi Benečani prisiljeni iti po svetu. Tisti »kovčki* so se tudi vrnili (a ne vsi) in tisti mladinci danes niso več tako mladi. Tisti, ki so se vrnili so prinesli izkušnje za našo mladino, ki je tako razumela, da se ne bo doma borila za razvoj lastnega naroda, ji ne preostane kot trda pot emigracije. Zato se mladi vedno bolj približujejo tistim organizacijam, ki se borijo za razvoj našega naroda, čeprav je pred nami še mnogo dela, da bodo vsi mladi sodelovali z našimi društvu Pogovor zapisal: SANDOR TENCE
Uspel večer beneške poezije
Beneški dijaki, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici, so pred kratkim v Čedadu pripravili zanimiv recital beneških pezij. Pobudo za prireditev je dalo kulturno društvo »Ivan Trinko*, dijake pa sta priprav ih Vilma Martinig in Marta Trinko, medtem ko je Luciana Predan spregovorila o osebnosti in ustvarjalnosti avtorjev. Na sporedu so bile poezije Petra Podreke, Ivana Trinka, Valentina Birti-ča, Izidorja Predana, Alda Klodi-ča in Andreine Trusgnach. Pesmi omenjenih avtorjev pa so podali dijaki Cherlinda Tedoldi, Marino Černo, Tatjana Uhan, Lucia Cra-gnaz, Elena Berra. Cristina Štorman in Teresa Predan.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrsžec
vabi 30., •-(. maja in 1„ 2. junija v Hribenco na 80-letnico ustanovitve društva in 10-letnico Praznika vina

Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole
Slovenska prosvetna zveza PD Igo Gruden
PROSTI CAS IN SOLA
PONEDELJEK, 19. maja, ob 20. uri v prostorih PD Igo Gruden v Nabrežini
— Predstavitev in predvaianje filma
VSI ZA TELOVADNICO
(film so v šolskem letu 1978-79 izdelali učenci 3. A razreda enotne srednje šole Igo Gruden)
— Predavanje dr. Rudija Lešnika in dr. Darka Bratina
TOREK, 20. maja, ob 20. uri v prostorih PD Igo Gruden v Nabrežini
OKROGLA MIZA
SODELUJEJO: dr. Pavel Fonda. prof. Marija Kacin, Dušan Kalc, prof. Bojan Pavletič in Pavel Stranj.
RAZPRAVA
Vabljeni!
IZ ZGODOVINE NAŠIH DRUŠTEV
PROST! CAS IN SOLA
Pedagoški odsek Sindikata slovenske■ šole, Slovenska prosvetna zveza, nabrežinska nižja srednja šola Igo Gruden in nabrežinsko istoimensko prosvetno društvo bodo v sodelovanju priredili jutri in v torek v Nabrežini predavanje
in okroglo mizo o uporabi prostega časa. Gre za zelo aktualno in pomembno temo, o kateri bo prvi večer govoril strokovnjak dr. Rudi Lešnik.
Pojmovanja prostega časa je pogojeno z razmerami, v katerih človek živi in se je spreminjalo, kakor so se zgodovinsko spremilja-li družbeno-ekonomski in drugi odnosi. Brez prostega časa ni mogoče pričakovati vsestranskega razvoja človekove osebnosti. Ne-
sprejemljiva je klasična delitev
na delo in prosti čas, temveč je mogoče govoriti le o različnosti obveznosti, prostovoljnosti in prostosti. Vzgoja za prosti čas in v prostem času postaja pomembno vprašanje vzgojno-izobraževalnega
PD PRIMOREC TREBČE
Pesem
ne pozna meja
V nedeljo, 25. maja 1980, ob 16. uri
v Ljudskem domu v TREBČAH
Sodelujejo zbori iz mejstva, Slovenije Koroške
za-
in
sistema. Ob tem problemu pa pravi dr. Lešnik sledeče: cšola ne more zagotoviti široke vzgoje, potrebne vsestranskemu razvoju, zato se ntora povezovati z vsemi dejavniki v okolju, Pri tem imajo posebno vlogo tudi različne mladinske in druge organizacije ter društva, ki lahko šoli pomagajo, da obogati vzgojo z različnimi vsebinami prostega časa.-*
In na to aktualno temo bodo pred predavanjem dr. Lešnika predvajali igrani film, ki ga je izdelala nabrežinska šola. V torek pa bo na sporedu okrogla miza, na kateri bodo govorili predstavniki raznih organizacij, ki se neposredno ukvarjajo s temi vprašanji.
(kt)
Prosvetno društvo <Slovan> - Padriče
Po podatkih, ki jih je napisal Peter Grgič (Žvan-kov), je razvidno, da so na Padričah ustanovili že leta 1875 pevsko društvo »Skala*. Društvo je delovalo 10-15 let. V letih delovanja so baje pevci gostovali v mestnem gledališču Rossetti v Trstu.
Leta 1897 so se domačini domenili, da ustanovijo pevsko in bralno društvo z imenom «Slovan». Sestavili so devetčlanski odbor, ki je pripravil društvena pravila v slovenskem jeziku. Pravila je u-radno potrdilo cesarsko - kraljevno namestništvo v Trstu leta 1898. To leto velja sedaj za uraden datum ustanovitve društva »Slovan*.
V	okviru društva so takrat delovali naslednji odseki: mešani pevski zbor, čitalnica, ki je tesno sodelovala s čitalnico pri Sv. Jakobu v Trstu, dramska skupina in tamburaški zbor. Društvo je prirejalo veselice doma in po okoliških vaseh. Največja prireditev je bila ob 10. obletnici ustanovitve društva. Svečanost je bila 14. junija 1908, udeležilo se je je kar 24 društev iz mesta in okolice.
V	letih do prve svetovne vojne so bile ustanovljene v vasi še druge organizacije. Časovno je najprej nastala ^Zavarovalnica za govejo živino» kot podružnica istoimenske ustanove v Bazovici. Leta 1907 so vaščani ustanovili »Zadrugo upravičenih posestnikov*, ki se je kmalu preimenovala v »Gozdno zadrugo*. Nastalo je tudi «Pogrebno društvo*, ki je bilo enotno služilo vaščanom iz Padrič, Gropa-de in Bazovice.
Za časa prve svetovne vojne je društveno delo zamrlo, saj je morala večina fantov in mož v vojsko. Leta 1919 je društveno življenje zopet oživelo. Poleg pevskega zbora je delovala tudi tamburaška skupina. Konec vojne je prinesel spremembe v državni ureditvi. Avstroogrska monarhija je propadla, v naše kraje je prišla kraljevina Italija. Začeli so ukrepati proti delovanju slovenskih društev. Pravi teror pa se je začel, ko so v državi prevzeli oblast fašisti. Društvo »Slovan* je s težavo proslavilo 25-letnico svojega nastanka (leta 1923). Leta 1927 je bilo društvo nasilno razpuščeno. Prosvetni delavci so se umaknili v ilegalo. Prepevali so na skrivaj po hišah in na izletih. Prirejali so ilegalne pevske večere. Več časa je deloval cerkveni pevski zbor, saj je bilo slovensko petje v cerkvi dovoljeno še nekaj let po ukinitvi slovenskega prosvetnega delovanja.
Z izbruhom druge svetovne vojne so se zavedni in napredni Padričarji takoj vključili v vrste Osvobodilne fronte. Precej jih je stopilo v partizanske bojne vrste, ostali so delovali doma kot aktivisti OF. Septembra 1943 se je v vasi osnoval vaški odbor OF. V sklopu odbora se je formiral odsek, ki je skrbel za kulturno in prosvetno življenje — kolikor je bilo mogoče v vojnih razmerah, 13. oktobra 1944 so ustanovili slovensko partizanska šolo z 72 učenci iz Padrič in Gropade. Organiziram so bili tudi večerni tečaji slovenskega jezika. 1. novembra so uspeli pripravit1 celo predstavo v veliki jami na robu vasi. Jama je občasno služila za zaklonišče. Za vaščane je bila prireditev nepozaben dogodek. Februarja 1945 je ženska organizacija SPŽZ ponovila celotno prireditev, takrat so razvile tudi svojo zastavo.
Takoj po osvoboditvi se je obnovilo prosvetno društvo. »Slovan* se je stalno krepi’. Leta 948. (točneje 11. julija) je bila proslava ob 50-letniei ustanovitve društva. Isto leto je prineslo tudi razr kol v samem društvu zaradi političnih razlogov. -Društvo se je razdelilo na dvoje. Društvi, sta ločeno delovali do leta 1958, ko je bila skupna proslava ob 60-letnici ustanovitve. Od takrat dru-‘ štvo deluje zopet enotno.
Leta ’ 1961 je pevski zbor društva »Slovan* dosegel prvo mesto na republiški reviji slovenskih pevskih zborov v Mariboru.	'
Pomembno mesto v kroniki dejavnosti v vasi' zavzema leto 1967. Nastalo je novo športno društvo »Gaja*, ki je popestrilo oziroma obogatilo delovanje v Padričah in Gropadi.
V počastitev 70-letnice društva je bila. izdana ličnš brošura, ki govori o nastanku in razvoju aktivnosti v vasi. Društvo- plodno sodeluje- s pobratenim prosvetnim društvom iz Šoštanja v Sloveniji.' Tam se je rodil partizanski pesnik Karel Destovnik-: Kajuh, po katerem je bila leta 1972 . poimenovana domača osnovna šola.	,-
Pred kratkim, 2. julija 1978, so prosvetni- in športni delavci Padrič in Gropade skupno priredili: proslavo ob 80-letnici društva. «Sk>van». i’ r ..
PRIPRAVIL
ODSEK ZA ZGODOVINO - NŠK
■iiiHiliHiiiliiuiiiiiitinimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifinmiiHMiiiiitiHlinnfiiliiiifiitlttitilliiMiiiiiiuomiitiiiiiiiiMiiimiiliiimniiilliiiiiHiiitmiifiMilifa
Otroško kulturno udejstvovanje v razmahu
Medtem ko na nekaterih področjih kulturnega delovanja doživljamo trenutke krize in zastoja, včasih celo mrtvila in si prizadevamo, da bi našli nove pobude in poti, je otroško kulturno udejstvovanje v polnem razmahu. Idej ne manjka, novih in drznih, katerim je dobra volja jamstvo za u-resničitev in prav te tudi gotovo ne manjka. Otroci, starši, pedagoški in kulturni delavci sprejemajo z navdušenjem vsako zamisel, pripravljeni so na delo in so tudi sami polni novih domislic.
V društvih, organizacijah in po šolah je prevladala zavest, da moramo prav najmlajšim posvečati največjo pozornost, če hočemo doseči določeno kontinuiteto in se tako izogniti hujšim zastojem. Danes torej lahko trdimo, da so bili
storjeni veliki koraki, saj je skoraj v vseh krajih dejavnost živahna.
Društva so v zadnjih letih vložila veliko truda, da bi naši najmlajši imeli čim več možnosti u-dejstvovanja in seveda tudi razvedrila. Izpeljala so marsikatero težavno nalogo, ki jo je omogočilo tudi delo in prispevek Slovenske prosvetne zveze. Ne smemo namreč prezreti koordinacijske vloge SPZ, njene vloge pri usklajevanju dela na šolah in v društvih, prirejanju tečajev za usposabljanje vodilnih kadrov in končno tudi manifestacij, ki so postale moment srečanja, izmenjave izkustev in tudi vzmet za še vztrajnejše delo. Zabeležili smo torej množičnost o-troškega kulturnega udejstvovanja, pri tem pa vse večje težnje h kvaliteti.
Požrtvovalni fotograf Marjo Magajna je pripravil zelo zanimivo fotografsko razstavo, ki v bistvu prikazuje najpomembnejše etape našega zamejskega življenja od povojnih let pa vse do današnjih dni
Če se ozremo na današnji položaj, vidimo, da je zanimanje za folklorne skupine in ples v zadnjem času nardstlo, za kar se lahj ko zahval'mo uspehom folklorne skupine *Stu ledi*. Iz te izhajajo tudi vsi vaditelji, ki se v društvih požrtvovalno posvečajo mladim plesalcem.
V	mnogih vaseh deluje celo več folklornih skupin in navdušenje še zdaleč ne pojema. Največ teh deluje v okviru prosvetnih društev, nekaj pa tudi v okviru šol.
V	razmahu je tudi petje. Kot velja za folklorne skupine, se delovanje razvija v okviru društev in šol; zborovodska šola, ki jo je ustanovila SPZ, pa nudi možnost usposabljanja novih kadrov.
Na pobudo in s pomočjo SPZ so sc v mnogih krajih lotili tudi bolj nenavadnih (vsaj za nas) aktivnosti. Tako je tečaj lutkarstva obrodil sadove in trenutno se dve skupini ukvarjata s to nadvse privlačno in ustvarjalne aktivnostjo.
Zanimanje.za fotografijo in film postavlja zahteve po strokovnem vodstvu, balet ima svoje privržence in nekaj poskusov je bilo tudi na dramskem področju. Prav dramska otroška šola je pri nas nadvse potrebna, saj bomo le z načrtovanim delom dobili nove sile in se izognili krizi: pomanjkanju igralcev iz našega prostora. Naj omenimo še literarne krožke na nekaterih šolah, ki so prav tako vredni vse pozornosti.
Kot vidimo, so dejavnosti res raznovrstne, spomniti pa se moramo še športnega udejstvovanja. Kot primer naj navedemo samo športno šolo, kjer posvečajo veliko pozornosti tudi predšolskim otrokom. Športni delavci skušajo o-troka motivirati za telesno kulturo in gibanje od rosnih let naprej, predvsem pa zbuditi v njem veselje do gibanja in ljubezen do narave. V ta namen skupne pobude s Slovenskim planinskim društvom. Nadvse pozitivno je tudi sodelovanje, ki se je začelo razvijati med-prosvetno-kuUurno dejavnostjo in športom.
i Enotno vsi, prosvetni, kulturni in športni delavci postavljajo zali-.; tevo po vodilnih kadrih, tudi in predvsem mladih. Povpraševanje 'po njih in animatorjih, je tako vč-liko. Za vse to je-seveda potrebna vzgoja, ker prav oni nosijo amoral-
no* odgovornost za napredek. In
prav v to 'smer torej lahko pričakujemo', da bo še veliko storje-
nega. (dn)
Razprava o dejavnosti tržaške pokrajine
V ponedeljek je bilo v Društvu slovenskih izobražencev srečanje z odbornikom za manjšinska vprašanja pri tržaški pokrajini Bojanom Brezigarjem. Večer je bil namenjen razpravi o dejavnosti pokrajine v zadnjih petih letih in 6 programu bodočega delovanja. Cd: bornik Brezigar je obrazložil še zlasti tisto dejavnost, ki je tesneje vezana na problematiko slovenske narodnostne skupnos*i v Italiji, to je sklep o pravici do rabe slovenščine v pokrajinskem svetu, prizadevanja za ustanovitev novih tečajev v slovenskih šolskih zavodih, ustanovitev novih pokrajinskih služb z osebjem, ki obvlada slovenski jezik, objavo dokumentacije manjšinske konference iz leta 1974, dejavnost protifašističnega odbora in drugo. Še zlasti je poudaril pomen srečanj med predstavništvi tržaške pokrajine in sorodnih ustanov iz Slovenije in Hrvaške, predvsem nedavno srečanje z delegacijo skupščine mesta Ljubljane, na katerem so sprejeli skupen dokument, v katerem poudarjajo soglasje v pogledu na osnovna vprašanja sedanje mednarodne stvarnosti, to je v popuščanje napetosti in uveljavljanje politike miru v svetu,- Večer se je končal z razpravo o opravljenem delu, o bodočih programih in o vlogi slovenskih predstavnikov v krajevnih upravah.	*
Z
.x
t
.Z

■•=* ‘:v-
. V-

*.
*»
. v*
■ %
' M
l.y
'J
g
.5.
I
■ |
. o
POBUDA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE NA GORIŠKEM
V briškem etnografskem muzeju v Šfeverjanu bomo pokazali, kako so ljudje nekoč živeli
V	prejšnji številki kulturne priloge našega dnevnika sem orisal naloge, ki stoje pred nami v Gorici, kjer bomo v kratkem imeli na razpolago tako Kulturni dom z veliko koncertno in gledališko dvorano ter društvene prostore za kulturno in glasbeno delo v nekdanji šolski stavbi v Ul. Croce.
. Popravljalna dela v tej stavbi gredo h kraju, ne da bi se zaletavali, lahko mirno rečemo, da se bo življenje v njej obnovilo ob začetku jesenske sezone. Tam bodo Slovenska prosvetna zveza. Glasbena matica, Knjižnica »Damir Feigel*, Fotoklub «Skupina 75», Goriška folklorna skupina in morda še kaka druga k Jtuma u-stanova.
Tu bo nekaj prostorov, kar jih seveda potrebuje, imela tudi knjižnica, ki smo jo poimenovali po našem goriškem pisatelju, humoristu in novinarju Damiru Feiglu. Povedali smo že, kakšna bo njena naloga tudi v sodelovanju z občinskimi, dolskimi in društvenimi knjižnicami širom po Goriški. To bo postala osrednja slovenska knjižnica na Goriškem.
V	njenem okviru in s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze bo delovalo tudi dokumentacijsko-etno-grafsko središče. Pri SPZ smo nalogo za ureditev tega središča poverili, odborniku Zdenku Vogriču, ki se je dela lotil zelo marljivo. Sedaj ima veliko opravka na terenu, v Brdih.
Kaj bo v tem središču, za katerega uporabljam delovni naziv, saj nismo še pri SPZ sklenili, kakšen bo 'status tega središča. Tu bo zbirka fotografij o vsem tem, kar se dogaja in kar se je dogajalo v našem manjšinskem goriškem. o-kolju, danes in v preteklosti. Najprej bomo tudi zbrali fotografije in kratkometražne filme ter diapozitive o našem kulturnem delovanju, o našem društvenem, športnem in sploh družbenem delovanju. Uredili bomo zbirke slik, ki jih že imamo, niso pa kategorizirane. Seveda bo treba vse to urediti tako, — predvsem s primerno kartoteko — da bo moč takoj dobiti fotografsko potrdilo o tem ali onem dogodku. Tudi na Primorskem dnevniku smo v vseh teh letih napravili veliko slik, tudi takih, ki jih nismo uporabljali za objavo. Vse to bo shranjeno v tej fotografski zbirki. Skrbeli pa bomo seveda tudi za zbiranje starih slik, tako z javnega, društvenega življenja kot tudi iz zasebnega življenja. Kolikokrat smo zbudili zanimanje teh ali onih vaščanov ali meščanov z objavo stare družinske slike izpred prve svetovne vojne ali tudi iz sodobnejših časov. Tudi take slike so dobrodošle in že sedaj pozivamo vse naše ljudi, da take slike, ki jih hranijo doma, odstopijo ali vsaj posodijo našemu fHografskemu-dokumentacijskemu centru. Če nam bodo posamezniki -slike posodili, jih bomo preslikali, original pa vrnili lastniku. Dobrodošle so vse možne slike, tudi take, ki kažejo, kakšna je bila nekoč Gorica, kakšne so bile naše vasi;
Poleg fotografij pa bomo v tem središču zbirali tudi vso drugo dokumentacijo, ki govori o nas Slovencih na tem področju. Zbranih imamo že n.pr. zelo veliko plaka-
jLASBENA
MATICA
TRST
V ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
s sodelovanjem slušateljev
Akademije za glasbo iz Ljubljane
Vabljeni!
tov in letakov raznih prireditev iz tega povojnega obdobja, prav pa bi prišlo vse kar kaže na našo prisotnost, ali ima zvezo z nami.
Seveda pridejo prav tudi kakršnikoli dokumenti.
Pa še z drugo važno panogo se bavimo. Z etnografijo. To je z zbiranjem vsega, kar kaže na življenje naših ljudi, ne samo s šol-sko-kulturnega zornega kota. Zanima nas rokodelsko orodje, zanima nas kmečko orodje, zanimajo nas podrobne in velike stvari, od starih klešč do kmečkega voza, ali velike preše, ali tiskarske o-preme. Hočemo ustvariti naš muzej, tak muzej, ki bo kazal na našo prisotnost in ki je ne bo zanikal, kot jo je zanikal etnografski muzej, ki so ga uredili med
iiiHiMiiiiiiMiHiimiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiuimiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiifiit
Občni zbor Slovenske prosvete
dvema vojnama na goriškem gradu, kjer so naše stvari označili kot furlanske in kot take gredo danes v svet.
S tako akcijo zbiranja blaga smo pričeli zasedaj v števerjanu. Za to skrbi Vogrič in na pomoč mu je priskočil predsednik tamkajšnjega prosvetnega društva «Briški grič* Silvan Pittoli. Povedala sta nam, da sta doslej obiskala že precej hiš in pri ljudeh sta našla razumevanje, saj so ljudje uvideli, da gre za zares važno in pomenimo stvar. Doslej, po komaj nekaj mesecih dela, sta nabrala že nekaj sto primerkov najrazličnejšega kmečkega orodja in pohištva, pa tudi vrsto drugih stvari, od dokumentov do slik.
Pri tem ima SPZ strokovno po-
V torek, 29. aprila, je bil v Peterlinovi dvorani redni občni zbor Slovenske prosvete. Za predsednika je bil potrjen Marij Maver, za podpredsednika Edi Žerjal, za tajnika pa Danilo Pertot. Predsedniškemu poročilu so sledili krajši referati včlanjenih društev, ki so podali pregled preteklega delovanja in smernice za prihodnost.
Maver je v svojem poročilu pozitivno ocenil neprekinjeno dejavnost v Društvu slovenskih izobražencev in v Slovenskem kulturnem klubu, ki sta od zadnjega občnega zbora, to je v preteklih dveh letih, ponosno -vodila naprej svoj začrtani program. Tudi o družinskem listu «MJadika» se je predsednik pozitivno izrazil.
Razvila se je nato konstruktivna debata, v katero so posegli razni predstavniki društev. Do izraza je prišla predvsem želja po večji povezanosti med središčem mesta -in društvi samimi, ki bi pomenila pomemben doprinos z izmenjavi izkušenj. Kar zadeva izvajanje bodočih smernic se je Slovenska prosveta obvezala, da bo vlila vse svoje moči v več še nerešenih problemov, ki se vlečejo iz leta v leto. Predvsem se bo zavzemala, da bodo poletne prireditve, tako imenovane šagre, vsebovale čim več slovenskega programa, da bodo nudili pomoč goriškemu Mladinskemu odru in amaterskemu gledališču nasploh, da bo skrbela za čimvečje sodelovanje s sorodnimi organizacijami iz Slovenije in Koroške ter da bodo preuredili in dopolnili knjižnico; ki so jo pred leti namestili v svojih prostorih in ki trenutno šteje že okrog 2.000 knjig, (kt)
Pestro delovanje zborov V. Vodnik
Danes zvečer gostujeta v Tolminu, na povabilo ZKO Tolmin, moški in ženski zbor Valentin Vodnik iz Doline. Zbora bosta zvečer ob 19. uri (po tamkajšnjem času) izvedla koncert partizanskih pesmi, ki sta ga naštudirala prav za 35-letnico osvoboditve. Dolinski pevci bodo tudi v Tolminu predstavili novo Otovo kantato Minuta tišine na besedi'o sodobnega pesnika Bogomila Faturja. Na klavir bo igrala Vihra Kodrič.
Prihodnjo jesen pa bodo tolminski pevci vrnili Dolinčanom obisk.
Prizadevanja mladih članov PD Rdeča zvezda
Mladi člani in simpatizerji PD Rdeča zvezda, katerim se bodo brez dvoma pridružili še mnogi vrstniki iz drugih vaseh zgoniške občine, se bodo v kratkem začeli redno zbirati v društvenih prostorih v Saležu. Društvo je namreč pred nedavnim nakupilo sodobni gramofon z magnetofonom m misli zato prirediti vsako soboto in
nedeljo družabne večere za mladino, ki se bo tako lahko združevala in prispevala k razvoju kulturne dejavnosti v zgoniški občini. Kot smo izvedeli, nameravajo mladi PD Rdeča zvezda na prihodnjem občnem zboru društva ustanoviti mladinski odsek. Društvo iz Sa-leža pa se medtem požrtvovalno pripravlja za kulturni spored ob poimenovanju osnovne šole v Saležu po partizanskem junaku Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu, ki bo danes. PD Rdeča zvezda je pripravilo za to priliko slikarski ex tempore za otroke in kulturni ve-
moč Goriškega muzeja in njegovih strokovnjakov, kjer deluje etnografska sekcija in obljubljeno nam je bilo, da bo v bodoče pomoč še bolj konkretna. Ljudje so našim zbiralcem rekli: «Prepozno ste prišli! Toliko stvari smo že odvrgli!*
Res je, prepozno smo se lotili tega dela, vendarle je bolje pozno, kot nikoli. Nikdar nismo na tak muzej mislili. Nanj smo pričeli misliti potem ko se nam je nudila možnost urediti prav v Števerjanu naš dom, v katerem bo dobolj prostora tudi za muzej, ki nam bo pokazal, kakšno je bilo nekoč življenje v naših Brdih.
Seveda ne bo muzejska zbirka omejena samo na briško področje. Osrednja- pisarna in skladišče bosta v Ulici Croce v Gorici. S podobno akcijo pričnemo tudi v drugih krajih na našem podeželju in podobne zbirke bomo uredili trdi v drugih krajih. Tako v Gorici kot nekje na podeželju. Obljubljajo se nam prostori, ki se nam zde zelo primerni, na glavnem trgu v Ga-brjah, kjer je sedež tamkajšnjega prosvetnega društva »Skala*.
Tudi s tako problematiko so se torej pričela ukvarjati naša prosvetna društva. Tudi to sodi v naše delovanje. Tako je tudi prav, saj se ne smemo omejevati samo na že ustaljene oblike kulturno-prosvetnega delovanja. In za zaključek, kar je najbolj važno, akcije zbiranja etnografskega in vsega drugega dokumentacijskega materiala smo se lotili z veseljem, polni dobre volje in tudi resnim strokovnim prijemom.
MARKO WALTRITSCH
čer z nastopom otroške folklorne skupine, ki jo vodi Neva Ferluga.
Zbirajmo značke in kolajne naših zamejskih prireditev
Marsikdo, ki bo prebral te vrstice, bo zadovoljen ugotovil da je že zbral veliko značk in spominskih kolajn, da bi lahko že priredil majhno razstavo. Zamisel za ta članek je nastala v Števerjanu, kjer sta prosvetno društvo »Briški grič* in Slovenska prosvetna zveza priredila 1. spominski pohod na relaciji Števerjan - Gonjače -.Števerjan ob 35-letnici osvoboditve. Vsi udeleženci so dobili lepo spominsko kolajno, na kateri sta naslikana dva partizanska spomenika, v Števerjanu in v Gonjačah, na hrbtni strani pa je napis, ki spominja na to prireditev.
Kolajno je izdelala neka tovarna v furlanskem Codroipu. Prepričan sem, da gre v tem primeru za prvi tak poskus, lahko bi mu rekli podvig, izdaje spominske kolajne s strani našega društva na Goriškem. Da ne bo nesporazumov. mislim na kolajno in ne na značke. Značk smo dobili že kar precej, tako oh priliki odkritja spomenika padlim v Podgori, kot ob podobni priliki odkritja spomenika padlim v Dolu in pred nekaj leti ob priliki revije Primorska poje. Izdelali so še nekaj drugih značk, mislim na značke Slovenskega planinskega društva. Društva slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine in druge.
Znano je tudi, da izdajajo razna društva ob raznih pohodih, tekih in kolesarskih izletih spominske kolajne in na mnogih je tudi slovenski napis. Tako je bilo na vseh dosedanjih pohodih prijateljstva med Gorico in Novo Gorico, na podobnih kolesarskih mednarodnih prireditvah, na raznih pohodih v Gorici, kjer smo lahko brali napis našega mesta v štirih jezikih: italijanščini, slovenščini, furlattščini in nemščini.
Skratka, .prav bi bilo, da bi se kdo lotil načrtnega zbiranja takih značk in kolajn. M. W.
Pri Sv. Ivanu so zavihali rokave
V torek, 15. aprila, je bil v društvenih prostorih 24. občni zbor svetoivanskega kulturnega društva zSlavko škamperle».
Udeležba je bila zadovoljiva, če se ozremo na kkrizno obdobje, ki je nastopilo v zadnjih treh letih in kik je utemeljevalo govorice, da je svetoivansko društvo celo izumrlo.
Z veseljem je dosedanji predsednik Lojze Abram v svojem poročilu ugotovil, da je po dolgem mrtvilu skupina mladih ljudi vnesla v društvene prostore novo, optimistično vzdušje. Sprevideli so, da po dolgotrajnem zapiranju v ožji domači krog čutijo Svetoivančani željo, da bi se ponovno združevali in si izmenjavali misli in poglede o današnji družbi; pri tem ni naključna prisotnost slovenskih srednjih šol na tem področju, kar narekuje veliko možnosti sodelovanja. Lojze Abram je nato poročal o delovanju in o važnejših pobudah društva v preteklih letih z željo, da bo to pripomoglo k bodočemu, plodnejšemu in bolj pestremu delu. Ob citatu Valentina Vodnika: «Vremena Kranjcem bodo se zjasnila» je zaželel društvu, da bi postalo zopet žarišče slovenske kulture in prosvete pri Sv. Ivanu ter da bi postalo tudi zbirališče ne samo svetoivanskih, temveč tudi mestnih Slovencev.
Enako željo je izrazil tudi predsednik odbora za kulturo pri SK GZ M. Košuta in predstavnica SPZ Nadja Kriščak, ki je posredovala nekaj idej za bodoče delovanje. Pozdrav občnemu zboru sla prinesla še tajnik SKGZ Udovič in predsednik ŠZ Bor Race. ki je dodal, da nudi sožitje pod isto streho veliko možnosti za tesno sodelovanje z mladino. Sledile so volitve novega društvenega odbora. Na prvi seji, ki je bila 22. aprila, so sr odborniki razdelili funkcije. Iz svoje srede so izbrali za predsednico KD Slavko Škamperle Lore-dano Gec, za podpredsednika Stojana Udoviča, tajnici sta Morana
Predsedstvo rednega občnega zbora PD S. Škamperle
Sosič in Tatjana Prelc, blagajnika Štefan Pegan in Mirjam Koršič, gospodar Marino Dovgan in knjižničar Štefan Pegan. V odboru so še drugi odborniki, ki so odgovorni za ostala področja delovanja. Novi odbor namerava vzpostaviti stike z vsemi slovenskimi organizacijami, predvsem pa z bližnjimi društvi PD Utiion Podlo-njer, PD Lonjer - Katinara in seveda s ŠZ Bor.
Omeniti moramo, da so dala tedenska redna srečanja kulturnih delavcev po približno dveh mesecih že veliko sadov. Društvo je letos organiziralo predstavo lutk za otroke, družabni večer dneva žensk, filmski večer z Aljošo Žerjalom ter se pripravlja, da bi za praznovanje tradicionalnega svetoivanskega kresovanja pritegnilo k sodelovanju vse bližnje slovenske organizacije in slovenske šole.
25. aprila, ob 35-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom je društvo polagalo venec padlim na spominsko ploščo pri Sv. Ivanu: Predsednica je v kratkem govoru spomnila prisotne na pomen, ki ga ima poznanje naše zgodovine in proslavljanje žrtev v boju za naše pravice. Omenila je še razne obletnice v tem letu: 50-letnico ustrelitve štirih bazoviških junakov. 50-letnico požiga Narodnega doma, 40-letico smrti Slavka Škampele in 35-letnico ustanovitve društva samega. Pri tem je predvsem poudarjala, naj se zavedamo, da obletnice niso gola proslavljanja, temveč resnični in globoko čuteni dogodki.
Kulturm društvo si še prizadeva, da bi se vanj včlanilo čim več ljudi, pd rie samo od Sv. Ivana, temveč tudi iz mesta in okolice.
(imj .
PRIREDITVE V APRILU 1980
1.4.
3.4.
10.4.
Slovenski klub: »Srebrne niti ljudske pesmi*. Koordinacijski odbor društev dolinske občine: Koncert violinista Šiškoviča in Slovenskega tria.
SPZ, C. Underground in Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika: Predvajanje slovenskega filma »Praznovanje pomladi*.
STO Igo Gruden - Nabrežina: Slovenski kulturni dan.
PD F. Prešeren - Bol junec: »Hiša strahov* s F. Grilcem - Egonom.
12.4.	Slovenski kulturni klub: Predavanje I. Jev-nikarja in M. Brecelj o seminarju FUENS. PD Rovte - Kolonkovec: Srečanje s čarovnikom M. Pogačnikom.
PD Kraški dom - Repen tabor: Naši pesniki o naši zgodovini.
•13.4. SPD Tabor - Opčine: Popoldan z baletno skupino Mladina iz Križa.
14.4.	Društvo slovenskih izobražencev:	Podelitev
nagrade »Vstajenje* F. Jezi.
15.4.	PD S. Škamperle: Obnovitveni občni zbor.
15.4. Slovenski klub: »Umetniški obraz Benečije*.
15.4. SPZ, C. Underground in Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika: predvajanje slovenskega filma »Iskanja*.
12.4.
12.4.
17.4.
18.4.
19.4.
20.4.
21.4.
22.4.
23.4.
24.4.
26.4.
28.4.
30.4.
PD F. Prešeren - Boljunec: Predavanje M. Čebul ca o gobah.
PD Primorec - Trebče: Otvoritev razstave A. Kralja.
PD Vesna - Križ: Kulturni večer.
SPD Tabor - Opčine: Koncert zborov in godbe iz Nabrežine.
Društvo slovenskih izobražencev: Predavanje M. Rijavca o Cerkvi v Latinski Ameriki. Slovenski klub: Filmske izkušnje in poizkusi. SPD I. Gruden: Predavanje Everest ’79.
PD Vesna - Križ: Kulturni večer ob 35-letni-ci osvoboditve.
24. do 27.4. Kulturne prireditve v dolinski občani ob 35-letmici osvoboditve.
Slovenski kulturni klub: Filmski večer A. Žerjala.
Društvo slovenskih izobražencev: M. Brecelj in B. Pahor o osebnosti in delu J. P. Sartra. SPD Tabor - Opčine: Odprtje razstave del R. Hlavatyja.
30.4. SPZ, C. Underground in Ustanova za spozna-
30.4.
30.4.
vanje slovenskega jezika: Predvajanje slovenskega filma »Tri zgodbe*.
PD Slovenec - Boršt: Družajjpi večer.
PD Prosek - Kontovel: Prvomajski miting.

Kaj nam pripravljajo

Pomembna jubileja PO Slovenec iz Boršta
PD Slovenec iz Boršta praznuje letos dva pomembna jubileja in sicer 80. obletnico delovanja društva ter 10. obletnico priredbe razstave in pokušnje domačih vin. Požrtvovalni kulturni delavci iz Boršta so za to priliko pripravili bogat spored prireditev, ki bodo dosegle svoj višek v nedeljo, Z. junija, ko je na programu bogat kulturni spored. Praznovanje se bo začelo že v petek, 30. junija, dan kasneje, bo nastopila ricmanj-ska godla na pihala, v nedeljo popoldne pa bo sprevod, kateremu bodo sledili nastopi godbe Breg, domačih zborov PD Slovenec ter združenih pevskih zborov iz Brega. Pomembno praznovanje, na katerem ne bo manjkalo plesa in veselega razpoloženja, se bo zaključilo
2.	junija.
»Pesem ne pozna mejaš v nedeljo v Trebčah
V priredbi PD Primorec bo v nedeljo, 25. maja, v Trebčah, zborovska revija »Pesem ne pozna meja*, na kateri sodeluje šest kulturnih in prosvetnih društev iz zamejstva ter iz SR Skj/enije. Na
LOJZE CIJAK
NEURJE
drama v narečju
krstna predstava
Dramaturška predelava in režija:	MARIO URŠIČ
V torek, 20. maja, ob 20.30 v
Prosvetnem domu na OPČINAH
Sodelujejo: VESELI GODCI iz Boljunca in floklorna skupina STU LEDI
* # *
V KULTURNEM DOMU
SLAWOMIR MROŽEK
TANGO
dramsko delo v treh dejanjih Režija:	FRANCI KRIŽAJ
V sredo, 21. maja, ob 20.30
ABONMA RED D — mladinski v sredo
V	četrtek, 22. maja, ob 17. uri ABONMA RED H
V	četrtek, 22. maja, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek
V	petek, 23. maja, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski
reviji v Trebčah bodo sodelovali moški in dekliški zbor Vesna iz Križa, mešani in otroški zbor Primorec iz Trebč, mešani zbor in godba na pihala iz Pridvora pri Kopru, moški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani zbor in oktet Svoboda 11 iz Trbovelj ter pevski zbor iz Branika. Kot gost pa bo na prireditvi sodeloval zbor SPD »Vrtača* iz Plejberka na Koroškem. Revija »Pesem ne pozna meja* se bo začela ob 16. uri.
Ilova številka
dolinskega Tabora
Z manjšo zamudo zaradi tehničnih ovir je prejšnji teden izšla druga številka tretjega letnika Ta-
bora, glasila prosvetnega društva Valentin Vodnik iz Doline. Zaradi obilice gradiva, ki ga vaška stvarnost in društvena dejavnost sproti ponujata, je začel Tabor izhajati na šestnajstih straneh. V tej številki načenja glasilo probrem pomanjkanje vode v vasi.
živo med drugo svetovno vojno. Bogato slikovno gradivo pa opozarja na društveno dejavnost v minulih mesecih. Dragocen in zanimiv je prispevek Oskarja Kocjančiča, ki je zadnjo platnico uredil tako, da iz številke v številko prinaša zgodovino društva v slikah.
Naslednja številka Tabora bo izšla v drugi polovici junija.
Gledališče v Beneči *
Člani »Beneškega gledališča* med uprizoritvijo Beneške ojceti
MiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiniiiiiiuHiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiimiiiiiiirviiiiiitiuiiiiiiiuiuiiiiiiiiiitiiimutiiiiiuuiiiiiMiiis
RAZGOVOR S FILMSKIM KRITIKOM SERGIJEM GRMEKOM
Nekaj misli ob ciklusu slovenskega filma
Dalje prinaša Tabor nekaj zanimivih stalnih rubrik, kot so spomini starejšega Dolinčana, ki je v vsej krutosti doživel istrsko ofen-
S filmom »Draga moja Iza* režiserja Veljka Duletiča, ki ga bodo vrteli v klubu »La Cappella Underground* v sredo, 21. maja, ob 18., 20. in 22. uri, se zaključi ciklus pregleda slovenske kinematografije, ki so ga v sodelovanju priredile Slovenska prosvetna zveza, klub La Cappella in Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Prvič smo se torej v zamejstvu lahko srečali s
ciklusom šestih slovenskih filmov različnih režiserjev in iz različnih obdobij.
Ob koncu »minifestivala* smo vprašali Rimskega kritika Sergija Grmeka za kratek obračun.
»Ciklus šestih filmov ni bil izbran na podlagi najboljšega kriterija*, je povedal Grmek. «Prikaz bi bil moral biti bolj obširen in snov bi morala kriti najrazličnejše momente slovenske kinematogra-
uiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiinititiiiiiiiiiittiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiM
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH DRUŠTEV
Čarovnik gost PD «Rovte - Kolonkovec»
Čarovnija je res nekaj, kar presega človekovo sposobnost?
Tega se je vsakdo podzavestno vprašal na zanimivem večeru v prostorih PD Rovte - Kolonkovec, a pravega odgovora ni dobil. Mario Pogačnik, čarovnik in iluzionist iz Sežane, pa se vsekakor
lahko kosa s Silvanom ali Bina-rellijem, ki ju zasledimo po malem ekranu.
Začetek večera je bil skorajda običajen: male rutice, ki spremenijo barvo in velikost, vozli na vrveh, ki se pri eni sodelavki razvozljajo, pri drugi pa zavoz-
Mednarodni praznik žena so lepo praznovali tudi člani in članice PD Rovte - Kolonkovec
ljajo, krogla, ki se premika v zraku. V dvorani se je tako začudenje postopoma stopnjevalo.
Zanimiva točka je bila tista z igralnimi kartami, ki so nevidno potovale iz ene zapečatene ovojnice v drugo. Mario je poklical tri osebe na oder ter jim dajal razna navodila. Medtem pa je prišel z vrhunsko točko večera. Tu pa tam med občinstvom zaprosil, naj mu posodijo ključe, po možnosti take, ki jih ne uporabljajo več ali ki so dvojniki, saj ob morebitnem skrivljenju zanje ne jamči. Oziral se je po dvorani, poklical mlajšo gospo ter ji dal ključe. Vrnil se je za trenutek k trojici s kartami, nato pa ponovno prejel mlado žensko za ramena, ji stisnil a-be roke ter se globoko koncentriral. In prišlo je do dvojnega čudeža: iz zapečatene kuverte so potom dematerializacije tri igralne karte «odpotovale» v drugo zapečateno kuverto, ključi pa so se za petdeset odstotkov skrivili.
Za občinstvo je bil večer nepozabno doživetje, kar so tudi dokazali z bučnim ploskanjem.
23. marca je društvo Rovte-Ko-lonkovec priredilo izlet v Caorle, 13. aprila pa so se izletniki podali v Mezzomonte, v bližini Pordenona.
fije, od začetka do danes. Tako pa smo gledali tri lanske stvaritve «Iskanja*, »Krč* in «Draga moja Iza», leto prej je bil dokončan film »Praznovanje: pomladi*, iz leta 1977 pa je «Vdovstvo Karoline Žašler*. Celotna povojna kinematografija pa je bila krita s »Tremi zgodbami* režiserjev Pretnarja, Kavčiča in Kosmača. Vmes pa je veliko brezno, predvsem iz 60. letih, ko se je filmska ustvarjalnost nadaljevala z nezmanjšano silo*.
Ciklus je prinašal dva Klopčičeva filma. V čem je razlika?
S filmom «Iskanja» je želel Matjaž Klopčič prodreti in se primem jati z ostalo evropsko kinematografijo. Prav zato se tudi sama fabula ne razvija nekje v Sloveniji, temveč v Italiji. »Vdovstvo* pa je tipično slovenski film, ki bo težko prodrl izven slovenskih meja.
Če primerjamo slovensko kinematografijo z os*alo jugoslovansko, kaj lahko tu podčrtamo?
Ni res, da je slovenski film manj znan od splošno jugoslovanskega, samo zato, ker je film malega naroda. V svetu kinematografije je distribucija tista glavna vodilna nit, ki razpolaga s količino proizvodnje. In v Sloven ji zmore distribucija letno le tri celovečerne profesionalne filme. To je tudi razlog, da slovenski film niso še dodobra izdelali. Težnja slovenskega gledalca je ta, da smatra slovensko kinematografijo za kulturo zase.
Šele, ko se bo ta spoprijaznila s publiko na ravni komercializacije, to je, ko bo gledalec obiskoval slovenske filme zgolj iz zanimanja za film, in ne zaradi dejstva, da je ta slovenski, se bo raven filmov dvignila in se pričela p-imerjati s svetovno kinematografijo.
Kulturno prilogo sta pripravila:
DUŠAN KALC in SANDOR TENCE
P5uor?JcT dnevnik
KULTURA
.r. .	..	,v5'	•
18. maja 1980
POSKUS OSVETLJEVANJA VZROKOV IN RAZLOGOV
Zgodovina nekega odhoda - «esodo»
lni'fa 650 strani je delo štirih mladih avtorjev - Izdal Inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja F-JK
tein "f011 Je zajetna knjiga (650 tov i,, °Pisuje odhod Italijani .“tre, z Reke, Kvarnerskih k,® 12 Zadra po priključitvi teh l0sl-l.PoTdrogi svetovni vojni Ju-itifjL Knjiga je kolektivno delo toč ™adih zgodovinarjev iz po-Ci ®e„nerac'Je: Cristiana Co->?)’ ,Llliana Ferrari (27), ti Nassisi (29), Germano Tra-igoj. . Knjigo je izdal Inštitut za fS?°T°,svobodilnega gibanja I tj^f^ohjske krajine iz Trsta baiin ?cno podporo tržaške po-Kke PPrave.
- ® _nedvomno zasluži pozor-"avnava namreč eno od >izod kot posledico druge vojne, ko je na tisoče
le ,^«10 svoje domove in to (jf devalo v sosednjo Italijo, ton!.:1 i.Im bila prej zagotovlje-tolr(.k^aril1tev. delo in vsa druga Uveli 't .rb- Zato so mnogi do-Lirltevilne težave, osebne in
tojoli *e drame, čeprav so od-fcseiip, sv°jo matično domovino, to m anJe je namreč bilo stihij-ftol'siWSikdaj na vrat na nos in Ps'hičnim in političnim
t^bvanni Miccoli, ravnatelj insti-4 j. L ?v°ji uvodni besedi pravi, nanogo glasov proti, da 4t Jr® ..v to bolečo stvar. Ventili & • P°slušalir ker so sma-ftognvg ^ Potrebno enkrat načeti ij te}i..r 0 tem. čeprav bolečem Itediai® vPrašanju. Naj se od-tiieiiie 0g',naj . vsakdo P°ve svoje Prišlo^’tekaj m. kako je do tega [toioo; se osvetlijo vzroki in ^)di6f11 , uooa tolikšne množice to ivtn!kai, čez 2«) tisoč - oce-&e 2a Pri tem pa naj ne tobt,L . skanje krivcev na osnovi to su" jbnih ljudi, temveč naj
Wia objektivna slika in S, jj.-ga odhoda. Strinjam se s too.j, ‘Sum, da ni pomembnega asti tiste-3 nekega
'e osv ”7 “c zasiuzi zgodovin-Hv,S,, ve- Vsako pomembno % ‘ dejanje, v dobrem in i-tttdi’,, ®va v današnji'čas in i 1» z« pr’bodnji. še posebej ve-*°like omenjeni esodo — odhod S1, u ?zice ljudi s svojih do-% kri,Ja cel° desetletje povzro-Ktijj e ln spore med nami.
v Podati!^ Slcer vsebuje mno-, Y' žal ne presega no-Natki .publicistične ravni. Vsi lS- T«r'llu odhodov so kalku-I Stoliiu. ko te verjeti, da znana I fjj® tie h- ‘talijanske administra-a* .razPolagala s točnimi jj. vtorji se sicer pritožuje-mnogi viri niso bili do-iC"0 za n<lar te ne more biti opra-resnega zgo-% več?5 dela. Vse vire so av-X u°ma zajemali le iz ča-^h. v glavnem iz CLN-iv, n° ,‘zhajali v Trstu in
,-5in n- .7”	v li siu in
Sli da n daliji. Le redko so po-k° Awl Sprotnem tisku, II No-! iLjfe. La Nostra Lotta, Sn), i- ,re- (pred kominfor-%ki T voce del Popolo, Pri-h t>r'*l(mniu in drugih, ki so ,.tora- 1,1 obravnavali z druge-JIJS°slrfa k°ta- Kaj naj rečemo J %0rn anskih virih, ki so več Sto i2 T?1 m še ti izbrani pred-Stoičil- gativnega vidika. Zopet iiv hi ton« da jugoslovanskih vi-J? dosto^5°’ oziroma da jim niso & Ni. res, da jugoslo-(?v. dok “V ni- Nasprotno, teh it 111 biiUrnentov je mnogo, ven-b, [totti d0 nii^teebno potruditi se *toeia L.hJm. Jezikovna ovira ne .teotoj b opravičilo.
(to.toio ..Pr°btem sploh bi bilo kSitoii j^viriti v širši kontekst fcNtisi, 6e svetovne vojne, ki’V,deti ,:,e’ ki so si staie naspro-C stremI!iCe in težnje narodov, k°toe v, 11 Po drugačni podobi totS tega ^ 111 sveta- tzhaja-% Itoija L. rsega meunarodnega to«11 turij . bilo potrebno obrav-jSto . S,1, te specifičen problem lii’ tejto, ?da Italijanov iz kra-k; bi ubonih Jugoslaviji. Le Lj^ovinie0 dobili celovitejšo thSga v^^.objektivnejšo podo-&isVniVtedino ljudi, ki so za-C dogaid^ •01uiove, tako tragič-
NSa.Zr
osuftevljajo tudi
po tem osuft0vljajo tudi avtorji, Vako "tete samo pri ugotovit-. ves prikaz zoži pred-CS sB enjene CLN-ovske vite S izja,, htestoma dodajajo še VpUstni Posameznikov, ki so b L?*iivo k-fv°jo domove in so Vi1 it! (te*6 na liniji CLN. Kaj S? kraii Podstavljal CLN v Itaii;J ni’ z razliko od se-
M !!° bile na liniji CLN. Kaj Predstavljal CLN v h*, z razliko od se--v«. —»um '. je splošno znano. V sHe najbolj konserva-
S'h!S hišo fens.k_e«a me“af
»birShn“:
Prijazniti s posledica to 5% 'foje agresivne nacio-'tike in so stremele !to.to ra,na staro, na prejšnje Tako je nujno V drikH ts°da . odhoda Itali-n,-i„7'an enostransko in z tohN * °.nalistično noto, kljub .ter-iev, da hi se te-'itdtethTtikor mogoče ubra-JCHo »teva misel o resnici, totjhtoa pi..evolucionarna in ki jo Siesto 'ra Giovanni Miccoli, ,ma bledi, dokler se
OV* zabriše.
N^Svobrv?uC,onalističnem zna-boja jugoslo-k?teov^”v kažejo na globo-J*Ofr°ja. T-jte bistva in vsebine Nv ,'tve na primer, da S3 si,„fkega nartxla morala
pHsa&Ti?*
Mi^rati . 7 OF. Morali naj
“ C ,'>deUdl .na sile burž°azi-"' bi u °Va*e z okupatorjem, toga v Povzele zastave na °°Ja. Kako absurdne in
neresnične so take ocene politike in programa OF. Takšne ocene so potem podlaga avtorjem, da osvobodilni boj Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini obravnavajo s prizvokom nacionalizma in iredentizma. Ta nacionalizem naj bi bil predvsem kriv za odhod Italijanov iz krajev priključenih Jugoslaviji. Iredentizem naj bi botroval zahtevi po priključitvi Jugoslaviji vsega ozemlja, kjer živijo Hrvati in Slovenci, vključno z Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino.
Kaj naj rečemo k vsemu temu? Mislim, da moramo tako gledanje na osvobodilni boj jugoslovanskih narodov odločno zavreči kot neresnično in kot potvarjanje njegovega bistva in vsebine. Naš boj je bil izrazito narodnoosvobodilen (brez kakršne primesi nacionalizma), v katerega so se vključevale patriotske sile jugoslovanskih narodov ped vodstvom komunistične partije, ki je bila edina sposobna organizirati odpor in osvobodilno vojno proti okupatorju. Komunistična partija je namreč že r ed vojno izoblikovala svoj program boja na nacionalno in socialno o-svoboditev, vnesla v revolucionarni boj delavskih in ljudskih množic nacionalno vprašanje, ki ga vladajoča buržoazija ni bila sposobna rešiti. To se je jasno po-kaza’o ob napadu fašističnih sil na Jugoslavijo, ko je ta buržoazija brez boja predala deželo okupatorju in se mu potem udinjala, braneč le svoje razredne interese.
Tako je nacionalno vprašanje postalo sestavni del razrednega boja delavskih in ljudskih množic. Zato s silami buržoazije, ki je šla v odkrito narodno izdajo in služila okupatorju, ni moglo biti nobenega koketiranja ah kompromisa. Zato naš boj tudi na tleh Julijske krajine ni mogel biti in ni bil nacionalističen. To priča tudi dejstvo, da smo se od vsega začetka povezali z italijanskimi delavci in antifašisti in skupno vodili boj proti okupatorju. Katera vojska bi bila sposobna, kot je bila naša, da je ob kapitulaciji Italije varovala italijanske vojake, s katerimi smo se do včeraj le s puško pogovarjali, jih vodila po varnih partizanskih poteh, jih nahranila in vodila proti domu, da jih ne bi zajel nemški okupator in jih odgnal v ujetništvo. Pa ne samo vojska, vse prebivalstvo je pri tem sodelovalo. Katera vojska, se lahko ponovno vprašamo, bi z do včeraj sovražnimi vojaki, ki so kot okupatorska vojska požigali in morili po naši domovini, tako ravnala? Ta je lahko bila samo vojska, ki je bila resnično osvobodilna in prežeta z internacio-nalističnim duhom.
Če smo težili po osvoboditvi in priključitvi vsega nacionalnega o-zemlja, vključno Beneške Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino, oziroma na katerem se nahajajo tudi mesta kot otoki z italijansko večino, ne moremo sprejeti očitka iredentizma. Saj strn„ _uo slovensko ozemlje sega v sama predmestja Trsta, kjer živijo tudi Slovenci. Zgodovina pozna podobne situacije, ko se na nacionalnem ozemlju nekega naroda nahajajo mesta s prebivalstvom druge harodr. ;ti. Take situacije so posledica ko kabalistične politike tujih sil v preteklosti. In, končno, če je bil kdo z mirovno pogodbo prizadet, potem smo to bili mi. To so dejstva, ki zavračajo očitek iredentizma.
Na več mestih v knjigi se srečujemo s	trditvijo	o	invaziji	Jugoslavije.	Mišljena	je	invazija	na
Julijsko krajino. S to trditvijo posku ajo avtorji dokazati, kako so Italijani Istre in drugih krajev doživljali	pritiske	in	nasilja	od
strani Jugoslovanov. Niti najmanjšega napora ni, da bi stvarno in objektivno pokazali osvobodilni boj Slovencev in Hrvatov, ki so že stoletja avtohtoni	prebivalci
Julijske krajine in ki so šli v boj, da bi se osvobodili in zdru-: "i s svojim matičnim nared "m. V tem boju so si ustvarili mogočno organizacijo osvobodilnega gibanja, svojo vojsko, brigade, divizije, kerpuse, osvobajali svojo deželo, odganjali okupatorja in gradili svoja ljudsko oblast. No bene invazije ni bilo. če so, zlasti v začetku, prihajali nekateri kadri iz notranjosti Jugoslavije, so to bili domačini, tu rojeni, ki so v letih italijanske okupacije in fašizma morali zapustiti svoje domove. Sedaj so se vračali in po; magali svojemu ljudstvu bojevati bitko za. nacionalno in' socialno svobodo. Šele v zaključnih operacijah, v drugi polovici aprila 1945, so s IV. armado prišle tudi drure jugoslovanske čete, v katerih pa je bilo veliko število borcev iz teh krajev, ki so s prekomorskimi brigadami iz Italije prišli na jugoslovansko bojišče. Tedaj so tudi istrske brigade in enote IX korpusa bile v sestavi IV armade. Vse te sile so gnale nemško okupacijsko vojsko pred seboj in osvobodile Julijskq krajino in skupaj z bataljoni komande mesta Trst. ki so- jih sestavljali tržaški de lavci in antifašisti, Slovenci in Itdiijani, osvobodile tudi Trst. V tem je dejansko vsa jugoslovan ska »invazija* Julijske krajine.
Vso odgovornost za odhod to'i kih Italijanov iz Istre, z Reke in iz drugih krajev priključenih Jugoslaviji, nosi CLN, ki ga pa med vojno ni bilo v teli krajih. Tudi avtorji sami pravijo, da ni doka zov, da bi CLN med vo»no (1942 ■ 1945) obstajal in deloval v teh kra jih. Šele po vojni se je začel organizirati, v njem pa ni bilo pred stavnikov komunistične partije. Sestavljale so ga najbolj nacionalistične in iredentistične sile italijanskega meščanstva, tiste
sile, ki nosijo zgodovinsko odgovornost, da so Italijo pognale v pogubno imperialistično vojno. V vodstvu tega CLN so se pojavljali tudi ljudje, ki so se do včeraj proslavili s fašizmom. Takšen CLN je vodil. močno kampanjo za povratek k Italiji vseh tistih krajev, ki so bili priključeni Jugoslaviji. Pozival je zapadne zaveznike, naj zasedejo vse ozemlje Julijske krajine. Vodil je ostro bitko proti ljudski oblasti in pozival Italijane, naj zapustijo te kraje, da bo svet videl in spoznal pravico, da se Italija mora zopet vrniti v te kraje. Tako je pri Italijanih gojil iluzije, tudi po mirovni pogodbi, o povratku Italije. Hkrati pa razvijal strahotno, naravnost bestialno šovinistično kampanjo proti slovanskemu življu.
Ljudska ohlasl se je, razumljivo, pred to agresivnostjo branila, preganjala to dejavnost in pozivala Italijane, naj se ne izseljujejo. Da bodo odšli fašisti, trgovci, tovarnarji, veleposestniki, določen sloj inteligence, ki je bil vezan na to politično in gospodarsko strukturo, je bilo razumljivo. Pri teh pridobitniškiii slojih so bili odločujoči razredni interesi glede na ljudsko oblast, ki je prinašala spremembe družbenih odnosov. Nismo pa želeli, da bi odšli delovni ljudje, antifašisti, s katerimi smo ustvarili tesne vezi že v teku vojne. Te množice so zavračale politiko CLN. Prihajalo je do ostrih razrednih spopadov z njo. Izvršila se je namreč ostra socialna diferenciacija kot posledica boja proti fašizmu in ljudske revolucije. Toliko že profanirana parola o obrambi italijanstva Istre in Reke ni mogla najti plodnih tal v zavestnem delu delavskih množic in antifašistov. Ta zavest je izhajala tudi že iz tradicije delavskega gibanja, ki je bilo v preteklosti zelo močno v Pulju in drugih istrskih mestih, šele resolucija kominforma je uspela razbiti to fronto in pripeljati ve'ik del te množice Ita’ijanov objektivno na pozicije italijanskega nacionalizma. Kaj drugega naj bi ta resolucija tudi storila, ko je bila v bistvu nacionalistična, kot je bil poskus Stalina podrediti Jugoslavijo velikodržavnim interesom Sovjetske zveze. Tu na tleh ostrih nacionalnih konfrontacij je našla svoj pravi obraz.
Avtorji so si seveda drugače omislili razlago vseh teh dogajanj. Niso se poglobili v vsa ta politična in družbena preverjanja, niso iskali globljih vzrokov in bistva odhoda večine Italijanov iz teh krajev. Čeprav marsikdaj kritično presojajo politiko CLN. odkrivajo in obsojajo njegov skrajni šovinizem, vendar ostajajo v bistvu na njegovih pozicijah. V prikazu delovanja ljudske oblasti, ki je v svoji obrambi pred nacionalistično politiko CLN morala ukrepati in braniti v protifašistični vojni pridobljene pozicije, včasih tudi o-stro, saj je proti sebi imela tedaj vso svetovno reakcijo in še Stalina, se avtorji oslanjajo predvsem na tiste ukrepe ljudske oblasti obrambnega značaja, ki naj bi predstavljali nasilje nad Italijani. To «nasilje» naj bi bilo namreč ! osnovni vzrok odhoda Italijanov iz Istre. Hkrati pa opisujejo gospodarske težave, revščino, kar naj bi tudi vzpodbujalo k izseljevanju. Res je, da ljudska oblast v začetnem obdobju ni mogla nuditi blagostanja. Komaj končana vojna in relativna razvitost Jugoslavije nista mogli takoj zagotoviti dobrega življenjskega standarda. Ponudila pa je pogoje za boljši jutri v svobodi in suverenosti brez izkoriščevalcev in tujih gospodarjev. Poglejmo danes Istro, kako se je razcvetela. V par desetletjih je Istra v socializmu dosegla razvoj, ki ga v stoletjih prej ni, in še najmanj v 25 letih italijanske okupacije. V tej Istri je tudi italijanska narodna skupnost našla svoje mesto v enakopravnosti in možnost za svoboden razvoj svoje kulture in nacionalne biti.
V zadnjem delu se knjiga posveča problematiki urejanja položaja in razmer istrskih beguncev. Dejstvo, da so odhajali stihijsko in ne dovolj organizirano, je privedlo da tega, da so se večinoma znašli v zasilnih taboriščih brez dela in sredstev, v skrajno težkem položaju. Razni odbori CLN, ki so pred
stavljali begunce iz posameznih krajev (Reka, Pulj, Zadar), so se ukvarjali z njihovo problematiko, pri tem pa čestokrat izkoriščali njihov položaj za razne politične in druge parcialne interese. Spori med posameznimi strujami in skupinami, zlasti ob volitvah, ko so prihajali v ospredje strankarski interesi, so bili na dnevnem redu. Tako je ta množica služila za razne strankarske in druge manipulacije, predvsem pa vedno in ob vsaki priliki bila koriščena za protijugoslovansko propagando in stalno oživljanje iredentizma.
Obširen tekst ponuja še marsikaj, o čemer bi bilo koristno spregovoriti. Vendar je prostor takega zapisa omejen. Zato sem se zadržal le na najbolj bistvenih in principieinih vprašanjih, o katerih sem smatral, da je treba spregovoriti. Na koncu bi se lahko le še vprašali, ali je ta zid preteklosti res tako težko preseči? Pričakovati bi bilov da bo mlajša generacija vendarle sposobna tega.
BRANKO BABIČ
MED BLEJSKIM MEDNARODNIM SREČANJEM PISATELJEV
Oton Župančič v italijanščini
Razgovor z italijanskim pesnikom Ugom Fasolom, ki je prevedel Župančičeve pesmi, med njimi tudi Dumo
Znani, danes petinsedemdesetletni italijanski pesnik Ugo Fasolo, ki nikakor ne kaže svojih visokih let, je eden izmed stalnih gostov in udeležencev vsakoletnega mednarodnega pisateljskega srečanja na Bledu. Izredno dostopen, odprt in vedno pripravljen na razgovor, je zelo rad ustregel moji prošnji, da bi se podrobneje pogovorila o njegovem, že za tisk pripravljenem prevodu izbora iz Župančiča, saj je končno to literarno prevajalsko dejanje tudi eden izmed konkretnih plodov sicer tudi drugače plodnih vsakoletnih mednarodnih pisateljskih razgovorov na Bledu.
Na prvo vprašanje, naj bi se na kratko s svojim »curriculum vi-tae* predstavil našim bralcem, je Ugo Fasolo odgovoril:
»Rodil sem se pred petinsedemdesetimi leti v Bellunu, od teli sem tretjino preživel v Firencah, kjer sem deloval v optičnih ustanovah in tovarnah, med drugim sem bil tudi predsednik evropskega komiteja za precizno mehaniko in optiko, nakar sem iz Firenc prešel
v Benetke, kjer sem bil do svoje upokojitve direktor znane italijanske tovarne optičnih izdelkov «Galileo Galilei*. Zdaj stalno živim v Benetkah. Navidezno se zdi, da moj poklic skoraj nima nobene neposredne zveze s poezijo, literaturo, saj sem končal študije za inženirja optičnih in naravoslovnih ved, pridobil pa sem si tudi na univerzi še drugo diplomo in to iz botanike. Ponosen sem, da sem polnih sedeminštirideset let preživel v službi v industriji. Na vaše vmesno vprašanje, kako gre delo v industriji skupaj s poezijo, pa naj vam povem, da sem že od nekoč sodil med tisto vrsto ljudi, ki malo spijo, a vendar dovolj, tako da sem vse življenje v resnici bolj malo spal. In morda prav tu tiči eden izmed vzrokov mojega pisanja, vstajal sem namreč vsak dan zgodaj zjutraj, že ob štirih in čas do odhoda v službo sem uporabljal za — pisanje.*
«Kdaj pa ste se začeli literarno udejstvovati »
»Že v letih 1921 in 1922 sem začel v javnosti objavljati svoje pr-
ve pesmi, pripadal pa sem reviji »Fmtespizio* v Firencah. Sicer pa ne bi rad podrobneje govoril o svojih prvih dveh pesniških zbirkah, kajti obe sta napisani v klasičnem slogu in šele leta 1935 sem spremenil svoj pesniški stil in nekako našel samega sebe. Tako lahko rečem, da sem svojo pesniško kariero začel leta 1935 z zbirko »I giorni terrestri*. V tem času sem uredil tudi nekaj antologij sodobnih, takrat še neznanih pesnikov, in lahko rečem, da so se marsikateri izmed njih uveljavili kot pomembni italijanski pesniki, naj omenim med njimi samo Danila Dolcija.
Doslej sem izdal dvanajst knjig poezije, nekaj malega tudi proze, moja zadnja zbirka, ki je izšla 1976. leta, pa nosi naslov «Le varianti e invarianti*, medtem ko imam v rokopisu že pripravljeno najnovejšo pesniško zbirko a ji še nisem dal ustreznega naslova.
Med svojimi sedanjimi funkcijami naj omenim, da sem trenutno predsednik zveze italijanskih pisateljev Treh Benečij, sem član
LETOŠNJA SEZONA SSG SE NAGIBA H KONCU
V petek zadnja premiera: Mrožkova drama «Tango»
Zajedanje v žgoče probleme sedanjega časa - Boj proti naprednosti za vsako ceno, tudi za ceno gaženja pozitivnih vrednot tradicije
Slavvomir Mrožek je eden izmed sodobnih poljskih dramatikov, rojen v okolici Krakowa leta 1930. V literaturi se je ukvarjal z vsem mogočim, pisal je gledališke kritike, satirične in filozofske spise, prevajal angleško filozofijo, bil sourednik in urednik pri raznih revijah. Prve zbirke satir je izdal, ko mu je bilo dobrih dvajset let. Napisal je večje število enodejank
in celovečernih iger (»Na odprtem morju*, «Čarobna noč*, «Strip • tease*, «Zabava», »Grbavec*. . .) S svojo dramatiko, ki se naslanja na evropske vzorce šestdesetih let in je obenem izrazito poljska, spada v tradicijo poljske avantgardne književnosti.
Mrožek si je s svojimi deli utri pot v vsa večja evropska gledališča. Povsod je deležen velikih
priznanj, saj se s svojimi stvaritvami zajeda v najbolj žgoče probleme sedanjega časa, obenem pa letijo nanj ostra žela tiste kritike, ki vidi v njegovem delu nevarno odkrivanje vseh najglobljih plasti človekove notranjosti in tistih vezi, ki človeka tesno priklepajo na zunanji svet, na družbene strukture in na sočloveka.
V njegovem Tangu nastopajo kar
uiiimiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiintniiiiiiiiiiiiiiiiiiK
Beneško-gorenjsko pobratenje
V nedeljo, 4. maja, je bila v društvu »Ivan Trinko* v Čedadu pomembna slovesnost, med katero sta se pobratila dva inštrumental-no-vokalna glasbena ansambla: Bir-tičevi »Beneški fantje* in Habjanovi »Gorenjci*. Pomen dogodka je V svojem nagovoru poudaril predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Beneško Slovenijo prof. Viljem Černo. Dejal je med drugim, da služijo take pobude zbliževanju sosednih ljudi iste krvi in prispevajo k prijateljstvu med sosednimi narodi in državami. Prav tako bogatijo ljudsko kulturo kot pristen izraz volje po črpanju iz lastne zaklad-
nice. Nato je spregovoril vodja beneškega ansambla, znani beneški ljudski glasbenik Anton Birtič-Me-čana in povezal pobratenje s 35-letnico osvoboditve. Z enominutnim molkom so nato počastili spomin vseh padlih za svobodo in potrdili odločenost, da v teh težkih časih velikih mednarodnih nesoglasij prispevajo k razvijanju prijateljstva med narodi.
Listino o pobratenju je prebral vodja ansambla »Gorenjci* Franc Habjan in vsi prisotni so jo odobrili z dviganjem rpk. Po slavnostni seji pobratenja so se ude-
minu »očeta beneških Slovencev* Ivana Trinka pred njegovim doprsnim kipom, potem pa sta se pobratena ansambla z gosti podala v Birtičevo rojstno vas Mečano, kjer sta v veselje in navdušenje domačinov izmenično izvajala svoj program. Dogovorili so se tudi za tradicionalno majsko srečanje obeh ansamblov.
V večernih urah je slavje zagrenila žalostna vest o smrti tovariša Tita in vsi so se poklonili njegovemu spominu.
Na sliki: trenutek ob podpisu listine pobratenja v slovenskem kulturnem društvu »Ivan Trinko*
leženci s šopkom rož poklonili spo-
iiiiUtititiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiitiiiniiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiimiiiiiminiiiuiiiiiiiiiuiiiiinMiuiiiiMiiimiiiilMniiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiHmiiiiiiiiiifiiiihimiininiitiiiiiu
Izšla je četrta knjiga: Ljudstva sveta-Azija
Pravzaprav je zanimivo, kako vse bolj privlačne postajajo knjige s skupnim naslovom LJUD STVA SVETA, knjige, ki jih po angleški originalni izdaji v slovenščini daje na naš knjižni trg založba Mladinska knjiga. Medtem ko smo bili pri prvi knjigi kljub pestrosti podob, dovolj zanimivih spremnih tekstov in značaju celotne izdaje še nekoliko skeptični, se nam zdaj zdi, da so to vendarle knjige, kakršne smo dolgo pogrešali. Knjige, ki naj mlademu in odraslemu bralcu predstavijo tuje dežele, tuja ljudstva, kulturo, običaje, verovanja in to predvsem v podobi in tudi z besedilom. Sicer pa smo o značaju teh knjig velikega formata, o vsebinski zasnovi vseh šestjh knjig, v Primorskem že poročali. Sedaj imamo pred seboj četrto knjigo, ki je po zasnovi in slikovnem bogastvu podobna prejšnjim trem, le da je posvečena ljudstvom Azije, Indijske podceline, Kitajske, Japonske, Koreje in ljudstvom jugovzhodne Azije. Ko bosta izšli še peta knjiga, posvečena
Severni Ameriki in Arktiki ter šesta knjiga, ki bo predstavila ljudstva Evrope, Sovjetske zveze in jugozahodne ter osrednje Azije, bomo imeli v zbirki predstavljen ves svet z njegovimi prebivalci, njihovimi značilnostmi in posebnostmi. Tako bo zaključena ta edinstvena etnografska izdaja, kakršne izhajajo lahko le v razdobju dolgih desetletij in kakršne bi si brez koprodukcijskega sodelovanja pri izdajanju knjig ne mogli privoščiti tudi v slovenščini.
Četrta knjiga, ki je zdaj kot novost pred nami, govori o ljudeh iz Indijske podceline, Kitajske in Japonske, o ljudeh Koreje in jugovzhodne Azije. Kdor vsaj malo pozna ta svet pa ve, da je to sila pisan, pester in za nas Evropejce več ali manj neznan svet, ki nas s svojo barvitostjo, bizarnostjo, nenavadnostjo, pa tudi revščino prevzame in presune. Zato je ta knjiga lahko še toliko bolj zanimiva in privlačna. Uvodoma prinaša knjiga uvodni sestavek Marka Kerševana, ki razpravlja o religiji v življenju ljudstev sveta.
Sledi sestavek o ljudskem izročilu kot nepisani literaturi tega sveta, nato pa sestavek, ki nedvomno obogatuje to zbirko. Gre za prispevek Janeza Staniča, ki govori o stari civilizaciji Kitajske, Indije in Japonske in jo primerja s sodobnim kulturnim svetom. Nato pa je na vrsti predstavitev Indije in Ceylona ali šri Lanke, kot jo na-zivamo sedaj. Naslovi poglavij Razslojenost indijske družbe, Ljudstva indijske podceline, Ganges, Kaste, Monsun in življenski krog, Bengalija, Srilančani, kažejo vse-bitio tega dela knjige. Posebej je po obdobjih nato predstavljena zgodovina Indije. Nekoliko manj obširno je prikazana Japonska s svojo zgodovino, ljudstvom in navadami. Prebivalci Hongkonga so obdelani posebej. Kitajska, Tibet, Nepalci, to so naslovi naslednjega razdelka knjige, ki nam v kratkem skuša prikazati predrevolu-cionamo Kitajsko in Kitajsko današnjega časa. Severnemu Vietnamu je posvečen samostojen razdelek knjige, Kampučiji. Laosu in Tajski prav tako. Budizem, po-
sebno močan činitelj v življenju ljudstev jugovzhodne Azije, je obdelan v samostojnem poglavju ob koncu knjige, ki ima prav na koncu še številčne podatke o ljudstvih, ki jih knjiga predstavlja. Če upoštevamo, da bi na pr. samo Kitajski bila lahko posvečena celotna knjiga, da bi o sodobni in stari Japonski prav tako v eni knjigi ne bilo dovolj prostora, potem pač velja, da je celotna problematika ljudstev teh dežela, ki jih zaobjema knjiga, predstavljena na kratko. In vendar bo vsak povprečen bralec našel v tej knjigi mnogo zanimivega branja in gradiva, ki ga bo pritegnilo, mu širilo obzorja in za-zovoljiio njegove potrebe po znanju. Kajti prav temu je knjiga namenjena. Prilagojena pa je povprečni izobrazbi in povprečnemu okusu, — čeprav ne vedno našemu, — zato pač govori nekoliko o vsaki stvari, pove o vsem nekaj, posreduje najnujnejše podatke in tako zadovolji potrebo po znanju.
Sl. Rn.
tri generacije na enkrat — babica Evgenija in stari stric Evgen, oče Stomil in njegova žena Eleonora in njun sin Artur, se pravi vsa že pretekla in polpretekla doba na eni strani in pričujoča sedanjost, ki jo predstavlja junak Artur na drugi strani.
Glavar družine Stomil prednjači v zanikavanju vseh konvencij, vseh utrjenih pravil, vsi v družini pa se z njim potegujejo za napredek za vsako ceno, za novost zaradi doslednega odstopanja od sleherne tradicije, tudi pozitivne, za nenehno razvijanje razvoja do njegove negacije same, za konvencijo nekonvencionalnega, za običajnost neobičajnega.
Edini, ki odklanja ta napredek zaradi napredka, to popolnoma osvobojeno svobodo, to moralo, kjer ni nič prepovedano, je Stomilov sin Artur. Čeprav želita njegova starša, da bi postal umetnik, človek, ki je načelno osvobojen vseh konvencionalnih torm, se namerno vpiše na medicino, edino fakulteto, ki se ne ukvarja z osvobajanjem konvencij. In ko se ta uporni sin vrne z univerze, odkrije stvarni in moralni razkroj svojega doma: njegova mati Eleonora ima razmerje z odurnim tipom Edkom, nekim lakajem, in to tudi svojemu sinu v popolni prostodušnosti svobodnosti pove. Njegov oče je rogo.nosec in ga to zaradi njegove popolne, načelne emancipiranosti prav nič ne moti. Arturjeva zaročenka, sestrična Ala, se izkaže kot spogledljivka, ki v svojem naprednem slovarju prevaja eros z animalnim seksom, kategorični imperativ pa s spolnim občevanjem s slehernim moškim.
Prav junakov reševalni poskus je v tem, da skuša s pomočjo starega strica vrniti svoj dom k formam, k zakonitostim preteklosti. Sam poučuje svojo nevesto o bistveni razliki med erosom in seksom in mladenko celo pripravi, da se bo z njim poročila na konvencionalen način, v beli obleki, z belim pajčolanom, v spremstvu svatov, ob igri cerkvenih orgel in ob zvonjenju.
Kmalu pa Artur spozna, da vrnitev v staro formo, stare zakonitosti, ni več mogoče. On je sposoben samo dokazovati, prepričevati, nima pa avtoritete, nima dejanske moči. Ob babičini smrti Arturja prešine misel, da bi se pri svojem novem poskusu urediti dom po-služil grožnje s smrtjo, nasilja z diktaturo. Na pomoč pokliče Edka, toda preden zmore Artur s silo uvesti na svojem domu naravni red, trči v animalni Edkov svet in ob tem spopadu tragično konča.
Edek je najbolj skrivnostna figura med Mrožkovimi osebnostmi, je neizobražen primitivec iz predmestja, še neiztrošeno vitalen, ani-malen in parasitski. Nima načel, ima pa še budne nagone <in je zvijačno prebrisan. Zna uporabiti vsako priložnost sebi v prid. Edek je tip, ki se pridruži revoluciji vedno zgolj iz misli na svojo osebno korist. Mrožkov Edek je avtorjevo svarilo poljski javnosti, in ne samo poljski, kajti zvijačni Edek se utegne s svojo lakajsko poslušnostjo povzpeti še do višje oblasti in do nove pozicije, on utegne demonično zavladati družbi, ki hoče biti napredna za vsako ceno, tudi za ceno gaženja pozitivnih vrednot svoje tradicije.
«iiiiiiiiiit|iiiiiiiiiiiiiiiiui|||l|l|l mini,,iiinHHHHiHi
BERITE REVIJO
osrednjega sveta italijanskih kritikov, opravljal pa sem tudi članstvo v vrsti umetniških žirij po vsej Italiji tja do Sic:liy» V:1 vsem tem pa moram p da nikoli nisem sam silil v ospredje, kajti v največje zadoščenje mi je bilo in mi je še samo pisanje. Med svojim dolgoletnim pisanjem pa sem si tudi vedno prizadeval, da bi vsakokrat ustvaril nekaj novega.
V središču mojega pesniškega list var jan ja je vedno človek, kajti zdi se mi, da prav nadaljevanje človeškega življenja navdihuje tisto, čemur pravimo večnost in iz tega izvira tudi nagnjenje k absolutnemu.
Glede svoje pesniške forme, o-ziroma stila pa bi dejal, da sem si ustvaril in gojil formo, ki je najtesneje povezana z jezikom. Kot sem že omenil, sem začel s klasičnim verzom, italijanskim e-najstercem, toda kaj kmalu sem ugotovil, da to ni v skladu z mojo osebnostjo, ki je sicer na zunaj zelo mirna, a vendar nekje v globini eksplozivna. Zato sem si potem izbral tako imenovani organski ritem in po mojem globokem prepričanju element poezije ni beseda, temveč podoba, imaginacija. Najprej je v tebi imaginacija, iz nje izvira in prihaja oblika, ki služi le za ilustracijo tvoji imaginaciji. In tako je po mojem potrebno za poezijo kakih 35 odstotkov začetnega navdiha, kar 50 odstotkov imaginacije, vse ostalo pa je odvisno od muzikalnosti besede in ritma verza, vendar pa mora vse to samo pomagati imaginaciji, nikakor pa je ne sme prerasti ali preseči. V tem smislu sem tudi prevajal, in sicer Vale-ryja in Elliota ter sem se tudi v prevodih prizadeval, da bi ne izgubil pri tem vonja teh pesnikov, ki nista Italijana in sem se zato trudil, da bi nikakor ne podredil njunih verzov vonju moje, to je italijanske civilizacije. Podobno sem storil tudi v svojih prevodih vašega pesnika Otona Župančiča.*
»Ko ste že omenili Župančičevo ime, in končno je bilo tudi vaše prevajanje Župančiča vzrok ?a najin razgovor, mi pojasnite, prosim, kako da ste se lotili prav njega?*
»Zgodba o mojem srečanju, zanimanju in končno navdušenju nad Župančičem se je začela pred dvema letoma prav tu, na Bledu. Takrat so namreč gostitelji sklenili, da bodo počastili Župančičevo stoletnico, in so dali vsakemu izmed udeležencev brati kak odlomek iz Župančiča v njegovem, pri meni konkretno v italijanskem jeziku. Tako je mene doletelo, da sem moral takrat prebrati odlomek iz Dume v italijanščini. Tisti odlomek mi je takrat prevedla od besede do besede v italijanščino Ivica Tratnikova, sam pa sem potem vse skupaj prelil v verze in sem bil s svojim delom ted ' izredno zadovoljen. Že tisti odlomek mi je takrat jasno pokazal, da imam pred seboj velikega sodobnega poeta in sklenil sem, da ga bom prevedel toliko, da ga bo za dostojen izbor v italijanščini. In tako ste pri vas naredili izNir, Ivica Tratnikova pa je vse to skrbno in vztrajno prevedla dobesedno v italijanščino, medtem ko je Niko Košir prevzel nshvaiežni revizijski posel. Zadovoljen sem, da je rokopis zdaj dokončno pripravljen za tisk, dober uvod je napisal Joža Mahnič, tako da je delo zares opravljeno, delo, oziroma izbor, ki vsebuje kakih sedemdeset Župančičevih pesmi, med njimi kompletno Dumo.*
»Zdaj, ko ste nekako spoznali in prevedli Župančiča v svoj rodni jezik, mi povejte, kaj č tite do našega pesnika in kako bi ocenili njegovo poezijo?*
»Predvsem se mi najprej zdi najpomembnejše, da sem v njegovi poeziji videl in občutil, da je Župančič predvsem pesnik vaše zemlje in vaših ljudi in to ne samo v svoji ljubezni do te zemlje, temveč tudi v ponosu nad vašimi ljudmi. Torej ta njegov in s tem tudi vaš ponos je bil tisti, ki me je takoj v celoti prevzel. Potem se mi zdi pomemben element njegove poezije boj in zoperstavljanje naravi prav tako v i-menu že omenjenega ponosa, vendar čutim ta boj v poglobljenem, občečloveškem smislu, a pri vsem tem Župančič še vedno kot pesnik, ponosni človek, korenini v tej zemlji z vsemi njenimi bolečinami, delom in odprtim srcem. Dalje Se mi zdi pomembno in nenavadno, da gleda pesnik Župančič na vse to ne z intelektualnimi očmi, temveč z očmi delavca in kmeta, ves je v njih, z njimi vse vidi in sodeluje. Zanj so kmetje njegove rodne zemlje kralji te dežele in ti kmetje • kralji so okmnali to vašo deželo s cvetjem in trnjem in s svojimi koreninami so kot kralji najtesneje ponosno povezani v vašo zemljo. In v tem p sniškem spoznanju vidim in čutim vso sladkrst, milino in lepoto Župančičeve poezije, ki jo preveva že prej večkrat omenjeni p-mos, vse to pa je daleč cd intelektvalizma in postavlja ter povezuje Župančičevo poezijo s svet-m ih jo iz nacionalnih okvirov širi V prostor ljudi in človeštva,* je zaključil naš pogovor italijanski pesnik in Župančičev prevajalec Ugo Fasolo, tihi, mirni in skromni človek iz Benetk, naš prijatelj, ljubeznivi sogovornik in zvesti udeleženec vsakoletnih mednarodnih pisateljskih srečanj na Bledu.
DUfiAN ŽEUEZNOV
SEVEROVZHODNA SLOVENIJA IMA VELIKO TERMALNIH ZDRAVILIŠČ
«Atomske Toplice» pri Podčetrtku
pomagajo proti celi vrsti bolezni
Sledovi na že davno dobo-Leto 1966 je bilo prelomno leto: od primitivnega kopališča se je razvil lepo urejen, opremljen in dobro oskrbovan center Načrti gredo v nadaljnje naložbe - Tudi okolica je zanimiva in privlačna
Pokrajina med Ptujem, Oljem, Brežicami in Varaždinom je na gosto posejana s toplicami. Na tej nemirni zemlji ob Savi, Savinji, Dravinji, Sotii in Krapini naletiš na vrelec tako rekoč na vsakih sto metrov. Ob večjih izvirih pa so nastala v zadnjih desetletjih tudi daleč v svetu znana zdravilišča: Čateške, Dolenjske, šmarješke, Atomske, Rimske, Ptujske, Stubiške, Tuheljske, Su-tinjske, Krapinske in Varaždinske Toplice ter Laško, Rogaška Slatina, Dobrna, Radenci, Moravci in Izlake. Vsa ta zdravilišča imajo mnogo skupnega, kar zadeva klimatske razmere in sestavino vode, vendar ima vsako izmed njih tudi svojo posebnost. Tako tudi 220 metrov nad morjem ležeče Atomske Toplice.
ZAČETKI
SEGAJO V RIMSKO DOBO
Koliko tisočletij poznajo ljudje zdravilni učinek podčetrtkovih vrelcev, je težko reči, ker pač ni pisanih zaznamkov. Dejstvo je, da so se v teh krajih zadrževale že rimske legije, saj so v okolici Podčetrtka našli rimski denar in opeke z oznako legije. Po ustnem izročilu so najprej odkrili toplo vodo ped skalo v Haranih Zlakah, kjer se je zbirala v naravni kotanji. Ženske so tu prale parilo, ljudje pa so se radi kopali v njej, ker je delovala osvežujoče in tudi zdravilno (zlasti za hitro za-celitev ran).
Kronike, ki sežejo desetletja nazaj, govorijo o številnih primerih ozdravitve hudih bolnikov, čez katere je medicina že napravila križ. V posebni brošuri je opisanih o-krog 120 takih primerov. Zanimivi so tudi podatki raznih priložnostnih anket, ki nedvomno kažejo, da kepanje v vodi in pitje te vode vzpodbuja v telesu reaktivne obrambne mehanizme.
Množično romanje v Podčetrtek pa se je začelo šele po letu 1956, ko so se v časopisju pojavile številne reportaže, da «atomski» izvirki pomagajo človeku. Tudi časopisi so bili tisti, v katerih se je prvič pojavil naziv Atomske Toplice, domače turistično društvo pa ga je osvojilo in se je obdržal do danes. Posledice prevelike reklame pa niso bile kdo ve kako vzpodbudne, saj je bilo zaradi neurejenih higienskih in bivalnih razmer najbrž več škode kakor koristi.
Zdaj so se tudi strokovnjaki z vso resnostjo lotili znanstvenih raziskav, katerih namen je bil a-nalizirati vodo, ugotoviti njene zdravilne lastnosti ter ločiti resni co od legend. Instituti so pripravili okrog 10 takih raziskav, ob katerih lahko potegnemo osnovno
ugotovitev: vrelci pri Podčetrtku dosegajo najvišjo stopnjo radioaktivnosti na Slovenskem pred vsemi drugimi toplicami, voda ima radioaktivne, oligomineralne in hi-potermalne lastnosti ter se pitje in kopanje priporoča kot zdravilno sredstvo.
OD STARIH TOPLIC
DO NOVEGA HOTELA
Prelomno leto za razvoj toplic je bilo 1966, ko je Turistično društvo iz Podčetrtka zgradilo prvi leseni bazen in najnujnejše kopa-liščne objekte. Ker pa je bilo o-biskovalcev iz leta v leto več, se je ljubljansko železniško podjetje za turizem, transport in gostinstvo odlečilo za večjo investicijo. Leta 1971 so namreč prevzeli toplice v svoje upravljanje ter zgradili pokriti bazen (18 x 7 m), kopalne kadi z uporabo kabin, ambulanto za zdravniške preglede in prvo pomoč, točilnico termalne vede, samopostrežno restavracijo ter letne hišice z 90 ležišči. Gostem pa je bilo na razpolago še 30 ležišč
v avtomobilskih prikolicah in 400 ležišč v zasebnih hišah.
Stare Atomske Toplice so delovale poleti in pozimi do sredine leta 1978, ko so zgradili sodobni hotel. Zdaj so na razpolago gostom le v poletnih mesecih.
Novi hotel, ki so ga zgradili približno pol kilometra od starih toplic, je zdraviliščno turističnega tipa. Razpolaga z 235 ležišči, restavracijo, kuhinjo, prostorom za razvedrilo (televizija, šah itd) ter z raznimi dodatnimi prostori. Posebej velja omeniti izvrstno kuhinjo, ki temelji na najrazličnejših domačih in tujih specialitetah.
Spodnji del hotela (balneološki oddelek) je namenjen izključno zdravljenju. Tu je seveda osrednji objekt bazen z zdravilno vodo (okrog 35 stopinj C), meri'16 x!0
Moderen hotel »Atomske Topilce*
m, globina vode pa je 1.25 m. Radioaktivno vodo dovajajo v bazen po ceveh iz štirih vrtin (zmogljivost vrtin je 24 litrov vode na sekundo). Voda v bazenu se stalno obnavlja, hkrati pa ga vsako noč očistijo in napolnijo z novo vodo. Zdravilno vodo uporabljajo tudi v najsodobneje urejenih kopalnih kadeh in pri podvodnih masažah.
Zdravilišče ima samostojno zdravstveno službo, kjer sta zaposlena dva zdravnika, dve medicinski sestri, šest fizioterapevtov in drugo pomožno medicinsko o-sebje. Za diagnostiko so na razpolago sodobno opremljeni prostori in vsi pripomočki (EKG, osci-lometrija itd.). Vsi prostori za diagnostiko in terapijo zadoščajo za potrebe vseh bolnikov in drugih zdraviliških gostov, kakor tudi za bolnike, ki uporabljajo tako imenovani ambulantni način zdravljenja.
Pri izvajanju terapije opravljajo fizikalne procedure, kot so ki-netiterapija, mehanoterapija, e-lektroterapija, fototerapija, ter-moterapija, ekstenzija in drugi posegi.
V spodnjih prostorih je tudi trim kšbinet, s avba in* frizerski salon ter točilnica'zdravilne vode, ki jo lahko gostje po miii volji uporabljajo. **
Freske v stari lekarni Olimju
■iiuiniiiiiiiiiMuumiiMiiiiiniii...........................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiimiimiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHr inniiiiiiiiiiniiiiiimiiiimimiiniiH«
ISTRA OB ZAČETKU LETOŠNJE POLETNE SEZONE
Pestra turistična ponudba primerna prav za vse okuse
Hotelski turistični podjetji «Plava laguna» in «Riviera» razpolagata s 66 tisoč ležišči ■ V Cervaru gradijo stanovanja za trg
Bližn se poletna sezona in turistične agencije se ubadajo še z zadnjimi pripravami, da bi domačemu in tujemu turistu predstavile kar najbolj popolno ponudbo. Turistični časnikarji za Kvarner, Istro in Gorski Kotar so bi.i pred dnevi gosti turističnih operaterjev na območju Poreča, kjer so izvedeli za njegove zmogljivosti. Nekaj neverjetnega. Od lani do letos je toliko novega, da da se celo najbolj zvest obiskovalec tega območja ne znajde več. Naj navedemo nekaj podatkov: 66 tiseč postelj, cd tega 23 tisoč v hote ih, 35 tisoč v kampih, športni objekti za 60 različnih panog. Postregli so s prospekti, blizu enega kilrm tra papirja: «Plava laguna* 17 hotelov, 5 kampov, dve naselji bugakjvov, dve vili. Hotelsko turistično podjetje «Riviera»:	10
hotelov, štirje avtokampi, tri turistična naselja, dva motela. Za vsak hotel bogat turistični prospekt, množica podatkov, ki interesentu ponuja toliko izbir, da je v težavi, za katero naj se odloči. Hoteli A, B kategorij, z apartmaji, sobami, bazeni, najrazličnejšimi
storitvami, marinami, zabavišči, športnimi igrišči. Milijardne investicije, načrtna vlaganja v objekte na evropskem križišču, ob toplem in lepem morju, pod vedrim nebom.
Hoteli s 5C0 - 800 posteljami, največji hotel v Jugoslaviji, »Delfin*, s 1.550 posteljami. Hoteli velikih dimenzij in drznih linij, zgrajeni v pol leta. Nekateri namenjeni samo poletnemu turizmu, spet drugi ogrevani, namenjeni celoletni zasedbi nekateri v glavnem za tujce, po navadi upokojence, drugi spet za domačine, za delavce, ki so potrebni aktivne rekreacije, po navadi za tiste, ki opravljajo težka dela.
Posebnost med vsemi je Červar, naselje s 7.000 posteljami, ki so ga pričeli graditi 1972. leta. Vanj vlaga svoja sredstva devet de lovnih organizacij. Naselje je sestavljeno iz vrstnih trinadstropnih hiš, v katerih je 24 tipov bivanjskih prostorov, od najmanjšega, ki meri 24 kv. metrov, pa do a partmajev s površino 100 kv. me trov. Kar 70 odstotkov so namenili
prodaji ter so jih povečini že kupili lastniki iz velikih jugoslovan skih mest in izseljenci, ki so na začasnem delu v tujini. Po 1,5 milijona dinarjev na meter. Preostale prostore so delovne organizacije prihranile za svoje delavce, ki bodo tjakaj odhajali preživljat svoj letni dopust.
V	Cervaru gradijo prvo čistilno napravo v Istri. Odplake bo prečistila do 97 odstotkov. Gre za prvo tovrstno napravo na tem območju, zgradili bodo še druge, da bodo zavarovali morje, to pomembno dobrino.
V	Cervaru gradijo tudi n.arino. V prvi fazi so uredili 300 privezov, v drugi fazi pa jih bodo dodali še devet sto.
V	Istri je vse pripravljeno na prihod turistov, te množice poletnih nomadov, ki niso samo ekonomski faktor, ampak so tudi o-pazovalec, so nosilec dobre volje, so pospeševalec medsebojnega spoznavanja in razumevanja. To so pa vrednote, ki jih sedanji nemirni svet še kako potrebuje
(gv)
VSESTRANSKA
ZDRAVILNA MOČ VODE
čeprav ljudska izkustva govore, da Podčetrtkova veda zdravi vse bolezni (ozdravitev ali izboljšanje stanja) in da izredno vpliva na splošno telesno in duševno počutje človeka (sem prihajajo preventivno tudi povsem zdravi domači in tuji gostje), pa se je medicina na osnovi preverjenih podatkov opredelila za naslednje indikacije:
1.	Revmatična obolenja (kronični vnetni revmatizem, revmatoidni artritis, ankilozantni spondili-tis, artroze, spondiloze, lumbalne in cervikalne diskopatije, izven-sklepni revmatizem, metabolični revmatizem ter sistemske bolezni veziva).
2.	Pcsttravmatska stanja na lokomotornem sistemu s funkcionalno prizadetostjo, kakor tudi po o-perativnih posegih na tem sistemu.
3.	Kožne bolezni (psoriaze, ek-cemi, nevrodermitisi, urtikarije, sklerodermije itd.).
4.	Nevrološke bolezni (poškodbe perifernih živcev, stanja po nevrokirurških operacijah s funkcionalnimi motnjami).
IZLETI
Poleg kopanja in pitja- vode, raznih oblik hidro- in elektrotera-pije ter telovadbe v vodi in na suhem si gostje pridobivajo zdravje in kondicijo tudi s kratkimi sprehodi v bližini hotela. Tu je čudovita obsoteljska pokrajina, polna gričev in dolin ter vsevprek prepletena z gozdovi, njivami in vinogradi. Vmes so prijazne vasice z zgodovinskimi in drugimi znamenitostmi in gostišči, kjer ti postrežejo z domačimi jedili in pijačo, ob Sotli pa tudi s pravkar ujetimi ribami. Uprava hotela je skupaj s turističnim društvom zlasti uredila poti okrog Podčetrtka. Tej vasici daje slikovito podobo mogočen grad na skali, vredno pa si je ogledati tudi park padlih partizanov, miniaturni živalski vrt, ki so ga uredili otroci osnovne šole in še marsikaj.
V bližini Podčetrtka so številne izletniške točke, ki jih gostje obiskujejo z lastnimi avtomobili, redno pa organizirajo tudi skupinske izlete. Dvanajst kilometrov je oddaljen Kumrovec z rojstno hišo predsednika Tita in s spominskim domom, petnajst kilometrov stran pa leže Trebče, kjer je maršal Tito preživel del svoje mladosti in kjer so prav tako uredili muzej. Približno petnajst kilometrov je do Klanjca, kjer so uredili veličastno galerijo Augusta Augustin-čiča, prav toliko pa je oddaljen Knežec s spominsko domačijo Franceta in Borisa Kidriča. V samo tri kilometre oddaljenem Olimju si lahko ogledate najstarejšo lekarno v Evropi.
Seveda je še polno vseh drugih možnosti za izlete. Tu so Rogaška Slatina, Krapina, Imenske gorice. Kozje, Bistrica ob Sotli. Trakoščan
PERSPEKTIVE
Čeprav so z novim hotelom pokrili veliko praznino, je povpraševanje že zdaleč preseglo ponudbo. Hotel Atomske Toplice je neprestano zaseden, čakalna doba za bolnike je najmanj mesec dni, za turiste pa tudi do štiri mesece. Zmeraj večje zanimanje je tudi med tujci. Lani je bilo približno deset odstotkov vseh gostov tujcev (predvsem Italijani, Avstrijci in Nemci), letos naj bi jih bilo že blizu 20 odstotkov.
TOZD Atomske Toplice Podčetrtek se je zato odločil za večjo naložbo, ki jo bodo uresničili v v petletnem razdobju 81-85. Najprej bodo zgradili bazen olimpijskih dimenzij ter hospitalni oddelek z depandanso. Kot druga pomembna naloga pa bo temeljita ureditev okolice (skupaj s turističnimi organizacijami). Tu ne gre samo za hotelska sprehajališča, trim stezo in za razne manjše objekte za rekreacijo in razvedrilo, ampak za širši načrt, ki naj .Obsotelje spremeni v področje kombiniranega zdraviliščnega, lovskega, ribiškega, športnega in izletniškega turizma. V ta namen bo do z zajezitvijo Sotle zgradili 7 km dolgo jezero.
Obsotelje bo torej postalo v prihodnjih letih s svojim središčem Podčetrtkom ter z bližnjo in daljno okolico še bolj kot doslej dolina zdravja in nabiranja novih telesnih in duševnih moči.
L. O.
Nedelja, 18. maja 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	- 19.50 V teku nedelje. ..
14.30	športne vesti
14.35	Disco ring, glasbena oddaja
15.35	Koncert Demisa Roussosa
16.50	«Chiamata urbana urgente per il numero . ..»
17.45	športne vesti
18.45	90. minuta Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Preživeli, 3. del
21.40	Športna nedelja
22.50	Pregled programov za naslednje dni - Ob koncu DNEVNIK - Vremenska slika Drugi kanal
12.00	DNEVNIK 2
12.30	Risanke
13.00	DNEVNIK ‘2 ob 13. uri
13.30	Colombo: «L'arte del delit-to», TV film
14.50	- 17.20 DNEVNIK 2 - Šport
63. giro dTtalia Avtomobilizem:	*
Gran premio di formula 1
17.20	Dekle in pištola, TV film
18.15	Pregled sporeda za naslednje dni
18.30	DNEVNIK 2 - Šport Firence: Tenis
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
Vremenska napoved
19.50	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.00	DNEVNIK 2 - Domenica sprint
20.40	Mazzabubu, glasbena oddaja, ki jo vodi Gabrielin Ferri
21.50	DNEVNIK 2 - Dossier
22.45	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.C0 Glasba v palači Labia
Tretji kanal
15.30	DNEVNIK 3
18.15	Pregled programov za naslednje dni
18.30	Kronika o koncertu skupine Nevv Trols
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Pasticcio italiano
20.30	DNEVNIK 3 - Šnort
21.15	DNEVNIK 3 - Šport
21.30	Ena nedelja, več nedelj
22.00	«L'Italia e il giro*
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.10	Poročila
9.15	Za nedeljsko dobro jutro
9.45	Tigris, dok. film
10.35	Zgodbe iz živalskega vrta
10.55	Ostržek, otroška oddaja
11.20	I. Ivanac:	Nikola Tesla,
TV nad.
12.35	TV kažipot
13.00	Kmetijska oddaja
14.00	Jugoslavija, dober dan
14.35	Poročila
15.25	Motokros v Tržiču
16.15	Razvoj popularne glasbe
17.05	Vojna poema - Pesem borb in zmag, filma
17.25	Motokros v Tržiču
18.15	Poročila
18.25	šajkaši
18.50	Športna poročila
18.55	Diverzanti - jugoslovanski film
20.10	Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Boško Buha, TV nad.
22.00	Pomladi je ime svoboda, dok.
22.35	V znamenju
22.50	Glasbena oddaja
23.05	športni pregled
Koper
15.10	Avtomobilizem
17.30	Lungometraggio, film
20.00	Otroški kotiček
20.30	Stičišče
20.30	TV dnevnik
21.00	Programi tedna
21.15	Pridi živet z menoj, film
23.00	Boks - jugoslovansko prvenstvo
Zagreb
11.00	Otroška matineja
12.30	Narodna glasba
13.00	Kmetijska oddaja
14.00	Jugoslavija, dober dan
15.30	Mladinski film
17.00	Nedeljsko popoldne
21.00	Beško Buha, TV nad.
22.00	Dokumentarna oddaja
22.50	Glasbena oddaja
23.05	Športni pregled
ŠVICA
15.10	Avtomobilizem
17.50	Surf in Bali, dok.
20.20	«Alle sorgenti del 6. del
21.45	Kralj, ki je prišel z juga
23.00	Športna nedelja
suono*,
TRSTA
8.00,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddajta, 9.00 Maša; 9.45 Petnajst minut z orkestrom Carla Savine; lo.OO Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: «Velika gala predstava*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Glasba po željah; 15.00 Nedeljsko popoldne.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 8.45 6 + 1=7, in je nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 15 minut z Eldo Viler; 10.30 Glasba; 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Orkester Herb Alpert; 11.32 Kim, svet mladih;
12.00	Pogovor s poslušalci: 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I;
14.00	Automobile story; 14.33 Lucianovi dopisniki; 15.00 Free shovv - rri samo glasba; 15.30 Poje Aliča Bridges; 15.45 Z nami je . . .; 16.00 Stisk roke; 16.15 Nedeljske pesmi; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Pesmi tedna; 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.30 Disco hits; 19.15 Poje Melba Moore; 19.30 Mali umotvori velikih mojstrov.
KOPER
(Slovenski program)
8.30,	9.30, 14.30 Poročila; 8.00 -
9.00	Otvoritev, v nedeljo dopoldne, koledar; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 - 10.00 Nedeljski jutranji program zborovske in narodne glasbe; 9.40 Iz našega življenja; 10.00 Zaključek: 14.00 Otvoritev, Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Glasbena medigra: 16.00 Satje;
16.30	Programi tedna; 16.35 Objave, glasba; 17.00 Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Na športnih igriščih.
RADIO 1
7.00,	8.00, 11.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasbeno - govorni program; 7.03 Glasba na praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 10.10 Ho-mo ludens; 11.03 Rally; 11.50 II motto matto; 12.25 Koncert za papeža; 13.15 Nedeljski safari; 14.00 Radio 1 - Jazz; 14.30 Filmska glasba; 15.00 Bel papir; 17.50 Vse o športu; 19.35 Ljudske pesmi in glasbe; 20.10 Radijska drama;
22.25	Prijetno poslušanje; 23.05 Lahko noč s...
LJUBLJANA
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14,00,
15.00,	16.00, 18.00, 20.00 Poročila;
7.15	Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.52 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši . ..; 11.05 Panorama lahke glasbe: 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Naši poslušalci čestita -
Radio Ljubljana o devinsko - nabrežinski občini
Radio Ljubljana bo danes celotno svojo priljubljeno in razširjeno oddajo Val 202 namenil devinsko - nabrežinski občini. Skupina časnikarjev in tehnikov se že od četrtka mudi na kraju samem ter pripravlja gradivo, ki ga bo neposredno iz poslopja županstva v Nabrežini posredovala v eter. Poslušalcem bodo predstavili vse plati življenja in razvoja te narodnostno mešane občine. Govorili bodo kmetje in kamnoseki, ribiči in kulturni delavci, pred mikrofoni pa bodo tudi pevski zbori, dramska skupina in pihalni orkester. Politična vprašanja, ki so posebej aktualna glede na predvolilno obdobje, bo pojasnil župan, poslanec Albin Škerk.
Radijska oddaja Val 202 ima v matični domovini veliko poslušal cev, razširjena pa je tudi v nekaterih krajih v zamejstvu. Danes bo, kot poudarjeno, v celoti posvečena devinsko - nabrežinski občini in vabimo k poslušanju. Oddaja se bo začela ob 9. uri po našem času in bo trajala do štirinajstih. Poslušati jo je mogoče na frekvenci UKV 90,1 do 99,9 MgH.
jo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma;
16.30	Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa: 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.32 Na zgornji polici; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT.
Ponedeljek, 19. maja 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Dragi direktor
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Šolska vzgoja Jezik za vsakogar
17.00	3 , 2, 1. . .Stik!
18.00	Šolska vzgoja Kinoteka — Zgodovina
18.30	Problemi gospoda Rossija
18.30	Osmi dan
19.20	Sedem in pol,
dnevno nagradno tekmovanje, ki ga vodi Claudio Lippi
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ingrid Bergman: «Indiscreto», film Režiser: Stanley Donen Igrajo: Ingrid Bergman, Ca-ry Grant, Oliver Johnston
22.15	«Ingrid Bergman story»
2. del
Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika
Prvi kanal
12.30	Prehrana ob vsakem letnem času
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	šolska vzgoja Vzgoja in dežele
14.00	Glasba v palači Labia Koncert violinista Uga Utija in pianista Eugenia Bagno-lija
14.20	športno popoldne: Montecarlo: AVTOMOBILIZEM Evrovizija: Giro dTtalia Program za mladino
17.00	Čebelica Maja — risanka
17.30	Lihi prostor
18.00	Šolska vzgoja:
Beležke za etnološko razstavo
18.30	Iz parlamenta — Dnevnik 2 Športne vesti
18.50	«n gorilla lilla* — risanke
19.05	Dober večer z. .. Rossanom Brazzijem
Vmes TV film iz serije »I ragazzi del sabato sera* Lekcija o demokraciji, 1. del Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Mixer
22.10	Volilna tribuna
22.40	Vir življenja	, ,
Ob koncu DNEVNIK * ZADNJE VESTI
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja Turizem
19.00 DNEVNIK 3	.
19.30 Dnevnik 3 - deželni sF
20.00	«Primati Olimpici*
20.05	«Incubi nucleari*
20.50	Šolska vzgoja
Med šolo in delom
21.25	Lltalia e il giro
22.10	DNEVNIK 3
22.40	Olimpijska prvenstva
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
15.45	TV v šoli
18.20	Poročila
18.25	Vrtec na obisku
18.40	Živalstvo Avstralije
19.10	V izjemnih okoliščinah
19.35	OBZORNIK
19.45	Mladinska oddaja
20.15	Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Vohunska zveza
22.50	V znamenju
23.05	Kulturne diagonale: Tito in kultura
Koper
18.30	Lungometraggio, filn*
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Zanimivosti
20.45	TV DNEVNIK ,Jpnja.
21.00	Nekaj trenutkov žirij film
22.40	Baletni večer
Zagreb
18.45	Šola za junake
19.00	Narodne pesmi
19.15	Izobraževalna oddaja
19.45	Mladinska oddaja
20.30	TV DNEVNIK smrtj
21.00 O vojni, o miru, 0 22.05 Glasbeni trenutek
22.10	Panorama
23.10	Glasbena oddaaja
ŠVICA
20.05	Dogodivščine
20.35	Šport
21.45	Zdravstvo danes
22.45	«Faschingsschwank aus Wien», balet
TRSTA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; 12.00 Glasbeni trenutek doma in drugod; 12.40 Naši. orkestri zabavne glasbe; 13.20 Zborovska glasba: Letošnja revija «Primorska poje*;
14.10	Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!* 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 V našem prostoru: violinist Črtomir šiškovič in pianist Cornelius Frowein v baziliki sv. Silvestra v Trstu, prvi del koncerta.
11.03 Glasbeni moment; ljenje v šoli; 11.32 Kim,sv'114,0) dih; 12.05 Glasba po željan -
Kim, svet mladih; 14.33 skoteka; 15.00 Glasba; lp-*' jolil mi je. . .; 16.00 Življenje v w
16.20	Glasba; 16.45 Poje tonio Illesberg iz Trsta*‘Jno Šport; 17.10 Srečanje s ^rgio Fantasy in ansamblom
Farina; 17.32 Crash; 17.»1 M iz...; 18.00 Poslušajmo P $$
paj; 18.32 Opera preko casa^pj
Srečanje z našimi pevci. scoteca sound.
RADIO 1
KOPER
(Slovenski program)
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UK\V — Nanos	88,6 MHz
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	- 8.30 Otvoritev, glasba, koledar, objave, najava sporeda;
8.30	Zaključek; 14.00 Otvoritev: pregled dogodkov, napoved programa; 14.05 Stoji, stoji Lipica — glasbeni utrinki iz zamejstva;
15.00	V podaljšku; 16.00 Dogodki in odmevi; 17.00 Naši operni pev ci; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45
17.45	Objave, glasba.
7.00,	8.00, 10.00, 12.00,
15.00,	17.00. 18.00 Poročna' j#
8.45	Glasbeno prebujanj Radio anch'io; 11.03 Dne'' ,.p J te; 12.03 Vi in jaz; 13.3«^ I siago Tenda; 14.03 Tosc - j* del; 14.30 Prijetno	ti*
15.03	Rally; 15.25 Errep' ‘^isM
17.03	Patclnvork; 48-33 M vzgoja; 19.15 Ruota lHj®«.’ K Prisluhni večeri se; 2U z juga; 20.20 Sipario ■fifjTCff Radijske raziskave; , vissimo; 22.30 Današnja 1 A*-' šnja glasba; 23.15 Lahko
LJUBLJANA
i '1it
KOPER
(Italijanski program)
7.00.	8.00, 9.00, 10.00. lT®f’D
15.00,	20.00 Poročila; , jutro, otroci! 8.30 Iz n®sher dov; 9 08 Z glasbo v d°D ic9 S
9.25	Ringaraja; 9.40	g
mlade risarje in pozdia Z radiom na poti; H ®“ jn r rano za. . .; 12.55 Znan	t
ljubljeno; 13.10 Veliki
13.30	Kmetijski,
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali. 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW — Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101,0 MHz
kestri; 13.30 KmetijSM-ijiŽ 13.40 Pihalne godbe na k«' \V odru; 14.00 Iz naših kraF f
Obvestila in zabavna	$
Priporočajo vam. ... .j pr amaterski zbori; 15.25 N® V]M,
8.30,	9.30.	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 8.00 - 9.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop;
9.15	Igra ansambel Peter Hamil ton; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester in zbor Ray Conniff; 10.32 Glasba,
10.40	Mozaik; 11.00 Horoskop:
šalci čestitajo
16.00	Dogodki in Ocvrtil& Zabavna glasba; 1T00 ‘Ll
18.00	Studio ob 18.00. 7v0čnl% glasbena izročala; 19.25" Fl; nali; 20.25 Obvestila glasba; 20.35 Lal ko m*'
20.45	Minute z ansammou ,
210o Kultur« *
21.10	Iz naše disk«#*? Glasba velikanov; 23.1* . int^,
Avsenik; 21 00 naše
iov; '“•*!': jn l'jj tivna oddaja v anglesU jiilrj
ščini; 23 30 PvP«#*, Litvanskih studiev. OO.ud trinki: 00.10 Za ijubiteU*
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 20. DO 24. MAJA 1980
SObOTA, 24
TOREK, 20. maja LJUBLJANA
11.15	- 17.00 TV v šoli; 17.55 Poročila; 18.00 Mali pingvin; 18.15 Indijski potujoči umetniki; 18.50 Pisani svet; 19.30 Obzornik; 19.40 Obramba in samozaščita; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Vzponi in zatikanja; 21.55 B. Prus; Lutka;
23.15	V znamenju; 23.30 Za lahko noč.
KOPER
19.30	Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Zanimivosti; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Trije na kavču, film; 22.45 Aktualna tema; 23.15 Narodna glasba.
SREDA, 21. maja LJUBLJANA
10.30	- 11.00 TV v šoli; 18.25 Po ročila; 18.30 K. Kovič: Medvedja šola; 18.45 Umetnost na jugoslo vanskih tleh: 19.05 Tekmovanje u
čencev in študentov glasbe; 19.40 Obzornik; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Razžarjenje, film; 22.35 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.40 625 ; 23.20 V znamenju.
KOPER
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Zanimivosti; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Anatomija nekega ropa, film; 22.40 Glasbeni nokturno.
ČETRTEK, 22. maja LJUBLJANA
11.00	- 17.05 TV v šoli; 18.00 Poročila; 18.05 Tigris, dok.; 18.55 Pestema 2. del; 19.20 Obzornik;
19.30	Ali priložnost naredi tatu? dok.; 20.10 Risanka; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: 21.00 Somrak človeka, dok.; 21.50 Spomini; 22 50 V znamenju.
KOPER
18.25	Lungometraggio, film; 19.20 Politična tribuna; 19.50 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče 20.30 Za nimivosti; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Možje iz Brazila, film; 22.20 Li kovni nokturno.
PETEK, 23. maja LJUBLJANA
15.55	TV v šoli; 18.10 Poročila;
18.15	Kako je Poluhec odklonil roko ošabne neveste; 18.30 Ptičje strašilo; 18.55 Rock koncert; 19.30 Obzornik; 19.40 Poklici v pomorstvu; 20.10 Risanka: 20.26 Zrno do zrna: 20.30 TV dnevnik; 21.00 7 + 7, glasbena oddaja; 22.00 Martin Luter King; 22.30 V znamenju.
KOPER
19.30	Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče- 20.30 Za nimivosti;-20.45 T dnevnik; 21.00 Stalingrad, film; 23.30 Deček z miškami; 00.45 Programi tedna.
LJUBLJANA^ -.(
9.00	Poročila; 9X5 ^ g.35.|j rija; 9.20 Medvedja s°
tec na obisku; 9.50 Pcsteg^1,
Pisani svet morje. o11'ju hoče navzgor: 11.55 * . F,!«: vijo; 12.15 Bereda O^pojOjud
die; 12.50 625: 1^® ,^
15.35	Poročila; 15.40 ‘'j;
, film; 17.40 Nas Krpiniji
rez
Nogomet fcrvena zvezda jc9;[p Tavl]lV6 .it cal
no do zrna: 20.30 ^ajal/
20.10	Zlata ptica,
Risanka: 20.20 Cikcak;
nn	'tm • 9(1 Au * .	^/l!
2.1.35	TV kažipot: 23.0“
koper e itiffM
18.30	Šport: 20.00 ^jjC; ju
20.30	Dnevnik; 21.00 s t%( stolovci film; 22.40 tri; 23.10 TV film iz seru

:
1


!;
PORT ŠPORT ŠPORT
kolesarstvo
«GIR0 DITALIA
SARONNI PRVI
Tudi po drugi etapi nobenih sprememb na skupni lestvici ■ Moser še vedno roza majica
J®« — Druga etapa kolesar-. turke po Italiji od Iraperie do
*l4BnW skupnih 1^9 km ni prine-Istifcrio1 sprememb v skupni u-4 ti ■' fonovno je zmagal Saron-kot dan Prej najhitrejši jjggjJUcnem naletu, medtem ko je ki je ohranil roza maiico.
l(Ja> ki je ohranil roza majico, l, j oškodoval eden od motorjev
to H "-“e snemalne ekipe. Franic. ®ault se tudi včeraj ni po-njjo aaprezal, vendar tudi ostali ollfj ^kazali nič posebnega, saj ni IHl®« enega resnejšega poskusa Danes bo na sporedu tretja Hit	,^rina do Parme za skup-
il « km. Priložnost bodo torej u spnnterji, Saj je proga v ce-
ravninska.
i , VRSTNI RED M4VM°nni’ ^ je 179 km prevozil s poprečno hitrostjo 37,679 HjaJ1 Uro, 2. Mazzantini, 3. Van c	4. Moser, 5. Ga-
(Bei 1 “• Mantovani, 7. De Cnijf 18 j&J- Kehl (ZRN), 9. Chinetti, palta!r? (Fr.), 11. Martinelli, 12. kv!’ 13- Amadori, 14. Noriš, 15. Tiču,1'1 ®vi.), 16. Borgognoni, 17. !to*> l,8' Bemardeau (Fr.), 19. Nt fp )• 20- Donadio, 24. Hi-tJsu tr,^> vsi v zmagovalčevem
1 , SKUPNA LESTVICA iv' m°!
r°7-lpo 4”
°ser V 7.50’38”, 2. Knudsen 4	4”, 3. Hinault (Fr.) po
p, i„^onni po 18”, 5. Battaglin 1. g ’ 6- Primm (šve.) po 24”, ' s Baronchelli po 25”, 8.

po 25”, 9. Braun
H "v po 25”, 10. Visentini po 29”, (Svet rone P« 31”, 12. Johansson 1(. r P° 32”, 13. Contini po 34”,
(Nizi91 Po 35”, 15. Scheunemann *•> Po 35”.
Na 400 m ovire
Novni rekord K*ssleyeve (NDR)
* yzhodna Nemka Karin jii retn ie včeraj izboljšala svetovji c . v leku na 400 m z ovi-
Igff
s časom 54”28.
-‘knrrl
:54'"Jge Nine
rekord je bil Makejeve
last Sov-s časom
.ŽJJ 80,64 m
— Sovjetski metalec kla-ttt0vnUr,i Sedih je postavil nov rekord z znamko 80,64 m. •)ei3iec J rekorder je bil zahodni 80,32'^rl Hans Riehm z žnam-
^ža
VN0 IZBIRNO TEKMOVANJE
^ Zudek v Formii
^zu^r®k' 20. t.m., bo v Formii l’»rne lnia državno izbirno tekmo-!»kau9 atlete letnikov 1963/64/65, ,ern bodo sestavili državno J nastn reprezentanco, ki bo na j „ Pa'a 6. in 7. junija v Tu-«Dimnaziadi 1980». Na pro-^šk«. •	0 naslednje discipline za
?' višinPalica' daljina, 100 m, 200 J® iti j’ 100 m ovire, troskok ter ?5 lOfi • nske pa bodo tekmovale lHO m ln 200 m, v višini, daljini, Nstiin 0v'rarni ter na 400 m. Tek-ffijersi. se bo udeležil tudi član *' bo . Adrie Aleksander Zudek, artal na 110 m z ovirami. X
Njegove možnosti so sicer minimalne, bo pa to tekmovanje zanj lepa preizkušnja, na kateri bo spoznal trenutno najmočnejše svrstnike v državi.	R. F.
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO
Krasu
bronasta kolajna
Iz Parme, kjer je v polnem teku italijansko državno namiznoteniško prvenstvo prve in druge kategorije, je prispela vesela vest, ki je nismo pričakovali. Tekmovanje drugo-kategornic je namreč Krasu navrglo bronasto kolajno v igri mešanih dvojic. Mladinka Vesna Doljak, ki je ponovila odlično igro iz nedavnega mladinskega prvenstva v Livornu je skupno z Videmčanom Agarinisom presenetila z uvrstitvijo v polfinale in osvojitev tretjega mesta je pravična nagrada za njeno vrednost in prizadevnost.
Danes pa bo Sonja Milič skušala ubraniti trojni absolutni državni naslov.
B. S.
AVTOMOBILIZEM
NA POSKUSNIH VOŽNJAH ZA VN MONAKA
Pironi na ligieru najhitrejši
MONTECARLO - V včerajšnjih zadnjih uradnih poskusnih vožnjah za VN Monaka, ki je obenem tudi šesta preizkušnja svetovnega avtomobilskega prvenstva v formuli ena, je bil najhitrejši Francoz Di-dier Pironi, vendar so tudi ostali popravili čase, ki so jih dosegli v četrtek, ko je deževalo. Dirko bo danes neposredno'prenašala tudi italijanska televizija, in sicer na drugem sporedu s pričetkom približno ob 15.20.
VRSTNI RED
1. Pironi (Fr. - ligier), ki je 3,312 km prevozil v 1’24”81, 2. Reutemann (Arg. - vvilliams), 1’24”88, 3. Jones (Avstr. - vvilliams) 1’25”20, 4. Piquet (Fr. - brabham) 1’25”35, 5. Laffite (Fr. - ligier) 1’25”51, 6. Villeneuve (Kan. - ferrari) 1’26”10, 7. Depailler (Fr. - alfa romeo) 1’26”21, 8, Jarier (Fr. - tyrrell) 1’26”36, 11. Patrese (It. - arrovvs) 1’26”82, 14. De Ange-lis (It. - lotus) 1’26”93,
NOGOMET
Poraz Anglije
LONDON — Na medbritanskem nogometnem turnirju je Wales nepričakovano visoko premagal Anglijo s 4:1 (2:1).
Anglija pa je igrala z okrnjeno postavo.
PLAVANJE
V ORGANIZACIJI ZSŠDI
TEČAJ V LIPICI POVSEM USPEL
Približno sto dvajset tečajnikov - Starši in otroci navdušeni nad tekmovanjem
ZSŠDI je s pomočjo staršev tudi letos organiziralo in izpeljalo do konca plavalni tečaj, ki je bil v bazenu hotela Maestoso v Lipici.
Tečaj se je začel 16. oktobra lani in se je redno odvijal vsak torek popoldne po 4 ure. Skupno je vseh torkov bilo 25. Tečajnikov, ki so redno hodili v Lipico, je bilo približno 120. Razdeljeni so bili v štirih urah.
Prvo uro so prihajali otroci iz Bazovice, drugo iz Trebč, tretjo s Padrič in Gropade, četrto pa otroci iz Repna in Repentabra. Poleg teh pa so hodili še nekateri iz drugih okoliških vasi in iz mesta.
Tečaj so vodili Rado Kastelic, Igor Poklar, Branko Jazbec, Bojan Šturm in Edi Kraus. Ti vaditelji so si prizadevali, podobno kot tudi prejšnja leta, da neplavalce najprej prepričajo, da se znebijo strahu pred vodo potem pa so jih učili prvin plavanja, kot so pravilno gibanje nog, rok, drže telesa in dihanja. Srednji plavalci so v glavnem izpopolnjevali tehniko plavanja v prostem stilu in skakanju na glavo. Medtem ko so se že starejši plavalci spoprijeli tudi s prsnim slogom in hrbtnim plavanjem.
Otroci so redno obiskovali tečaj, za kar pa moramo pohvaliti starše,
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR
KOLESARSTVO
MEDNARODNA DIRKA «ALPE ADRIA»
ELVIU BORGHETTU 4. ETAPA
Na skupni lestvici še vedno prvi Herzog (NDR) ■ Danes konec dirke s ciljem v Portorožu ■ Kolesarji tudi po naših krajih
136 km dolga, četrtka etapa 14. mednarodne amaterske kolesarske dirke «Alpe-Adria» se je spet končala s slavjem italijanskih kolesarjev. V splošnem sprintu v Campo-formidu je bil najhitrejši Elvio Bor-ghetto, član ekipe Trevigiani, iz Veneta pred Čehoslovakom Dundo. Rumena majica pa je ostala na ramenih vzhodnega Nemca Herzoga, kandidata za sestavo A reprezentance NDR na olimpijskih igrah. Tudi ta etapa je bila izredno hitra, oviral je ni niti vzpon na Col, nad Ajdovščino, kjer so kolesarji vozili čez gorski cilj složno. Sploh pa je bila etapa Vrhnika - Campoformido borbena in kolona je stalno vozila skupno. Tempo so diktirali predvsem vzhodni Nemci, ki so odlično branili naslov najboljšega pred napadi Jugoslovanov/^čehov - in pa Italijanov, ki so skušali na prvo mesto pripeljati Testolina, ki ima trenutno isti čas kot rumena majica Herzog. Sploh pa je bilo nemogoče, da bi kdo ušel, saj je bil po ravnini tempo izredno hiter, tako da se je kolona predstavila kompaktna na ciljni ravnini, kjer je zmago osvojil Bor-ghetto.
Danes pa bo na sporedu peta in zadnja, 158 km dolga etapa od Cam-poformida do Portoroža. Proga je naporna, poteka Pa takole: Campoformido (start ob 11.30), Palmanova, Cervignano, Ronke, Tržič (12.55), Devin, Sesljan, Nabrežina, Križ, Prosek, Opčine (13.30), Obelisk, Faccanoni, Bazovska cesta (13.45), Trbiška cesta, Ulica Savia, škofije, Šmarje, Sečovlje, Portorož (trije kro-
"“•>.....
Hitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniumiiiiiijiiiniiiiiimuniiii iiiiitin u iiiim nun imnmiiiiiiiiii
Visoko vodstvo
PO PRVEM DNEVU
«azzurrov»
farni vodijo proti Jugoslaviji kar s 67:37
atui (batina) — Po prvem
? ifi j.^^kega dvoboja med Itali-t9 vrstf0slavij° je italijanska mo-J; renesljivo v vodstvu. «Az-S' (67'37)V pret*nost* kar za 30
S J1® So najboljše izide v tem Sf® urevu dosegli prav nekateri l Včera^Vjdci, ki so le dopol-veifJsnjl sP<>red.
r?vrsti po,jaka
M V skol^’ kl Je zancs J1V0 zma‘
C naJKi s palico (3-3° m) in je i/H na cj&oval nov svetovni re-.. Hi uSDl,j m in mu podvig le za
3Si«;
(Tafelmeier 86,60 m v 1* mLW?Sner 66,30 m v disku), h v Sfea°jnt‘m dvoboju z Itali-loj^ijo disciPlinah tudi zaneslji-
/' '/V' (H.) 10"50; 2. Gra/ioli <**>ir,s:
Gt.) 13”99; 2. Vukiče-ifr 4®' »v.14”37; 3. Rozza (It.) 5*9 m ■ °JUrovič (Jug.) 15"09
feVWni ®.) 47"03; 2. Ale-4g') 47”25; 3. Tozzi (It.) j5«« ^ 2lvotič (Jug.) 48"83.
(Jug.) 3'46”5; 2. ITI (n, (It.) 3'46”8; 3. Patri-at) i,.y- 3’47"1 •	4.
11. n, s Paii,,„
3. Patri Pokrajčič
^ UA,.Pa|ico
(It.),Sfl'a dt.) 5,10 m; 2. Bel-C.tl. j®’00 m; 3, Bizjak (Jug.)
fSjSo	Ko“
^tt.l)!PQv CSZ) 28’22”; 2. Zarco-42ft 28"6; g. Seljic (SZ) CSan P Auria (It.) 28'59”6;
fcSoiŽT'’2”2"6' “
-
4 dt.) 7,68 m; 2. Pioehi
(It.) 7,52 m; 3. Stekič (Jug.) 7,49 m; 4. Hegediš (Jug.) 6,88. Izven konkurence: Jasnutka (Pol.) 7,91 m; Klimaszevvski (Pol.) 7,87 m; Cy-bulski (Pol.) 7,27 m.
Kopje
1. Tafelmeier (ZRN) 86,60 m; 2. Schreiber (ZRN) 82,98 m; 3. Wes-sing (ZRN) 79,20 ; 4. Djurovič (Jug.) 71,26 m; 5. Kalb (ZRN) 70,78 m; 6. Zalar (Jug.) 69,70 m; 7. Ghesini (It.) 68,78 m; 8. Rodeghiero (It.) 68,64 m; 9. Michielon (It.) 65,62 m.
Disk
1. VVagner (ZRN) 66,30 m; 2. Simeon (It.) 62,44 m; 3. Hartmann (ZRN) 62,06 m; 4. De Vincentiis (It.) 61,76 m; 5. Neu (ZRN) 60,62 m; 6. Monforte (It.) 58,72 m; 7. Saračevič (Jug.) 55,62 m; 8. Zer-bini (It.) 52,22 m; 9. Hanecker (ZRN) 52,08 m; 10. Lazarevič (Jug.) 51,42 m.
4X100 m
1. Italija (Lazzer, Zuliani, Simio-nato, Mennea) 39”64; 2. Jugoslavija (Zaric, Popovič, Milinkov, Petrovič) 41”31.
IZID PO 1. DNEVU
Italija - Jugoslavija	67:37
ZRN - Italija	45:26
Včeraj' kvalifikacije
v igri
«med dvema ognjema*
Na stadionu «1. maja» v Trstu je bilo včeraj kvalifikacijsko tekmovanje v igri «med dvema ognjema*, v okviru osnovnošolske olim-piade.
V finale za 1. mesto sta se uvrstili šolski ekipi iz Ul. sv. Frančiška in od Sv. Ivana, za 3. mesto pa se bosta borili deseterici Sv. Jakoba in iz Ul. Donadoni.
O tekmovanju bomo še poročali
gi). Cilj dirke bi moral biti predvidoma ob 14.20. Na Tržaškem sta predvidena leteči cilj na Opčinah in gorski cilj na Bazovski cesti nad Lonjerjem. Današnja etapa je posvečena dolgoletnemu, lani preminulemu organizatorju in ustanovitelju dirke «Alpe-Adria» Pieru Bevi-lacqui. Organizatorji obeh etap v I-taliji pa so AC Udinese, Inter 1904 ter kolesarski klub Adria iz Lonjer-ja. Na dirki je še ostalo 11 ekip s skupno 49 kolesarji.
Včeraj pa je bil v Ljubljani na sporedu kriterij po mestnih ulicah, kjer je zmagal Italijan Fracassi (Gottingen Brescia) z več kot 46 km na uro, na 43 km dolgi progi. Zmagovalci letečih ciljev v današnji etapi:
leteči cilj Godovič: Zanoškar (Slovenija) HIVOSK'' leteči cilj Šempas: Frelih (Slovenija)
leteči cilj Ločnik in Krmin ter Premariacco: Zanoškor (Slovenija) gorski cilj na Colu: 1. Beden Falk (NDR), 2. Polončič (Slovenija), 3. Borovičanin (Srbija), 4. Denstendt (NDR), 5. Frelih (Slovenija) Vrstni red na cilju 4. etape (Vrhnika - Gorica - Campoformido)
1.	Elvio Borghetto (Trevigiani), ki je 136 km dolgo progo prevozil v času 3.13’50” s poprečno hitrostjo 42,279 km na uro.
2.	Dunda (ČSSR)
3.	Denstedt (NDR)
4.	Rakuš (Sava Rog)
5.	Boden (NDR)
6.	Zussa (Trevigiani)
7.	Hermann. (Liecht.)
8.	Wolf (Liecht.)
9.	Haltiner (Liecht.)
10.	Vogeli (Liecht.)
Skupna lestvica po 4. etapi
1.	Frank Herzog (NDRj 13.02'44”
2.	Testolin (Gottingen Brescia)	isti čas
3.	Velits (ČSSR)	13.02 59”
4.	Polončič (Slovenija) 13.03 06”
5.	Bulič (Hrvatska) . 13.03’52”
6.	Dalla Rizza (Trevig.) 13.04 41”
7.	Gazzola (Trevigiani) 13.04’51”
8.	Čereban (ČSSR)	isti čas
9.	Pirš (Sava Rog)	13.05’24”
10.	Denstedt (NDR)	13.05’29”
Skupna ekipna lestvica
1. Slovenija, 2. NDR, 3 ČSSR, 4. Gottingen Brescia, 5. Abruzzo, 6. Sava Rog, 7. Trevigiani, 8. Hrvatska, 9. Liechtenstein, 10. Srbija,
11.	Astra.
Skupna lestvica gorskih ciljev:
1.	Boden Falk (NDR)
2.	Poločnič (Slovenija)
3.	Borovičanin (Srbija^ Skupna lestvica leteči'
1.	Zanošgar (Slovenija)
2.	Frelih (Slovenija)
3.	Bulič (Hrvatska)
ciljev
R. Pečar
KOŠARKA
SPORED Jutri, 19. 5.
19.00: Inter Milje - Kraški zidar 20.30: Bor - Kontovel
Ponedeljek, 26. 5.
19.00: Bor - Inter Milje 20.30: Kraški zidar - Kontovel Ponedeljek, 2. 6.
19.00: Kraški zidar - Bor 20.30: Inter Milje - Kontovel
NOGOMET
Triestina na gostovanju
Za Triestino se je letošnje prvenstvo v bistvu že končalo, čeprav do konca manjka še nekaj tekem. Z nedeljskim porazom proti Pergo-cremi se je namreč morala dokončno sprijazniti z dejstvom, da bo tudi prihodnjo sezono igrala v tretji ligi, tako da sedaj nima kaj več izgubiti, pa tudi .nič posebnega pridobiti.
Ta teden pa čaka Triestino še eno srečanje, in sicer z državnim prvakom Interjem, s katerim bo v sredo ob 20.00 na stadionu «P. Gre-zar» odigrala prijateljsko tekmo.
TENIS
saj so jih prav le ti vozili do Lipice. Upati je, da bodo starši tudi v poletnih mesecih tako spremljali svoje otroke na kopanje, kjer si lahko vsak posameznik še bolj utrdi znanje, ki si ga je pridobil med letom.'Pri tem moramo tudi obvestiti da naj bodo pozorni na otroke, ki gredo plavat, saj je morje neprimerno bolj nevarno kot bazen.
V torek je bilo skupo tekmovanje, ki ga je organiziralo ZSŠDI. Tečajniki so bili razdeljeni v več kategorij; prvi trije iz vsake kategorije so dobili zlato, srebrno in bronasto kolajno, medtem ko so vsi ostali dobili spominsko kolajno. Tekmovanje si je ogledalo mnogo staršev, ki so bodrili in navijali na ' robu bazena. Na koncu je bilo nagrajevanje. Predstavnica staršev, gospa Lidija Kralj je spregovorila vsem plavalcem in njihovim staršem nekaj besed, s katerimi se je zahvalila ZSŠDI za pomoč pri organizaciji tega tečaja in izrazila željo, v imenu vseh staršev, da bi bil tečaj tudi drugo leto. Ob burnem ploskanju je nato Rado Kastelic «veteran» izmed vaditeljev, podelil kolajne najboljšim in vsem nastopajočim. Naj ob tej priliki povemo, da tisti otroci, ki niso bili v torek v Lipici in ki so bili regularno vpisani v letošnji tečaj, lahko dvignejo spominske kolajne na sedežu ZSŠDI, v Ul. Sv. Frančiška 20.
Vaditeljem pa so starši podelili darila kot priznanje za trud in prizadevnost, ki so ga pokazali skozi vse leto.
IZIDI:
OTROŠKI VRTEC
1.	Ivana Leuz
2.	Erika Zenič
3.	Alenka Hrovatin
1.	RAZRED (O. Š.)
1.	Bogdan Stopar
2.	David Tavčar
3.	Igor Mokor
ŽENSKE
1.	Martina Zahar
2.	Eliana Škabar
3.	Dunja Regent
2.	RAZRED (O. Š.)
1.	Damjan Crissani
2.	Danjel Malalan
3.	Dean Oberdan
ŽENSKE Katja Fabrizi Mirjana Živec Suzana Rebula
3.	RAZRED (O. Š.)
Andrej Mesar Mitja Švab
ŽENSKE
1.	Dan jela Cergol
,2. Jasjpipa.Grgič ^
3. Nataša Stopar
4.	RAZRED (O. Š.)
Ji. Andrej Kompare niaiu.
2.	Dean Paulina
3.	Andrej Birsa
ŽENSKE
1.	Michela Cergol
2.	Martina Vidali
3.	Darja Bukavec
5.	RAZRED (O. Š.)
1. Marjan Guštinčič
1.
2.
3.
1.
2.
NOGOMETNI ODSEK
ŠK KRAS
se prisrčno zahvaljuje županu Pavlu Colji za nujeno gostoljubnost ter repentabrski občinski upravi za pokal in plaketo.
2.	Oliver Carli
3.	Peter Tognetti
ZENSKE
1.	Irena Kralj
2.	Nataša Bizjak
3.	Fabjana Kralj NIŽJA SREDNJA
1.	Massimo Purini
2.	Igor Guštinčič
3.	Alan Oberdan
ŽENSKE L Sonja Gregori
2.	Vesna Bizjak
3.	Nadja Švara
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Roma zmagala po enajstmetrovkah
3:2
Roma — Torino
(0:0; 0:0)
RIM — Roma je osvojila letošnji italijanski nogometni pokal, potem ko je včeraj v Rimu v finalu premagala po streljanju enajstmetrovk s 3:2 Torino.
Obe enajsterici sta izvedli po kar 6 enajstmetrovk.
Delovanje ZSŠDI
Odboj‘karska komisija
Odbojkarska komisija ZSŠDI je v torek ocenila dosedanji potek rekreacijskega tekmovanja «Revival 80» in ugotovila, da vse poteka v najlepšem redu. Finalni del tekmovanja bo v nedeljo, 1. junija na igrišču Sokola v Nabrežini. Na sporedu pa bosta finalni srečanji za tretje oziroma prvo mesto v ženski konkurenci in moški finalni turnir. Urnike in razpored tekem bo organizator prijavil naknadno. Sporedno s tekmovanjem bo potekal tudi družabni pik-nik za vse nastopajoče in njihove družine. Po zadnji finalni tekmi bo nagrajevanje najboljših.
Odbojkarski tečaj pri Banih za začetnike in začetnice se bo odvijal od 1. do 9. septembra, društva so najavila približno 70 tečajnikov. Novost tečaja je v tem, da bodo igralke razdelili v tri kakovostne skupine. Vzporedno pa bo 10-dnevni trenerski tečaj. Program predvideva šest ur predavanja o tehniki, šest ur o taktiki, štiri ure o metodiki treninga, teoriji, zgodovini odbojke, odbojki v svetu, organizaciji in organizaciji tekmovanj. Dve uri o pravilniku in športni medicini. Vsi predavatelji bodo iz vrst zamejskih strokovnih delavcev. Trenerski tečaj je v smislu zveze društev ZSŠDI obvezen za vse trenerje, društva pa morajo poslati na tečaj toliko trenerjev in začetnikov, kolikor ekip imajo.
Z ozirom na izredne uspehe od-
iiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiniimiiiiiiimmmiiirMiiiiiiiiiimiiiiiiiiutiiiiiimiiiiiiiiiimnmmHiiiiiiiiiiiiiiiniu
GORIČANI ZADOVOLJILI
V soboto se je končal «3. mladinski turnir prijateljstva* v vaterpolu, na katerem je nastopilo sedem ekip iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Hrvatske.
Tretjič zaporedoma si je lovoriko najboljšega priborila ekipa Jadrana z Reke, ki je zmagala v vseh srečanjih. Na drugo mesto so se uvrstili vaterpolisti Triglava iz Kranja, tretji pa so bili člani Triestihe. Turnirja pa so se udeležile še ekipe Kamnika, Edere iz Trsta, Gorizie nuoto ter Udineseja.
Panatta - Ramirez v finalu
FIRENCE — Polfinalna izida mednarodnega teniškega turnirja v Firencah:
Panatta (It.). - Ocleppo (It.)
6:3, 6:3
Ramirez (Meh.) - Dent (Avstral.)
6:2, 6:0.
....................................................................................
Glede goriške ekipe, naj povemo, da so varovanci trenerja Corve, dobro končali turnir, saj so z vaterpolom pričeli komaj pred dvema letoma. Med njimi je tudi nekaj Slovencev, ki so se izkazali tudi na tem turnirju.
Na sliki: sedmerica ekipe «Go-rizia nuoto*: (od leve proti desni so Križnič, Gaggioli, Gomišček, Mar-tinuzzi, (čepe) Marušič, Moncaro in Silvestri.
(p)
bojkarskih ekip naših šol na mladinskih igrah v pokrajinskem in deželnem merilu, je komisija sklenila, da jim podeli posebno priznanje.
Komisija je tudi sklenila, da najboljše igralke «Under 15» nastopijo za ZSŠDI na turnirju «S. Giorgine* v Furlaniji,, na katerem bodo igrale vse najboljše ekipe iz naše dežele.
Nogometna komisija
V soboto popoldne bo v organizaciji Primorca in pod pokroviteljstvom ZSŠDI ter nogometne zveze Slovenije gostovala v Trebčah pionirska ekipa Bečejac iz Ljubljane. Gostje bodo najprej prikazali potek treninga, nakar pa bo nogometno srečanje med Ljubljančani in zamejskimi igralci iz vzhodnega oziroma mladinskega centra, ki bodo igrali vsak po en polčas.
B. S.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Dom - Mobilcasa	83:78
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 18. MAJA 1980
NOGOMET
ZAČETNIKI
9.00	na Proseku Primorje - Chiarbola A
NARAŠČAJNIKI
14.30	v Trstu, Sv. Sergij Montebello . Breg
NAJMLAJŠI
10.00	na Proseku Primorje - S. GiovannI
ODROJKA
PRIJATELJSKI SREČANJI
10.00	na Reki
ZSŠDR - Bor (dekleta in fantje)
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
9.30	na Opčinah Polet - Don Bosco A
« • *
11.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor C . Kontovel
5. TURNIR
MLADINSKEGA CENTRA
10.00	v Gorici, Dijaški dom Nastopa šest ekip
ATLETIKA
DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO 9.15 v Trstu, Grezar Nastopat» tudi Adria in Bor
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO
9.00	v Parmi Sodeluje tudi Kras
». K* « * *
DEŽELNO PRVENSTVO 9.00 v Nabrežini Nastopajo tudi tri naše ekipe
TENIS
9.00 na Padričah Gaja - TC Gorizia
RADIO
Gosta oddaje:
I. in E. Strnad
Gosta jutrišnje oddaje «Glasbeni ping-pong», ki jo vodi Ivan Peterlin, bosta nogometaš in odbornik Brega Ivo oz. Egidij Strnad. Govor bo o nogometni sekciji Brega in o našem nogometu nasploh po končanih amaterskih prvenstvih.
«5. TURNIR MLADINSKEGA CENTRA* V GORICI
Srečanja kot na tekočem traku
Tekme v odbojki in namiznem tenisu - Danes na vrsti košarka
TURNIR ŠD KONTOVEL
Gladka zmaga domačih
Sokol
94:26
ŠZ Sloga izreka Viktorju Stoparju iskreno sožalje ob izgubi tasta.
Kontovel (39:13)
KONTOVEL: Emili 8, Starc 12, Brischia 12, Škabar 19, Terčič 18, Starc, Pertot 10, Daneu 11 in Pi-ras
SOKOL: M. Pahor 4, F. Pahor 9, D. Pahor, Caharija, Pertot 2, Terčon 7, Stanisa, P. Pahor in Kralj 4.
V nadaljevanju turnirja za igral ce letnika 1967 in mlajše so Kon-tovelci gladko premagali mlajše in neizkušene Nabrežince. Pri gostih se je tokrat posebno občutila od-stotnost njihovega najboljšega režiserja Martina Della Schiave. So-kolovci zaslužijo pohvalo za prikazano igro Med domačini pa bi o-menili Škabarja in Terčica.
ŠD Kontovel pa je organizator tudi košarkarskega turnirja za igralce letnika 1965. ki so letos nastopali v naraščajniškem prvenstvu. Tekme bodo na kontovelskem od prtem igrišču vsak ponedeljek.
Po premoru, ki so ga športniki imeli v sredo, so se v četrtek nadaljevala srečanja v okviru letošnjega «5. turnirja Mladinskega cen-tra». Bila so na sporedu srečanja v moški odbojki, in sicer ekip prve skupine.
IZIDI
PD Danica — Iskra	1:2
(14:16, 15:13, 3:15)
V	prvem in drugem setu sta si bila nasprotnika izredno enakovredna, prikazala sta res lepo in premišljeno igro. V tretjem in odločilnem setu pa so slavili Novogoričani, ki so zaigrali bolj požrtvovalno, medtem ko so Vrhovci popolnoma odpovedali.
Iskra — Šentmaver	2:1
(15:9, 10:15, 15:8)
Tudi v drugem večernem sreča-nju so igralci Iskre slavili in to proti mladi in borbeni ekipi Šent-mavra. V prvem setu so se Novogoričani uveljavili brez prevelikih težav, v drugem pa so morali kloniti razigranemu nasprotniku.
Iskra - PD Danica	2:1
Iskra . Šentmaver	2:1
PD Danica - Šentmaver neod.
Kvalificirana: Iskra
POSTAVE EKIP
Iskra: Podgornik, Korenjak, Mi-ljavee, Blažič, Valentinčič, Lisica, Furlani in Piščanc.
PD Danica: Černič L., Cotič S., Černič M., Cotič B., Devetak G., Devetak I., Devetak S. in Uršič.
Šentmaver: Doljak S. in Doljak U., Pola, Rjavec, Tomasi, Devetak T. in Devetak V.
V	petek popoldne je bil na sporedu turnir v namiznem tenisu. Vpisanih je bilo osem ekip, in sicer: Dol, Iskra A in Iskra B, štandrež, MK-Go A in MK-Go B, PD Danica A in PD Danica B. Vsako e-kipo so sestavljali trije igralci, e-kipe so bile lahko tudi mešane.
IZIDI OSMINE FINALA Iskra A - PD Danica B 5:0
Frandolič - Bazato 0:2, Devetak Ladi - Rodman 0:2, Robi Devetak-Ferjančič 0:2, Devetak L. - Bazato 0:2, Frandolič . Ferjančič 0:2. MK—Go A - Kras	3:1
Tomažič - Frandolič 1:2, Sonja Lutman . Vižintin 2:0, Tomažič -Vižintin 2:0, Lutman . Frandolič 2:1.
Iskra B - PD Danica	1:5
Liljana . Černič 2:1, Boža - Devetak 0:2, Milica - Černič F. 0:2, Boža . Černič 0:2, Liljana . Černič F. 1:2, Milica - Devetak 0:2 Štandrež - MK—Go B	5:1
Mučič - Klanjšček 2:0, Marušič -Fajt 2:0, Plesničar . Lutman 1:2, Marušič - Klanjšček 2:0, Mučič -Lutman 2:0, Plesničar - Fajt 2:1. POLFINALE:
Iskra A . MK—Go A	5:0
Danica A - Štandrež	0:5
FINALE:
Iskra A - Štandrež	5:0
Bazato . Mučič 2:0, Rodman - Marušič 2:0, Ferjančič - Plesničar 2:0, Rodman . Mučič 2:1, Bazato - Plesničar 2:0.
V večernih urah je bilo na sporedu srečanje v moški odbojki med MK—Go A in MO »Jezero* Doberdob. Srečanje je veljalo za določitev zadnjega polfinalista.
MK—GO A — MO «Jezero» 1:2 (13:15, 15:2, 8:15)
Doberdobci so izbojevali dragoceno zmago po izredno napeti in e-nakovredni tekmi.
Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
MK—GO A: Peric, Klanjšček, Pahor, Dornik, Jarc, Podberšič, Kont in Klanjšček D.
MO «JEZERO»: Gergolet D. in E., Cotič A in B., Jarc in Ferfolja.
Srečanje med ekipo štandreža in Iskre iz Nove Gorice v ženski odbojki ni bilo odigrano, ker se igralke Iskre niso predstavile na igri-
šču. Zato napredujejo v ženski finale igralke iz Štandreža.
Danes bo v okviru «5. turnirja Mladinskega centra* pravi festival košarke, ki se bo odvijal skori ves dan. Srečanja bodo, kot predvideno, na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici, v primeru slabega vremena pa bodo vsa srečanja v novi telovadnici kulturno - športnega centra. Prvič bomo lahko prisostvovali na letošnjem turnirju srečanja v košarki in to v moški in ženski konkurenci. V moški konkurenci bodo prišli na vrsto igralci prve skupine,
Spored:
MOŠKA KOŠARKA (1. skupina) 10.00: Naš prapor — Sovodnje 12.00: MK-GO A — Naš prapor 16.00: MK-GO A — Sovodnje ŽENSKA KOŠARKA 11.00: MK-GO - ŠCBP 15.00: Iskra — ŠCBP 17.00: MK-GO - Iskra V večernih urah pa bodo na sporedu polfinalna srečanja moške odbojke, ki bodo odločila finalista te športne panoge.
Spored:
18.00: zmagovalec 1. skupine — zmagovalec 2. skupine 19.00: zmagovalec 3. skupine — zmagovalec 4. skupine Organizatorji so sporočili, da bo kosilo za vse tekmovalce ob 13.00 v prostorih Dijaškega doma. Vabimo vse mlade, da si ogledajo polnoštevilno nedeljska srečanja.
M. Č.
ODBOJKA
2. MOŠKA DIVIZIJA
Dom - Juvcntina	3:2
3 ŽENSKA DIVIZIJA
Sokol - Sloga	0:3
Sloga - Breg	3:0
«TURNIR UNDER 15»
Sangiorgina - ZSŠDI	2:0
ROD MODREGA ^
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
€
c«
H
Tito in taborniki
Vsi smo videli in slišali, kako se je cel svet poklonil spominu dragega tovariša Tita. Ob tem je bilo mnogo napisanega in povedanega. Tudi taborniki so se udeležili žalnih svečanosti ob njegovi smrti. Lahko bi rekel, da ni bilo svečanosti, na kateri ne bi bil prisoten bivši ali sedanji tabornik RMV. častno stražo v taborniških krojih pa smo postavili ob žalnih svečanostih za to: narišem Titom na Opčinah, v Dolini, na Proseku, v Repnu in v Doberdobu.
Težko je ob takih priložnostih najti prave besede, ki bi vsestransko označile tovariša Tita, njegovo življenje in delo. Mladinski odbor SK GZ je ob njegovi smrti izdelal letak z naslovom: Tovariš Tito — prijatelj mladine. Mislim, da to skromno geslo marsikaj pove o tovarišu Titu. še najbolj pa našega dragega Tita označujejo dejanja in misli. Prav zato bi rad navedel citate iz njegovih govorov, ki so namenjeni mladim.
*Od mladih veliko pričakujemo, ne omogočamo pa jim vedno vsega, kar bi potrebovali za pravilen razvoj. Poglejte, všeč mi je, da se je začela razvijati taborniška organizacija in potrudili se bomo, da ho zajela čim več mladih. Mladi ljudje v njej najdejo same sebe, vsak ima svoje dolžnosti, razvijata se disciplina in občutek odgovornosti do kolektiva. To je še posebej važno, saj prav kolektiv lahko v vzgojnem pogledu zelo vpliva na posameznika. Otrokom je pač treba nuditi različne oblike življenja — oblike, v katerih se mora v prvi vrsti uveljaviti njihova mlada mentaliteta, tako da otroci živijo svoje pravo življenje. Saj za otrokov razvoj ni nič bolj ubijajočega kot siljenje v enostranskost in ozko enoličnost.» (h pogovora v časopisu 'Mladost» z dne 22. maja 1957)
«V čem je naša' mladina drugačna od mladih v drugih deželah? Odlikuje se po tem, da sprejema odgovorne naloge, pa ne, ker bi ji to ukazal kdo ’od zgoraj’. Sama jih išče in to najtežje, gradi objekte, ki so najtežavnejši in ki zahtevajo največ dela in časa. Naj mm kar kdo pokaže, kje je na svetu mladina tako enotna, kje tako množično vlaga vse svoje telesne in umske sposobnosti v graditev lastne srečne prihodnosti in prihodnosti generacij, ki bodo prišle za njo. Tako zadovoljen sem, ko vidim, da naši mladini uspe napraviti tudi tisto, kar se komu zdi nemogoče. Za velike, težke naloge ni dovolj samo znanje, ampak je treba imeti tudi srce, treba je biti poln volje in ljubezni do tega, kar želiš uresničiti. Saj se tako v vsem, česar se lotevamo, kažejo tudi sposobnosti posameznika in sposobnosti vsega naroda. Tako mladino imamo danes — in srečni smo, da jo imamo.* (Iz govora ob otvoritvi avtoceste Ljubljana - Zagreb v Novem mestu, 22. novembra 1958)
«Vsem mladim polagam na srce: dajte, storite vse, da bo naša skupnost čim trdnejša, da bo narode družila ljubezen, da bodo ljudje kar najbolje sodelovali med seboj. Vse to je prav vaša dolžnost. Lahko vam povem, da vam vsi zaupamo in da smo ponosni na vas. Naša mladina želi imeti mladost — mladost, ki je mi nismo imeli. Vso pravico ima zahtevati, naj bo njena mladost vesela, mi pa od nje pričakujemo, da se bo vsestransko vključila v naše družbeno življenje in da bo napela vse moči, da bo Jugoslavija velika tako po duhu kot po prizadevanjih, da bo odločno branila svojo neodvisnost in suverenost, ki smo ju dosegli s krvjo in tolikimi žrtvami v našem narodnoosvobodilnem boju*. (Iz nagovora ob sprejemu štafete mladosti s čestitkami za rojstni dan, dne 25. maja 1969).
milan pahor
Uredništvo, uprova. oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, zo naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10
18. maja 1980
Oglasi
DZS - 61000 L|ubl|ono 43 pri
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 cADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., »IS- , 22.600	lir.	Finančni	800,	legalni 700. osmrtnice	300,	soz	'
400 lir za rnm	višine	v	širini	1	stolpca. Mali oglasi	200	lir	M®	'
Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije•J«j krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druflin v Italiji pri SPI.	,
i i	član	/talija
Izdaja LJ ZTT	Iv«ze	iasopUnjM
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tuk» ~	— beo^
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA POBUDO ODBORA VZPIANPI OBČINE DOLINA
Dolinski borci in aktivisti v Ljubljani in Dražgošah
V	nedeljo, 11. t.m., je odpotovalo iz dolinske občine 107 izletnikov na izlet v Ljubljano in v Dražgoše. Izlet je organiziral odbor VZPI -ANPI občine Dolina.
Na tem izletu smo se srečali borci in aktivisti, ki se mogoče že več časa nismo videli in smo skupaj preživeli nekaj ur.
V	Ljubljani, kjer smo bili gostje kolektiva radija in televizije, nas je sprejel direktor slovenske televizije, ki nam je zaželel dobrodošlico in na kratko opisal delo kolektiva. Za njegove besede in dobrodošlico se je zahvalil predsednik od bora Dušan Lovriha. Počastili smo spomin tovariša Tita in pred sliko položili šopek rdečih nageljnov. Nato smo si ogledali stavbo, studie, kamere, tajništvo ter spoznali, kako nastajajo oddaje.
Mimo studiov in dvoran smo prišli v peto nadstropje. Tu je zelo lepa in velika dvorana, kjer so nam člani sindikata pripravili zakusko, česar v takšni obliki nismo niti pričakovali. Naši tovariši niso šli na pot praznih rok, s seboj so imeli nekaj domače kapljice, tako da je bilo srečanje ob zakuski in kozarčku dobrega virica zelo prisrčno. Tovarišem smo se prav lepo zahvalili in ob 11.30 smo se odpeljali v Dražgoše pri Škofji Loki.
Kdor ljubi naravo, je imel ta dan posebno doživetje, spremljale so nas cvetoče češnje, jablane in hruške. Pred domom Cankarjevega bataljona v Dražgošah nas je sprejel Ludvik Jelenc, član odbora Zveze borcev in mladi, ki so nas pozdravili in potem smo skupaj odšli k spomeniku, ki je eden najlejših na Slovenskem. Pred bronasto skrinjo smo položili venec in cvetje in skupno počastili spomin padlih tovarišev.
Tovariš Ludvik Jelenc nam je na kratko orisal legendarno dražgoško bitko v januarju leta 1942 in kako so Nemci zverinsko pobili 41 domačinov. Pripovedoval nam je o načrtu za dograditev spomenika, načrt katerega so pripravili umetniki partizani: arhitekt prof. Boris Kobe, akademski kipar Stojan Batič in akademski slikar Ive Šubic. Nasproti spomenika je krasen mozaik, delo Iva Šubica.
Dušan Lovriha se je tovarišem zahvalil za besede, nakar je na kratko orisal zgodovino naše občine, udeležbo naših žena in deklet v NOB, naših borcev, ki so se borili v prekomorskih brigadah, v i-strskem odredu in raznih drugih o-dredih in brigadah v sklopu IX. korpusa, o naših spomenikih padlim tovarišem.
Vsi izletniki so bili navdušeni nad snomenikom, nad krajem, kjer je b1! zgrajen in nad veličastnim pogledom na okoliške kraje, kjer so slovenski partizani dokazali že v začetku leta 1942, da nacistična vojska ni nepremagljiva in napovedali zarjo naše zmage. Gostitelji pa so se zanimali tudi o političnem stanju pri nas in o boju zamejskih Slovencev za lastne pravice.
Po kosilu v domači gostilni smo se podali na ogled doma Cankarjevega bataljona, kjer smo se vpisali v spominsko knjigo, ogledali slike in dokumente padlih domačinov in borcev Cankarjevega bataljona.
Na željo mnogih izletnikov smo na povratku obiskali Sv. Urh, kjer so belogardistični kolaboracionisti ubijali partizane, si ogledali muzej in spomenik in se nekoliko zadržali v tem mučeniškem kraju.
Izlet se je končal z zadovoljstvom vseh izletnikov in v upanju, da bo odbor še kdaj organiziral kaj podobnega.	Udeleženka
Na pobudo Združenja staršev
Rojanski osnovnošolci na izletu na Gorenjskem
Dva nabito polna avtobusa sta preteklo nedeljo popeljala v zeleno in sončno Gorenjsko šolarje osnovne šole «Bazoviški junaki* iz Rojana v spremstvu učiteljic in staršev.
Obiskali smo rojstno hišo slovenskega pesnika Prešerna v Vrbi, prisostvovali maši v cerkvici svetega Marka, ?i ogledali rojstno hišo pisatelja Finžgarja v Doslovičah. Popoldne smo obiskali tudi muzej v Begunjah, ki spominja na trpljenje in grozote slovenskih ljudi in partizanov v dobi nemške okupacije med vojno. Ob povratku so otroci v Kranju položili rože na Prešernov grob in na spomenik bazoviškim žrtvam v mestnem parku.
Ogled Prešernove rojstne hiše in njegovega groba so otroci doživeto obogatili s krajšimi recitacijami in s skupnim petjem. Tudi za razlago o pomembnosti ku'turnih in zgodovinskih spomenikov, ki smo jih o-biskali, so pripomogli učenci sami s pomočjo in s pripravo svojih učiteljic.
Ves čas je med izletniki vladalo veselo razpoloženje in prisrčna družabnost, pobarvana s pesmijo donečih mladih grl. Tej razigranosti je botrovalo izredno lepo vreme pod okriljem kristalno čistega in izredno jasnega Triglava v ozadju.
Vsakoletni šolski izlet rojanske osnovne šole v različne kraje Slovenije pripomore k spoznavanju krajev, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, k ustvarjanju pristnih in dobrih odnosov med vsemi člani šolske skupnosti
Da so bili ti cilji doseženi tudi na letošnjem izletu, je zasluga odbora Združenja staršev in učiteljskega zbora, katerim gre iskreno priznanje in zahvala.
Udeleženec
Svetoivanski otroci so si ogledali Zadružni kraški hlev
V	spremstvu staršev so se naši najmlajši odpravili od Sv. Ivana na obisk k učiteljici Jercog iz Saleža. Po toplem in živahnem srečanju z učiteljico, se je izletniška skupina odpeljala k pravemu cilju tega pomladanskega pohoda: v Zadružni kraški hlev. Tam so nas sprejeli uslužni in potrpežljivi vodiči, ki so nas potem skozi spremljali po zadrugi in po pašnikih.
V	hlevu je pozornost malih obi-
skovalcev takoj pritegnil zadružni bik, ki je zelo prijateljsko obliznil vsakega, ki se mu je približal. Nato so bili na vrsti novorojeni telički in krave, ki so zamukale na pozdrav naših otrok. Obisku zadruge je sledil pohod po pašnikih, kjer so se otroci srečali s kravami, ki so se svobodno pasle po kraški dolinici. Učenci so se kmalu privadili na bližino krav in pogumnejši so se kar igrali z njimi, kot s starimi prijateljicami. Vse je bilo tako spontano in veselo s strani naših otrok, in vendar kako izredno je bilo to doživetie! Otroci so se podili sredi številnih krav, kot se podijo otroci v gorskih pašnikih ali po visokih planotah: a nismo bili ne v Furlaniji in niti na Koroškem! To je bila naša kraška zemlja, ki se nam je odkrila v nepričakovani vlogi:	kot pašnik goveje živine!
Spomini so se vračali na otroška leta in na pogovore starih kmetov, ki so pripovedovali o neverjetnem številu »glav* v naših krajih.
Zadružni hlev s svojimi številnimi kravami, z novimi, leno urejenimi prostori je ugodno vplival na vse obiskovalce. Imeli smo vtis, da je pred nami dobro organizirano podjetje, ki ga urejajo delavni in skrbni živinorejci. In vendar ni vse zlato, kar se sveti! Dežela in o-blasti, po začetni fazi, v kateri so pripomogli k izgradnji objekta, niso nadaljevali z obljubljeno podrto-ro. Vsem je jasno, da tako velik obiekt mora računati na možnosti razširienia in diferenciacije svofe deiavnosti. istočasno na mora biti pripravljen, da izpelje povsem nove načrte in pobude. Žal. oblasti ostajajo gluhe na vsako novo pobudo in no začetnih lenih besedah celo ovirajo njen obstoj in razvoj.
Našim živinorejcem iz srca želimo, da bi vztrajali pri začetem delu in da bi kmalu dočakali uresničitev svojih želja in načrtov. Naj se ne bi zgodilo, da bi naši otroci rekli: »Scominjamo se, kako so se nekoč pasle krave na Krasu!* C. Grbec
itimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiumiiuiiiiiiiitutiiimiiuiiiiiiiiiiiiiHiittiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Izlet trebenskih šolarjev
. .
m
M
k
LmIHB .i
Trebenski šolarji so šli prejšnjo nedeljo na šolski izlet, ki ga je priredilo združenje staršev. Obiskali so Cankarjevo rojstno hišo v Vrhniki, pred spomenik pa položili šop rdečih nageljnov. V Loški dolini so se v Starem trgu poklonili spominu žrtvam, popoldne pa so si ogledali grad Snežnik. Na sliki: trebenski šolarji pred spomenikom v Starem trgu

OSMICO je odprl Anton Bde pri Piščancih. Toči belo in čmo vino.
KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za pomladanske plašče, suknjiče, obleke in kostime. Košuta, Drevored D'Annunzio 11 - poslopje kina Capitol.
ZAKAJ bi hodil na olimpiado v Moskvo? Kupi si raje barvni televizor, dokler je še čas. Takojšnja debava - Aldo Colja, Kontovel 134, tel. 225-471 - servis popravil.
NA PODROČJU Opčin, Proseka, Bazovice in Doline iščemo osebo z znanjem slovenskega jezi':a, prosto popoldan — lahko tudi upokojenec za zunanjo komercialno dejavnest. Zelo ugodna plača. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Komerciala*.
GOSTILNA Grilanc - Salež išče o-sebo, ki bi vzela v najem gostilno. Oglasite se osebno pri Borisu Grilancu v Saležu.
PRODAJAM zazidalno zemljišče na Opčinah 1800 kvadratnih metrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 211-464.
OSMIČ A OLENICH (Padriče) toči pristno kratko vino. Danes popoldne vas bo zabaval ansambel Rino
SOLIDNO podjetje v Trstu vzame v službo uradnika/co, lahko tudi začetnika ali upokojenca z znanjem jezikov, vsaj angleščine. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro: Poštenost.
OSMICO bo odpri danes, 17. t.m., Alojz Milič . Repen 49. Točil bo belo in črno vino.
PARFKMI GIVENCHY za moške in ženske lahko dobite tudi na Opčinah v trgovini »Parfumerija in kozmetika 90»
ZA TRUDNE IN BOLEČE NOGE,
za noge, ki m močno potijo, ima-
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
mo veliko izbiro krem, pudrov, dezodoransov in soli za kopeli. Vse to dobite v trgovini »Parfumerija in kozmetika 90» — Opčine
PRODAM dirkalno kolo znamke Vil-lier Triestina v dobrem stanju primerno za fanta starega od 10 do 12 let. Cena po dogovoru. Telefonirati v popoldanskih urah na številko 82-50-59.
OSMICO je odprl Rudolf Košuta (Beljan) . Križ 44. Toči- pristno domačo kapljico.
STANOVANJE Z GARAŽO, sončno, šest let staro, prodam v predmestju (vhod, dnevna soba z veliko teraso, dve spalnici, kuhinja, kopalnica) 37.000.000 + 114.000 mesečno »mutuo*. Tel. 826-624 od 12. do 13. ure.
PRODAM fiat 132 - 2000 letnik 1978. Telefon 229-343 ali 225-682.
IŠČEM sol k) ali majhno stanovanje prazno ali opremljeno za dobo od šest do osem mesecev. Telefoni-
rati i.a tel. št 417-670 od 13. do 15. ure.
PRODAM čistokrvnega psa bernardinca starega sedem mesecev. Telefon 229-343 ali 225-682.
USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od mpseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646.
PRODAM fiat 850 v dobrem stanju. Cena 200.000 lir. Telefonirati od 13.00 do 14.30 na tel. štev. 220601.
IŠČEMO uradnico/ka z znanjem srn bohrvaščine in angleščine ter osebo za prevode iz poljskega jezika. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Padula*.
pam železnina
M	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijska cona)
DO M JO. 132 • Tol 124 9/9
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
V	počastitev spomina pok. Avgusta Germanija daruje sin Edvard z družino 30.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA
V	spomin na sestro in teto Marijo Milič vd. Škabar darujejo brat Milko ter nečaka Miloš in Ljubo
30.000	lir. V isti namen darujeta brat Peter in nečakinja Neva 20 tisoč lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU
V	spomin na Josipa Starca daruje Dragica Mesar (Tomačevca) 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
V	počastitev spomina pok. Jožefa Sedmaka ob 2. obletnici smrti daruje žena Marija 10.000 lir.
V	spomin na umrlega borca Ladislava Sirka darujejo prijatelji iz Križa 15.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti Dominika Sedmaka darujejo G. Meden (Trst)
5.000	lir ter Kristina in Majda (Križ 249) 20.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO LOJZETU KOKORAVCU - GORAZDU Srečko Orel daruje 30.000 lir in Josip Guštin 100.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO J. RIBIČIČU
Dr. Rafko Dolhar daruje 5.000 lir. Evelina Pahor 10.000, Ada Tavčar 70.000, kozmetični salon A.Z. 20 tisoč lir.
Iz otroškega vrtca pri Sv. Jakobu darujejo otroci Borut, Ivana. Mauro. Pavel, Scheila in Vasja 30 tisoč lir in gospe Anica in Eda
20.000	lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVUAH PO F.S. FINŽGARJU
V	počastitev spomina pok. Marije Pertot - Maričke darujejo družine Višnovec, Štoka in Biber 15.000 lir.
V	spomin na pok. Pepita Petrovčiča darujeta Alda in Sergio Pertot 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Maričke Pertot daruje Barkovljanka 10 tisoč lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na pok. Avgusta Germanija daruje Antonija Sergiani 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Ivanke Rijavec vd. Stibiel daruje Ivanka Vitez z družino 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipine Klun darujeta Valerija in Stano Žerjal 5.000 lir.
V	počastitev spomina Jožefa Sedmaka ob 2. obletnici smrti daruje žena Marija 10.000 lir.
V	spomin na brata Ivana Kalca daruje Rudolf z ženo Marijo 10.000 lir.
ZA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL
V	spomin na pok. dragega prijatelja Nardota Ruzzierja darujejo prijatelji in prijateljice z Lasca 30 tisoč lir.
V	spomin na pok. Nardota Ruzzierja daruje družina Milana Čuka
10.000	lir.
Namesto cvetja na grob Antonije Šegina vd. Starc darujeta Vilma in Drago Antoni 10.000 lir.
V	spomin na Tončko Šegina, Danila Ukmarja in Leonarda Ruzzierja daruje Ida Bukavec 15.000 lir.
V	spomin na pok. Tončko šegina daruje družina Zužič 5.000 lir in Marija Grilanc 5.000 lir.
V	spomin na pok. Danila Ukmar-a - Slovenca darujeta Marija in
armelo Lukša 10.000 lir.
V	spomin na pok. Angela Mitrija daruje Lina Čuk 10.000 Ur.
V	spomin na pok. Milivoja Zuži-ča daruje družina Milana Čuka 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob tovariša Josipa Broza Tita daruje Danilo Puntar 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Leonarda Ruzzierja daruje Marija Riolino 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Milivoja Zužiča daruje Lucijan Štoka 10.000 lir.
V	počastitev spomina Milivoja Zužiča in Danila Ukmarja - Slovenca daruje Lidija Kapun 10.000 lir.
Ob 35-letnici smrti dragega moža in očeta Ivana Kapuna daruje družina 20.000 lir.
V	spomin na Milivoja Zužiča darujejo Marija, Vanda in Vera 10.000 lir.
't' ■ " A"-.’-
Darovi in prispevki
11-' t > •	■ -
£
Pripravljalna odbora za poimenovanje osnovnih šol v Zgoniku in v Saležu se iskreno zahvaljujeta BORISU GRILANCU za prispevek, ki ga je daroval za poimenovanji v spomin na nono Pierino.
ERRE	CONKEZIONI NORCIA
MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA	
Z ODREZKOM	JEANS CASUAL TRST. UL MAZZINI 10	# VOGAL UL. CASSA Dl RISPARMIO TEGA OGLASA DOBITE POSEBEN POPUST
Za Slovenski šolski center - Milje darujeta Kiljan Ferluga 10.000 lir in Clavdia Anedda 10.000 lir.
V počastitev spomina pok. Josipa Starca daruje družina Ostrouška
50.000	lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Ob 1. obletnici smrti Ferdinanda Daneva daruje družina 20.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Aldo Cingerla daruje 30.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Josipa Starca darujejo Spangher - Zanella
10.000	lir in Ado Ban 20.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Za TPPZ darujejo podporni člani: Egidio Baruca 10.000 lir, Alfred Švagelj 10.000, Jože Cesar 5.000, Cvetko Ušaj 10.000, Ivan Zobec 10 tisoč, Oskar Vatovec 20.000, Gior-gio Canciani 10.000, Miran Kuret
15.000	in Karel šiškovič 10.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti Ferdinanda
Daneva daruje družina 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Josipa Starca darujejo Milena in Mirko 10.000 lir in Lojzka Guštin 3.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na pok. Josipa Starca darujejo Danica Starc 5.000 lir in Fabio z družino 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Josipa Starca darujeta Miranda in Slavko Luxa 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na pok. bratranca Josipa Starca darujeta Anica in Darko Starc 15.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Milivoja Zužiča in Danilota Ukmarja darujeta Guerina in Milko Puntar 10.000 lir za godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Marije Milič vd. Škabar daruje Janko Rebula z družino 10.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na pok. Josipa Miliča daruje žena Olga 20.000 lir za center za rakasta obolenja.
V	spomin na pok. Danila Ukmarja - Slovenca darujejo Elda in Cveto Ukmar 10.000 lir in Ivanka Milič (Salež) 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na pok. Josipa Starca darujeta Ana in Josip Cibic z družino 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na tovariša Josipa Broza Tita darujejo za pevski zbor Jadran iz Milj: Branko Žerjal 10.000 lir, Celestina Umek 3.000, Mira Božič 5.000, Justina Štrajn 5.000, Marija Sever 5.000, Bruna Korošec
5.000,	Kiljan Ferluga 5.000, Ljuba Božiglav 5.000, Lucijan Zupin 1.500, Anita Korošec 2.000, Kristina Manin 5.000, Jože Žigon 10.000. Marija Štranj 5.000, Vesna Tul 10.000. Aldo Korošec 5.000, Aldo Krmac 5.003 in Rosana Purger 2.04X1 lir.
V	spomin na pok. Marijo Milič vd. Škabar daruje družina Milič (Zeonik 48) 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Danilota Ukmarja daruje Bruna Daneu -Buccellato 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na pok. Josipa Starca darujejo Miranda, Zofka in Edi Kapun 15.000 lir. družina Ukmar - Ter-čič 10.000, Miranda in Slavko Luxa
10.000,	Peni in Marijo Daneu (Grada) 20.000 in Etka in Draeo Ukmar 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomina pok. Avgusta Germanija daruje sin Edvard z družino 30.000 lir za PD Ivan Grbec in 30.000 lir za dom Jakoba Ukmarja v škednju.
Namesto cvetja na grob Josipa Starca daruieta Ivan in Anica Ci-jani 10.000 lir za Glasbeno matico.
V	soomin na pok. Danila Ukmarja - Slovenca daruje družina Cijani
10.000	lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Ob prvi obletnici smrti Ferdinan da Daneva daruje družina 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja daruje družina Vremec (Opčine) 10.000 lir za ŠD Polet.
V	soomin na tovariša Josipa Broza Tita daruieta Marica in Karlo Kokeli 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ladislava Sirka darujejo Rokčevi 10.000 lir za moški pevski zbor Vesna. V isti namen daruje Adelina Guštin 5.000 lir za PD Vesna.
V	spomin na pok. Josipino Klun darujeta Rika in Milan Kuret 10 tisoč lir za ŠD Breg.
V	spomin na pok. Tončko Šegina darujeta Dorka in Guerino 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Danila Ukmarja darujeta Dorka in Guerina 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na pok. Antonijo Šegina vd. Starc daruje nečak Jušto
25.000	lir za Godbeno društvo Prosek. 25.000 za ŠD Primorje in 25.000 lir za Mladinski krožek FVosek-Kon-tovel.
V	spomin na Antonijo Šegina darujeta Gina in Edi Kemperle 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na pok. bratranca Josipa Starca darujeta Anica in Darko Starc 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomina pok. Pepe Klun darujeta Lidja in Stanko Smo-tlak 15.000 lir za KPD Primorsko iz Mačkoli.
Ob 1. obletnici smrti Ferdinanda Daneva daruje družina 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 10.000 lir za Mladinski zbor Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina pok. tov. Josipa Broza Tita daruje Janko Budin 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja darujeta Marija in Kazimir Majovski 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Danila • Slovenca daruje Ivanka Milčeva iz Saleža 10.000 lir za pevski zbor Va-silii Mirk.
Namesto cvetja na grob Ladisla-
va Sirka darujeta Desanka in Ivo Škrk 20.000 lir za Skdanc.
V	počastitev spomina pok. očeta Ančke Kufersin darujeta Jasna in Rado Gruden 10.000 lir za odbojkarski odsek ŠZ Bor.
V	spomin na pok. Marijo Vodopivec daruje Silva Vodopivec 20.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Josipa Starca daruje družina Spanger -Zanella 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu in 10.000 za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Josipa Starca in Ninija Puntarja daruje Vida Gerlanc z družino 5.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Josipa Starca darujeta Miranda in Zmago Sedmak 10.000 lir za pooravilo dvorane na Kontovelu in 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Luča Škerlavaja darujeta Maria in Marčeto Kufersin 10.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na pok. Ninija Puntarja daruje Gigia Cijak - Basile 10 tisoč lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Josipa Starca darujeta Savica in Ottavio 5.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
V	spomin na pok. mater Livija Viginija darujejo družine Gerdol. Maver in Sclierl 15.000 lir za ŠZ Bor in 15.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Josipa Starca darujejo Bogomila, Boris, Bruno, Sonja, Rada in Anica 30.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 10. obletnici smrti Jožefa Ma-ver.ia daruje sin Adrijan z družino
5.000	lir za ŠZ Bor in 5.000 lir za Dijaško matico.
V	soomin na pok. teto Berto daruje Marjo Križmančič (Petračev) z družino 10.000 lir za ŠZ Sloga.
Podporni član Josip Zobec daruje 10.000 lir za PD Fran Venturini.
Ob 20. obletnici smrti dragega o-četa Valentina daruje sin Tiberjo Maver 20.000 lir za PD Fran Venturini.
Namesto cvetja na grob Josipine Klun darujejo Stano in Marčela Pečar 10.000 lir in Darica Maver 10 tisoč lir za PD F. Prešeren.
V	spomin na pok. Josipino Klun darujeta Meri in Rado Žerjal 10.000 lir za PD F. Prešeren.
Ob pogrebu Josipine Klun darujejo pevci 50.000 lir za PD F. Prešeren.
V	spomin na pok. dr. Bogota Senčarja daruje družina dr. Logarja iz Nabrežine 20.000 lir za Sklad Sergija Tončiča.
Družina Justa šegine (Prosek) daruje 10.000 lir za sekcijo KPI Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Josipine Klun darujeta Valerija in Stano Žerjal 5.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na pok. Josipino Klun darujeta Santa in Nevja 5.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na predsednika Tita, neutrudnega borca za mir in enakopravnost darujejo Bogomil Zobec
10.000	lir, Žanko Zobec 10.000, Jože Starc 20.000, Stanko Korošec 10 tisoč in Danilo Žer jal 10.000 lir za Zvezo borcev iz Boijunca.
Raznašalke Primorskega dnevnika iz Mačkolj odstopajo nagrado
100.000	lir za KPD Primorsko iz Mačkolj.
Namesto cvetja na grob Ivanke Rijavec vd. Stibiel daruje Ivanka Vitez z družino 5.000 lir za pevski zbor Igo Gruden.
V	spomin na pok. dragega prija telja Nardota Ruzzierja darujejo pri-
jatelji in prijateljice z Lasca 30.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na pok. Pepija Starca darujeta Nives in Igor Šuligoj z družino 20.000 lir za SPD Tabor.
Ob 9. obletnici smrti prof. Ivana Sosiča daruje družina Sosič - Čuk 1.0.000 lir za SPD Tabor in 10.000 lir za ŠD Polet.
Ob 9. obletnici smrti prof. Ivana Sosiča darujeta Lucija in Seraf Hrovatin 10.000' lir za SPD Tabor.
Julka Možina daruje 25.000 lir za SPD Tabor in 25.000 lir za sekcijo KPI Opčine - Bani.
V	spomin na pok. Pepija Starca daruje družina Cijak 30.000 lir za Dijaško matico.
Družina Ažman daruje 50.000 lir za Sklad maršala Tita za izobra-
ževanje delavcev in njihovih <*r0'! v Jugoslaviji.	m
V	spomin na pok. Cveta rt* ,■
daruje Stanko Požar z družin tisoč lir za ŠD Zarja.	M
Namesto cvetja na grob J j Starca darujejo Ljubo Grila,r ^ tisoč lir in Aldo in Luciana i ■ lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na pok. Josipa o* , daruje Mario Matiašič (BarkoW
10.000	lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina pok-Josipa Starca darujejo Silvi0 soč lir, Sergio 15.000 in Klem
15.000	lir za popravilo dvoran* Kontovelu.
V	spomin na Josipa Starca ž
jejo Marija in Pepi Prašelj • lir in Mara, Branka in Bons tot 10.000 lir za popravilo dvor na Kontovelu.	t.
Namesto cvetja na grob Vladi mira Sirka daruje D1158 ^ šuta z družino 15.000 lir M P® zbor Vesna iz Križa.
G. BABY
ULICA GENOVA 12/13 TRST
MFE
Levrs
P0PS4
CARRFRP
I
J
E
A
N
S
C
A
S
U
A
L
012
bcnetlor
Lee
? CHP V - wr -.
LESTVE VSEH VRST
•	Profesionalne lestve
% Raztegljive lestve na tovom|aklh
•	Raztegljive lestve s podaljSljivim opornim podstavkom
•	Oporna sto|ala
•	Gradbeni odri
splošno pohištvo
TRST
3rač
- Ulico S. Clllno, 38.® (040) 8
PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
VujiumUI
PRI MO ROVIS
nudi
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degu* staciji na Trgu Goldoni št, 10 ter v vseh trgovinah, super* marketih in kavarnah.
•	MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANTEN
•	POPRAVILA RADIO-TV
SOSIČ BORIS
OPČINE — Proseška ul. 49 — Tel. 213400
tiskarna ljudske pravice.
ČASOPISNO TISKARSKO PODJED6
pravica-dnevniK
TISKARNA LJUDSKE PRAVICE 61000 LJUBLJANA, Kopitarjeva 2
ČASOPISNI TISK OFSETNI TISK KNJIŽNI TISK
Telefon: (061) 323-841	Teles;: ljudne 31177
KNJIGOVEZNICA
PLASTIFICIRANJE
KLIŠARNA
Naročila opravljamo solidno In po konkurenčnih cenah