Leto XVIII., St. 4.
Poitnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. februarja 1931.
V organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravica.
Uredništvo in npraya: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi ae ne vračajo. Ček, raSnn 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna iteTilka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—, Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Telefon itcv. 3478,
Kam se steka denar delavca in kmeta?
Kruh se je prodajal kilogram po 5*— Din, medtem ko se je pšenica plačevala po 3*— Din in več; cena kruhu 1.1929 kljub temu, da je padla cena pšenici na 1*80 Din, ni padla; cena kruhu je tudi danes še 4*50 Din, četudi je pšenica padla na 1*45 Din kg.
Liuu
Pred vojno se je prodajal 1 kg belega kruha po 36 para (vinarjev), a pšenica po 22 para (vinarjev). Po tej logiki bi moral stati 18 predvojnih para (vinarjev), ker 100 kg pšenice stane samo 1210 zlatih dinarjev (kron). A v resnici stane danes 43 predvojnih zlatih par (vinarjev).
Pšenica je za 45% cenejša nego je bila pred vojno, a kruh je za 12% dražji kot pred vojno. Kruh je za 2*35 krat dražji nego bi normalno smel biti.
Ta slika nam jasno kaže, kam se steka diferenca med ceno pšenice in ceno kruha. A de se peke prisili, da znižajo ceno kruhu, se maščujejo nad pomočniki ter jim znižajo itak že sedaj prepičle mezde. Ako se zniža cena kruhu za 50 para, se pomočniku zniža mezda za 5 kovačev na teden in še več.
Kmetu se plačuje za pšenico in rž zelo nizka cena, a delavec, ki mora kupovati kruh, mora šteti oderuške cene, pomočnik in vajenec pa morata delati za beraške mezde.
Kdo ima tukaj ogromen dobiček?
ČAS JE, DA SE ODLOČNO NASTOPI PROTI TAKEMU IZKORIŠČA VAN JU KMETA IN DELAVCA. NI POTREBNO, DA JEMO MI DRAŽJI KRUH KAKOR GA IMAJO V LONDONU, BERLINU ALI V PRAGI!
Kaj Je marksizem!
Najbolj pa je razširjeno naziranje, da je marksizem narodno-gospodar-ska teorija. Utemeljujejo pa to svoje naziranje s tem, ker je znanstveno največje Marxovo delo »Kapital« na videz narodno-gospodarsko. Vsaj zdi se, da obravnava Marxov »Kapital« le stvari, ki tvorijo bistvo narodnega gospodarstva. Vemo, da obravnava Marx v svoji knjigi cirkulacijo kapitala, analizira pojme blaga, njegove vrednosti, pojma cene in dobička, kako se ustvarja dohodek itd.
Toda:	že podnaslov znamenite
Marxove knjige pa nas opozori, da obravnava Marx v kapitalu druge stvari, nele narodno gospodarstvo. Podnaslov pove: »Kapital« je kritika politične ekonomije. Politična ekonomija pa pomeni v francoskem in angleškem jeziku to, kar označujemo pri nas z narodnim gospodarstvom.
Besede kritika pa ne smemo v tem primeru istovetiti s kritiziranjem, marveč: s to kritiko narodnega gospodarstva je hotel Marx razjasniti dejansko bistvo in pogoje narodnega gospodarstva.
Zato je jasno, da se je moral postaviti Marx na stališče, ki je izven znanosti, ki jo je hotel Marx v svojem delu objeti. Zato stoji Marx s svojim delom izven okvirja narodnega gospodarstva. Značilno za Marxovo gospodarsko kritiko je, da opazuje narodno-gospodarske pojave nele z narodno-gospodarskega vidika, marveč tudi in to pred vsem kot družabne pojave, torej kot pojave družabnega življenskega procesa.
Marxova nova osnova analize je torej družba, ali, še boljše, podru-žabljenje. Ker dokaže Marx, da so narodno-gospodarski pojavi produkti podružabljenega, in pokaže, kako so se razvili po nekih, zgodovinsko nastalih gospodarskih tvorbah, se iz-premene narodno-gospodarski pojavi v zgodovinske. V tem pa tiči bistvena razlika med marksističnim in na-rodno-gospodarskim naziranjem. Za meščansko narodno gospodarstvo so gospodarski pojavi oblike družabnega življenja. Pa tudi, če meščansko narodno gospodarstvo zgodovinsko opazuje, ne prizna, da bi bil sedanji kapitalistični način proizvodnje le zgodovinska faza, preko katere mora nujno iti nadaljnji družabni razvoj. Narodno gospodarstvo je po svojem bistvu nauk o ustanavljanju in delitvi bogastva, ki ga z za meščansko ideologijo značilno dvoumnostjo označuje za narodno bogastvo. Čeravno je to le bogastvo posedujočih razredov, ki pa veljajo pač še vedno za nosilce nacije.
Kratko: narodno gospodarstvo je po svojem bistvu gospodarska teorija, toda le na temelju kapitalistične privatne lastnine, kakor je nastala po 15. stoletju. Narodno gospodarstvo pa ne obravnava bistva gospodarskih pojavov in dogodkov. Zato je tudi naravno, da ta teorija ni napredovala in ni prav nič pripomogla do globljega razumevanja gospodarskih pojavov.
Res je, kar je zapisal Marx: bur-žuazija je zatrla pri svojih teoretikih duhovni nagon in polet, ko je dobila politično moč v svoje roke.
Marksizem pa ni le narodno gospodarska teorija: on smatra celo epoho, v kateri se vrši družabna produkcija le zato, da si ustvarjajo posamezni razredi bogastvo, le kot zgodovinsko stopnjo v razvoju človeške družbe, preiskuje zato realne vzroke, ki so dovedli do tega razvoja, in vzroke, ki bodo povzročili
izpremembo, odnosno izmeno te stopnje. Zato ima Karl Kautsky prav, da je Marxov »Kapital« izrazito zgodovinska knjiga. »Kritiko narodnega gospodarstva« je mogel izvršiti marksizem le, ker je sistem, ki ob-
ravnava družabni razvoj. V tem razvoju pa je kapitalistični način proizvodnje le prehodna faza. Z eno besedo:	Marksizem	ni narodno-gospo-
darska teorija, marveč družabna veda.	(Iz	»Svobode«.)
To boste videli že jutri, vi mizarji, ve tkalke, vi kovači, vi delavci pod zemljo.
S tisoč kremplji grabi, s tisoč plameni puha, v tisoč skrivališčih preži in išče svojih žrtev med mladeniči in mladenkami.
Ali veste to?
Smejite se mi: to ni nič novega, že davno vemo to.
Res? Vsi ste že to vedeli?
Morem vam reči samo to-le:
Zavidam vas za vaš pogum, s katerim hočeti iti nad pošast.
Lahko vam dam klopčič preje v roke, da najdete pravo pot. Samo konček za prve korake. Drugo si morate sami poiskati.
Ali veste, kje se prede ta preja?
Zunaj pri vetru in valovih, na livadi in v gozdu, ob dežju in solncu. Tu postane zopet veselejše vaše razpoloženje, ki ga je delovni dan uspaval in otopel.
Kje še?
Med tovariši, na zborovanju, kjer so zbrani mladi in stari Tezeji, ki govore o svojih zmagah in porazih.
Kje še?
V delavski knjižnici. Tu se preja za vas na veliko, fina in surova. Vsi veliki pesniki so predli za vas.
In kje še?
Tam, kjer doni glasba, kjer se poje in pleše.
Navežite to prejo od konca do kraja in imeli boste nit, ki vas ne bo zapeljala.
In sedaj v labirint, dečki in deklice!
Tako ne boste zašli.
Klopčič preje in meč, to je vaše orožje.
Jasna glava in žuljava pest vas vodita zanesljivo po vseh labirintih
sveta.
(Iz »Svobode«.)
Zveza rudarjev Jugoslavije posreduje.
Na inicijativo ZRJ je Delavska zbornica sklicala za dne 18. januarja t. 1. v Delavskem domu v Trbovljah širšo konferenco vseh rudarskih zastopnikov, da se zavzame stališče k položaju rudarjev Dravske banovine.
Soglasen sklep je bil, da se odpošlje deputacijo k banu, da ga zaprosi za pomoč v naslednjem:
1. Da kraljeva banska uprava posreduje pri centralni vladi, da se pri prihodnjih pogajanjih za nabavo premoga državnim železnicam upošteva predvsem naš domači premog.
2. Ako se to ne bi dalo v polni meri doseči in bi se moralo delavstvo reducirati, da se z zasilnimi deli v bližini rudnikov zaposli brezposelne, ali pa se jim drugače nudi mate-rijelno pomoč.
Nadalje je Zveza rudarjev na podlagi sklepa seje načelstva z dne 25. januarja t. 1. poslala potom Delavske zbornice kraljevi banski upravi obširno spomenico v zadevi odprave kuluka, v kateri je obširno utemeljila sedanji bedni položaj rudarjev in ne-možnost plačila tega od strani rudarskega delavstva.
Dne 17. februarja t. 1. se je ta delegacija zglasila pri g, banu ter mu zgoraj navedeno podrobno utemeljila. G. ban je izjavil, da o prvih dveh točkah vodi račune in jih bo po svoji možnosti podpiral. A v zadevi odprave kuluka pa je izjavil,- da ga ne more odpraviti, ker je to splošna zakonska obveza, vendar pa upa, da ta kuluk ne bo večen.
Želimo, da bo kraljeva banska uprava sedaj bedni položaj rudarjev razumela in storila vse, kar je v njeni možnosti, da se ta položaj za rudarje izboljša.
Karl Dantz:
Pot v Življenje.
V starem veku je bil na otoku Kreti velik grad. Imenoval se je labirint. Ker je bil zgrajen zato, da se izgubi vsak, ki je šel v njega.
V njem je bila pošast, ki je bruhala ogenj in požirala ljudi.
In morali so jo krmiti s človeškim mesom, leto za letom, da jo nasitijo in da ne zdivja iz grada.
Mladeniče in mladenke, najmočnejše in najlepše v vsej deželi so ji •netali, da jih požre.
Starši so tožili in jadikovali, da morajo žrtvovati svoje najljubše in najboljše. Toda niti z roko niso ganili, da se tega ubranijo.
Dokler ni prišel nekdo, ki jim je pokazal, kako je treba končati z žrtvovanjem ljudi.
Tedaj je bilo hipoma konec davljenju.
' Tezej.
Ta je imel to pamet in pogum. Klopčič preje je pritrdil ob vhodu v grad in jo je medpotoma odvijal, da najde pot nazaj.
In potem je pošasti z mečem odsekal glavo.
Pred menoj ste, vi Tezeji, dečki in deklice, in hočete v labirint.
Poguma imate zares veliko, to se vidi iz vas.
Toda, ali res veste, kaj vse vas čaka? Ali veste, da je vaše lastno življenje labirint? Ali poznate pošast, ki žre človeška življenja?
Ni mrtva, čeprav ji je grški junak odsekal glavo.
Ne, živa je kakor kdajkoli prej in namesto ene glave jih je dobila sto.
In postala je tako velikanska, da je nekdo sam ne more več premagati.
Poostrena borba za načrt zakona o socialnem zavarovanju.
Podjetniške organizacije zahtevajo poslabšanje socialne zakonodaje.
Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je v decembru minulega leta razposlalo vsem Delavskim in delodajalskim zbornicam načrt zakona o socialnem zavarovanju z zahtevo, da stavijo izpreminje-valne predloge do srede februarja t. 1.
Delavske zbornice kot zakonite predstavnice delavstva so načrt takoj razposlale v izjavo vsem registriranim strokovnim organizacijam delavcev in nameščencev. Že na an-
keti, ki jo je priredila Delavska zbornica v Ljubljani za predstavnike strokovnih central, se je opazilo, da načrt odločno izpreminja sedanji zakon o zavarovanju delavcev in to samo v škodo delavstva.
Strokovna komisija za Slovenijo je takoj po prejemu načrta sklicala sejo, na kateri je bila po temeljiti razpravi sklenjena naslednja načelna resolucija:
V načrtu zakona se občutno poslabšuje tako bolniško kot nezgodno zava-
rovanje samo na škodo delavstva. — Zato zahteva strokovna komisija:
1. Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt naj se čimipreje izvede s sredstvi, ki ijih določa sedanji zakon.
2. Prispevki in dajatve bolniškega zavarovanja morajo ostati v sedanji višini. Sanacija nezgodne panoge se mora izvesti na račun delodajalcev.
3. Samouprava zavarovanja mora ostati neokrnjena.
Tudi strokovne organizacije delavcev in nameščencev so se podrobno bavile z načrtom ter opozorile Delavsko zbornico v Ljubljani na vse
memorandum
k načrtu zakona o socialnem zavarovanju:
Po temeljitem proučevanju načrta zakona o socialnem zavarovanju izjavljamo:
Delavske zbornice so proučile načrt zakona o socialnem zavarovanju resno in temeljito. To vprašanje je brez dvoma najvažnejše vprašanje za celo našo socialno politiko in za vse naše delavstvo. Ono je obenem tudi važno narodno in državno vprašanje, ker se tiče življenskih potreb blizu tristotisoč prebivalcev naše države. Delavske zbornice so zaslišale o tem vprašanju strokovnjake, odgovorne funkcionarje delavskega zavarovanja pa so zaprosile za podrobno poročilo o dejanskem stanju, ki obstoji danes v socialnem zavarovanju in o efektu, ki bi ga imele v načrtu predložene izpremembe. Končno so stopile zbornice preko vseh oblik delavskih organizacij v neposredni stik z desettisoč delavci.
S tem jim je omogočeno, da so v svojem mišljenju v najpopolnejši meri izraz želj in potreb našega delavstva in istočasno izraz stvarnih potreb socialnega zavarovanja.
Za izvedbo zavarovanja za slulaj onemoglosti, starosti In smrti.
Predvsem moramo reči, da so delavci zadovoljni in hvaležni, ker kaže načrt resno voljo, da se izvede tudi zavarovanje delavcev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, ki je bilo predvideno že pred desetimi leti z zakonom o zavarovanju delavcev, a še do danes ni izvedeno.
Neizvedba tega zavarovanja ogroža obstoječe bolniško zavarovanje, kojemu v breme padajo v sedanjih razmerah stari in onemogli delavci. Zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti se mora na vsak način izvesti, ako hočemo obvarovati sedanje zavarovanje za slučaj bolezni pred gospodarskim polomom. Izvedba tega zavarovanja pomeni obenem izpolnitev obljube, ki jo je dala kraljevska vlada delavstvu javno pred dvema letoma in čije izpolnitev delavci po pravici pričakujejo.
Dasiravno pristaja delavstvo zaradi zelo znižanih delavskih mezd na nove obremenitve, vendar je pripravljeno v svrho izvedbe zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, da prispeva od svoje strani 1.53» zavarovane mezde, kar znači za zavarovanje letnih dohodkov v iznosu 75 do 100 milijonov dinarjev. Pričakujfe pa, da bodo istotoliko prispevali delodajalci in da bo tudi država z ozirom na ogromni moralni, politični, kulturni in zdravstveni pomen te velike socialne reforme s svoje strani pripravljena na žrtve, da se izvede to zavarovanje tako, kakor je potrebno.
Razočaranje zaradi novega naCrta.
Ob tako dobrem razpoloženju je pričelo delavstvo proučevati novi načrt zakona o socialnem zavarovanju. Toda na naše največje začude-
nje ne zahteva projekt od delavstva le nujnih novih prispevkov za to novo zavarovanje, ampak tudi velika in obsežna prikrajšanja z ozirom na današnje pravice v zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode. Po vsestranskem in objektivnem proučevanju načrta je prišlo delavstvo do prepričanja, da bi z ozirom na današnje negotove gospodarske razmere toliko izgubilo, da ga ne more pomiriti niti upanje na bodoče pokojnine v slučaju starosti in onemoglosti. Eno-dušno mnenje vseh delavcev je, da novemu načrtu ni uspelo ustvariti nekaj dobrega; da ne more služiti za podlago za novo socialno reformo; da ga mora absolutno odkloniti in da se mora vzeti druga, pravičnejša in solidnejša osnova za izvedbo tega velikega dela. Kajti novi projekt dejansko demontira vse, kar je do danes obstojalo v socialnem zavarovanju, to, kar je delavstvo že imelo in kar je postalo sestavni del njegovega življenja. To pa vse le radi tega, da bi se mu v daljši bodočnosti zasigu-rale skromne pokojnine.
Primeri krivic po naCrtu.
Hočemo pokazati samo na nekaj primerov težkih krivic, katere dela novi načrt delavstvu.
Uživanje vseh dosedanjih pravic iz zavarovanja: pravico do zdravil in zdravljenja, hranarine, do zdravljenja v kopališčih in sanatorijih veže na dolge karenčne roke, V največ slučajih zahteva zaposlitev skozi deset mesecev v enem letu, ali 18 mesecev v dveh letih. Delavstvo bi bilo jako srečno, če bi bile naše gospodarske razmere take, da bi mu omogočale tako dolgo zaposlitev. Toda dejansko je pa velik del delavstva povprečno zaposlen komaj 3 mesece v letu. Povprečna 10 mesečna zaposlil tev industrijskega delavstva obstoji deloma v Dravski banovini, sicer pa nikjer drugje v naši državi. Pa tudi v Dravski banovini večina sezonskih delavcev ni dalje zaposleno v letu, kakor po 4 do 5 mesecev. Z ozirom na ta dejanski položaj bi značil tak karenčni rok za delavce, da popolnoma izgube največji del pravic iz dosedanjega zavarovanja.
Povsem je nerazumljiv predlog, da se oropajo svojci delavcev pravice do zdravniške pomoči, ako nima-,, jo tega dolgega karenčnega roka, kljub temu, da obstojajo te pravice v gotovih delih naše države že izpred svetovne vojne, zlasti, ker te pravice ne predstavljajo nikake posebne obremenitve za zavarovanje. Poleg tega je še nerešeno vprašanje, kdo naj nudi zdravniško pomoč obolelim svojcem delavcev, ki nimajo sredstev, da bi se mogli zdraviti privatno.
Načrt tudi predlaga, da izgubi delavec v slučaju krajšega zaposle-nja za dobo zdravljenja hranarino popolnoma, ali pa, da se mu zniža od dveh tretjin na polovico zavarovane mezde. Vprašanje je, če je sploh mogoče zdravljenje brez hranarine, kajti v tem slučaju ne bi imel delavec sredstev niti za najnujnejšo pre-
hrano. Cemu naj mu potem služi od zdravnika predpisano zdravilo, ako nima sredstev za preživljanje, ni pa vsled bolezni zmožen za delo.
Istotako so zelo znižane nezgodne rente. Ni dovolj, da dobijo ponesrečeni delavci manjše rente, ampak imajo pravico na polno rento le delavci, ki so postali nad 60% delane-zmožni. Predlog obsega dalje silno krivičen način za izračunavanje rente. Delavec naj bi tie dobil rente na podlagi svoje faktično zavarovane mezde, ampak se mu zaračuna mezda v dobi brezposelnosti le po Din 10.— na dan, s čimur bi bila izguba ponesrečenih delavcev naravnost ogromna in nenadomestljiva.
Slaba tolalba s starostnim zavarovanjem.
Za vse te izgube, katere bi delavstvo utrpelo takoj in neposredno in proti njegovim prispevkom letnih 75 do 100 milijonov dinarjev, ima iz-gled na pokojninsko zavarovanje. Dejansko prične to zavarovanje funkcijonirati z ozirom na predpisane roke članstva po petih do sedmih letih. In s kakšno pokojnino? Pokojnina znaša mesečno 110 Din do največ 650 Din, in sicer po 45 letnem rednem plačevanju na osnovi dnevne zavarovane mezde 80 Din. Povprečno bi se gibala pokojnina za vse delavstvo od 110 do 237 dinarjev mesečno, dočim ne dobi vdova nikake pokojnine, a otroci le od 39 do 70 dinarjev mesečno.
Zaraditega je razumljivo, da ne morejo delavci pristati na to, da se jim okrne povprečno 30 odstotkov pravic, ki jih imajo danes v zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode in da plačujejo pet do sedem let letno 75 do 100 milijonov dinarjev za to, da bi imeli po tem roku pravico do pokojnine od 100 do 200 dinarjev mesečno in da bi zagotovili svojim otrokom po svoji smrti pokojnino od 1 do 2 dinarjev na dan.
Ukinitev samouprave.
Poleg teh velikih materijelnih krivic zahteva načrt od delavcev še hude moralne žrtve. Dejansko predvideva ukinitev delavskega zavarovanja in zmanjšanje vpliva delavcev in delodajalcev, ki plačujejo prispevke za zavarovanje, na najnižjo mero. Po projektu naj bi namreč imenovala nadzorna oblast polovico članov glavne skupščine Osrednjega urada za socijalno zavarovanje in eno tretjino članov uprave okrožnih uradov, ki delegirajo svoje zastopnike na glavno skupščino. To ni nič drugega, kakor da imenuje nadzorna oblast večino delegatov za glavno skupščino Osrednjega urada za socijalno zavarovanje. S tem je načelo samouprave popolnoma ukinjeno in uprava nad delavskim in delodajalskim denarjem vzeta iz njihovih rok.
V notranji organizaciji je predviden najtrši centralizem, dočim se daje nadzorni oblasti pravica, da uniči vse odloke uprav; da te uprave razrešuje po svojem svobodnem
one hibe načrta zakona o socialnem zavarovanju, ki že pridobljene pravice okrnjuje in poslabšuje.
V dneh 9. in 10. februarja t. 1. se je vršila v Beogradu seja Centralnega tajništva Delavskih zbornic na kateri so bile zastopane vse Delavske zbornice Jugoslavije po svojih delegatih.
Na seji se je po temeljiti razpravi soglasno sklenilo, poslati ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje naslednji
preudarku, postavlja nove, ali pa da namesto njih imenuje komisarje. Po tem sistemu ne bi bilo v socijalnem zavarovanju nikake stalnosti in reda, ampak bi nastopile perturbacije ob vsaki izpremembi šefa nadzornega ministrstva. Niti sodišču delavskega zavarovanja se ne daje pravica, da bi smelo razsojati izključno po zakonu, nego tudi po posebnih odredbah in pravilnikih, ki jih izda ministrstvo.
Razbijanje delavskega zavarovanja.
Ni čudno, da je povzročil tak projekt paničen strah pri tistih grupah delavstva, ki so imele dosedaj gotove vrste zavarovanja. Po zdravem principu solidarnosti vseh delavcev bi morale priti te posebne vrste zavarovanja v ožjo zvezo s splošnim delavskim zavarovanjem. To so prej tudi same želele. Sedaj pa odločno nasprotujejo. Rudarji, železničarji in privatni nameščenci bi izgubili zelo veliko, ako bi na podlagi projekta pridružili svoje zavarovanje splošnemu zavarovanju, dočim bi imeli od njega zelo malo. Nas zelo boli to moralno razbijanje delavstva v vprašanjih delavskega zavarovanja. Cisto gotovo je pa to razbijanje posledica tega nepravilnega projekta. Nezadovoljstvo še povečava izključitev iz zavarovanja znatnega dela nameščencev, starejših in sezonskih delavcev in umetno omejevanje razvoja obstoječih privatno-društvenih blagajn, katere bi mogle biti koristni organi in sodelavci splošnega zavarovanja.
Ne ruSiti — stopnjema sistematično graditi!
H koncu sporočamo želje delavcev. Delavci žele, da se novi načrt zakona o socijalnem zavarovanju eliminira kot nova zakonska baza;
da se vzame za podlago nadaljnjega razvoja našega socijalnega zavarovanja sedaj veljavni zakon o zavarovanju delavcev in da se takoj izvede tudi z ozirom na ona določila, ki se nanašajo na zavarovanje za starost, onemoglost in smrt;
da se ta zakon v toliko novelira, v kolikor je nujno potrebno, da zajamči zavarovanju točno plačevanje predpisanih prispevkov, dekoncentrirano administracijo in dotacijo od strani države v tolikem iznosu, ki je nujno potreben za izvršitev zakona.
Prepričani smo, da ni nujno, niti koristno, niti praktično, razbijati že ukoreninjeno zavarovanje v njegovih najvažnejših temeljih, niti izvesti korenite izpremembe zakona. Veliko bolj pametno in koristno je, da se ohrani osnovni zakon, ki je v veljavi že 10 let, da se stopnjema izvede to, kar je ostalo v zakonu neizvedeno; da se napravi torej korak dalje v reformi našega zavarovanja in da se potom novele izpremeni samo to, kar se je v praksi pokazalo kot nujno. Socijalni zakoni, kakor tudi civilni in davčni zakoni so takega značaja, da postanejo takore-
koč sestavni del vsega gospodarstva in splošnega družabnega življenja. Zato povzroča vsaka nezdrava iz-prememba v teh zakonih trzanje v vseh družabnih odnosih. Načrt pa ne postopa na ta obziren in pameten način, ne pristopa k delni in obrazloženi novelizaciji. Stari zakon uničuje v celoti in skuša sedaj ustvariti novega. Toda to dela na način, ki globoko zadeva že pridobljene pravice delavcev, radi česar ne morejo na to pristati.
Prepričani smo, da bo uvidel gospod minister popolno upravičenost naših dobrohotečih in prijateljskih ugovorov.
Za odbor centralnega tajništva delavskih zbornic:
Predsednik seje:
Negoslav Ilič, 1. r.
Centralni tajnik:
Dr. Živko Topalovič, 1. r.
v v
Sodrugi! Delavci in namescenci!
Naš najvišji strokovni forum, Strokovna komisija za Slovenijo, je jasno in odločno povedala svoje zahteve.
Zastopniki Delavskih zbornic, kot zakonitih predstavnic delavstva, so v gorenji obširni spomenici, brez fraz, brez demagogije, povedali jasno svoje mnenje.
To je mnenje delavstva cele države. To je mnenje vseh delavcev v naši državi.
Tudi delodajalci so povedali svoje: njim načrt ne ugaja; še ta načrt je zanje preveč socialen. Izjavljajo, da oni plačujejo prispevke za zavarovanje. Naj povedo onega delodajalca, ki iz svojega žepa, ki od dela svojega dobička plačuje prispevke za zavarovanje! Zakaj ne ovržejo naše trditve, da plačuje vse prispevke delavec, ker so integralen del
njegove plače? Zakaj ne ovržejo naših trditev, da prispevke za socialno zavarovanje prevale na konsumente? Oni so samo posredovalci pri pobiranju prispevkov. Morda ravno iz tega razloga sedaj odklanjajo zavarovanje, ker so mu v načelu nasprotni.
Socialno zavarovanje, dobro ali slabo, je v največji meri odvisno od organiziranega delavstva. Borba močnih delavskih in nameščenskih organizacij mora imeti uspeh, ker tu ne gre za milost, ne gre za darila, ampak za pravice delavstva.
Morala jugoslovanske javnosti ne more pripustiti, da bi načrt, ki ga je delavstvo osporilo iz tako tehtnih razlogov, postal zakon; kako naj bi I delavstvo moglo pripustiti kratenje svojih pravic.
Do pravične zmage!
Nemške strokovne organizacije za znižanje
blagovnih cen.
, Splošno veljavne metode za pobijanje draginje in očuvanje kupne moči
delavstva.
O politiki, ki hoče z zniževanjem mezd doseči odpravo gospodarske krize, smo govorili že večkrat. Vprašanje je najbolj aktualno v Italiji in Nemčiji, ker tam vodijo kapitalisti to nasilno politiko. Zapeljiva politika je nalezljiva ter se bo moralo delavstvo prej ali slej baviti s tem demagoškim vprašanjem.
Nemške svobodne strokovne organizacije, strokovna zveza, strokovni kartel nemških delavskih, nameščenskih in uradniških zvez, splošna nemška uradniška zveza in nemška uradniška zveza so izdale glede na to podjetniško politiko naslednji oklic na svoja članstva in vso javnost:
»Težka socijalna kriza ogroža vedno širše kroge nemškega naroda z gladom in bedo. Zahteva najener-gičnejše protiukrepe z vsemi obrambnimi močmi. Poleg skrajšanja delovnega časa in drugih ukrepov, ki so jih zahtevale strokovne organizacije, da se razbremeni prenapolnjeni trg z
delovnimi silami, je potrebno tudi, da se ohrani kupna sila množic.
Le na tak način je mogoče preprečiti nadaljnje poslabšanje konjunkture in pripravljati zopetno oživijenje gospodarstva.
Močan pritisk na mezde in plače vseh delovnih plasti je že dovedel do občutnega znižanja mezdnih in plačilnih prejemkov. Višina cen se pa še vedno nahaja na neopravičljivi višini. Po vladi uvedena akcija za znižanje cen mora postati učinkovitejša zlasti pri cenah za živila in predmete za splošno potrebo. V spoznanju pomena te naloge poživljajo podpisane vrhovne zveze svoje pod-organizacije, da se v celi državi do najmanjše občine dejansko zavzamejo za nje izvedbo.
Sodelovanje vseh strokovno-or-ganizacijskih sil od severa do juga, od vzhoda do zahoda utegne prinesti zaželjeni uspeh. Zato se obračamo s svojim klicem na vse svoje člane po mestih in na deželi, v indu-
striji in v kmetijstvu, v trgovini in prometu, v obratih in upravah:
Organizirajte skupno pobijanje neopravičeno visokih cen za živ-ljenske potrebščine! Podprite oblasti v tej akciji! Delajte skupaj z zadrugami proizvajalcev in konsumen-tov. Pospešujte direktne odnošaje med kmetijstvom, ki živila prideluje, in prebivalstvom, ki jih porablja.
Zavarujte se pred izkoriščanjem s stalnim nadziranjem cen od prodajalne do prodajalne, od mesta do mesta.
Primerjajte nakupne cene s prodajnimi cenami, da se zniža prekup-čevalnina! Primerjajte med seboj cene konsumnih društev, veletrgovin in prodajaln na drobno! Objavljajte najnižje cene ter navajajte, kje se dobiva blago najugodnejše, da go-
spodinja ve, kje utegne kupovati najceneje! Pozovite gospodinje, da tudi one podpro akcijo! Bodite pozorni in zganite se!
Z ozirom na strahovito bedo je vsako dejansko in previdno sodelovanje potrebno in dobrodošlo. Udeležujte se velikega dela, da pomagate svojim bratom in sestram ter zopet pripravite nemškemu gospodarstvu podlago za ozdravljenje!«
Apel vseh svobodnih strokovnih organizacij ima namreč namen znajener-gičnejšim nastopom preprečiti, da se sorazmerno bolj znižajo nezadostne mezde, kakor preveliki produkcijski in prekupčevalski dobički.
Stališče, da je jaka kupna sila, to je, dober socijalni položaj množic najboljši regulator za gospodarstvo, je pravilno.
STROKOVNI VESTNIK.
Občni zbor S. M. R. J. podružnice Guštanj.
V nedeljo, dne 8. t. m. se je vršil občni zbor naše podružnice Guštanij v prostorih gostilne Milounigg v Guštanju.
Z ozirom na istočasno redukcijo delavstva v Jeklarni na Ravnah, ®e je tega občnega -zbora udeležilo 158 delavcev, ki so v tej jeklarni zaposleni. Navzoče delaivce je pozdravil predsednik podružnic e s. Juh Luka, ter prešel takoj na dnevni red. Predsednik je v svojem poročilu poročal o vseih ukrepih, ki jih ie odbor (podružnice v preteklem letu sporazumno s Centralo Saveiza v zaščito delavstva po.dv.zel. Omenil je zadnje mezdno gibanje guštanjskega delavstva, ki je stremelo za tem, da se plače delavstva v težki železni 'industriji izenačijo, ter da se tudi v Guštanju uvede izvajanje določil § 1154 b. V kolikor ta akcija mi popolnoma uspela, ni to krivda odbora ali Saveza, temveč onega dela delavstva, ki malomarno stoji ob strani in čaka, kake dobrine mu bo organizirano delavstvo zopet priborilo. Uspeh tega mezdnega gibanja je ibil le delen. Dosegla so se nekatera 'povišanja plaič, ter zaustavilo že takrat nameravano reduciranje delavcev. Večje usipehe bo delavstvo doseglo le talkrat, ko bo kompaktno organizirano v enotni svoji strokovni organizaciji. Iz tajniškega poročila ije bilo razvidno, da je bilo obdržanih v preteklem letu 11 odiborovih se,j, 10 zaupniških sestankov in 9 članskih sestankov. Blagajniško poročilo izkazuje, da je bil o prodanih 2532 ovarkic v skupnem iznosu Din 11.716.—, v teku leta je bilo 138 vpisnin v iznosu Din 966.— in Din 18.— raznih dohodkov, Od te vsote je ostalo podružnici Din 1171.60, podpor ipa je bilo izplačanih Din 100.—. Ostalo pa se ie poslalo Centrali, Oib koncu leta 1930 ie bilo še 77 izpravniih članov Saveza. Po danem poročilu članov kontrole se je razvila stvarna debata o iposlovanju odbora, nakar je odbor prejel za svoje delo soglasno zaupnico.
Pri 3. točki dnevnega reda je s. Vran-kar orisal položaj težke železne industrije v naši državi. Prikazal je pomen odpovedi
kolektivne -pogodbe s strani podjetja K. I. D. na Jesenicah in o posledicah, aiko namera, izenaJčiti plače v težki železni industriji zaposlenega delavstva, a to ne navzgor, temveč navzdol, uspe. Kljub zastoju na iprodaj-nem trgu sili podjetje na Jesenicah svoje delavstvo na večjo storitev in na podaljšanje delovnega časa. Ako ta namera podjetnikom uspe, imamo pričakovati še večje redukcije, s tem bo pa doseženo ,ravno nasprotno, kar se je mogoče imelo namen doseči. Kupna moč delavstva se bo skrčila na minimum, s čimer bodo prizadete tudi ostale panog«, ter bo nastala res splošna kriza, iki pa mora voditi samo v anarhijo. V interesu delavstva, kakor tudi splošnega narodnega gospodarstva ie, da se delavstvo nameram podjetnikov upre in to iz, vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. Celokupno delavstvo težke železne industrije naj si postavi enoglasni) za svoj cilj: Z zakonom naj se določi skrajšanje delovnega časa. Uvede naj se 40 urni delovni teden za težko železno industrijo. Uvedejo naj se minimalne temeljne plače. To je prvi korak k omiljenim krize. To ie tudi prvi korak, ki bi obvaroval delavstvo pred nikdar zadostnim izkoriščanjem od strani podjetnikov.
Referent opozarja, da ima v roki listo, na kateri so imena 45 delavcev, ki imajo biti te dni reducirani. Vsi ti so mladi, močni fantje, ki so bili dosedaj zapo-sicni v jeklarni, ki pa ibodo v prihodnjih dneh pomnožili armado brezposelnih. Od vseh teih 45 so samo trije organizirani, ki so v teku svojega zaposlenja tudi mislili na čas, ko bodlo reducirani in brez vseh sredstev vrženi na cesto. V sistemu, v katerem živimo, delavci težke železne industrije niso zavarovani za slučaj brezposelnosti, ter tudi nimajo pravice do brezposelnih podpor, ki jih izdaja Javna borza dela. Kaj naj takim delavcem preostane drugega, kakor da se postavijo na vrata tov aren in skušajo svojo 'delavno silo prodati podjetniku za vsako ceno in pod vsakimi človeškimi pogoji negledie na to, ako jim bo to zadoščalo za njihov obstanek. Začelo se bo izpodrivanje, kdo ibo delal, začela se bo borba med delajvei za
Ivan Frankovski:
Resnično, rudarji so govorili.
Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ... Imena, ko jih zaznamuje uho, zableste kot diamant. Kot črni diamant. Ne čuti človek v teh imenih pokrajin s hišami, travniki, gozdovi... Ne čuti niti solnca. Samo črni diamant se pojavlja v očeh. In nato tisoče in tisoče živih bitij, podobnih ljudem po zelenih tratah in mestnih ulicah.
Rudarji.
Ime velikega pomena, Rudarji! S tem imenom je zapopadeno vse. Vsa mož dela, vsa sila ustvarjanja.., vsa strahota pomanjkanja.
Rudarji zmrzujejo, gladuijejo ..,
Poleg ogromnega bogastva in razkošja izmozgana telesa, suhljati, zbledeli otroški obrazi... Dva nazorna tipa človeških bitij: Tip, ki dela na žive in mrtve ter ustvarja .in gladu je in tip, ki računa dividende ter živi pravljično življenje.
Dva razreda, kakor pravijo rudarji. Dva razreda, kakor ugotavlja zgodovina, ki naseljujeta v današnjih dneh zemeljski planet. Eden z zastavo Kapitala, drugi z ziastavo Dela.
In dogaja se, da se zbirajo pod zastavo Kapitala vsi, ki žive ugodno in pravljično življenje. Sillijo pod to zastavo tudi vsi tisti, ki bi hoteli dobiti vsaij drobtinice izpod' te zastave. Pod zastavo Dela pa se zbirajo vsi, ki se zavedajo svoje samozavesti, ki ne marajo biti zajedalci, pa četudi trpe glad in pomanjkanje in se jim odreka pravica hiti človek. Kajti med ljudmi so razne panoge poštenosti in človečanstva. So petoliizniki, ki jim je v radost oblizniti kakšno sladkost
s škornja železne pete. Njih naloga je graditi most preko prepada, ki ie med bregom Dela in med bregom Kapitala, ker drobtina ugodja vsekakor tuintam prileti v usta, žejna po ugodnostih. Za uslugo, da v vrstah Dela koga premotijo, da se pokloni zastavi Kapitala, se taka drobtinica včasi najde.
In če pripadniki Dela, ki nosijo ime proletariat, a v dolini črnega diamanta spe-cijelnio ime: rudarji, hočejo stati pod zastavo Dela, to drugi grupi človeških 'bitij, ki stoji pod zastavo Kapitala in ki želi stati pod to zastavo, ne ugaja. In dogaja se, da prihajajo med vrste proletariata in govore ter pišejo:
— Enotno moramo nastopati!
In ipišejo se velike besede- in dolge vrste na papirje Kapitala, oznanjajoč vsem, ki čiitajo te papirje:
— Delavstvo se prebuja. Rudarji spoznavajo. Solidarno hočejo nastopati. Ne marajo ostankov predjanua.nske dobe. Zakaj veliki sestanki in shodi v dolini črnega diamanta, na katerih so govorili ljudje iz tlakovanih mestnih ulic, so rudarjem pokazali resničnost. Zastava Dela je samo krinka. Ne pomeni nič, nego samo draži zastavo Kapitala.
In glejte, bilo je, da so mnogi iblilii zbegani in niso vedeli, kje 'je resnica. Ali pri zastavi Dela, ali pri zastavi Kapitala. Zakaj pionerski most med obema bregovoma je bil že malone dovršen in je zakrival prepad.
Tako so se pripravljale velike reči In ko je prišel dan, 15, februar 1931, pa je spregovorila zastava Dela. Človek-rudar, tnpeč in gladujoč, vedno molčeč in zaupajoč samo zastavi Dela, je spregovoril svojo besedo. Samo eno in tisto jasno in odločno1, da je zagomazelo po celi pokrajini:
»MI!«
Sprevodnik je preščipnil karto in rekel: — Na Zidanem mostu prestopiti.
Peljal sem se namreč v Zagreb.
Potniški vlak je dolgočasen. Vsaj zame, ker se mi mudi. Razprostrem dnevnike. Čitam.
»Nelojalno postopanje Zvene rudarjev ...« »Enoten nastop razbit...«	Piše jo
na dolgo in na kratko, kakor pač ta ali oni dnevnik smatra vredno, da pove.
»Na sestanku — čitam — so se predstavniki ZRJ in NSZ in JSZ in II. rud. skupine zedinili na skupno kandidatno listo. Drug drugemu so dali budi častno besedo, da ne bo nihče kršil tega sporazuma. Kljub temu pa je Zveza rudarjev Jugoslavije sporazum prekršila in postavila svojo kandidatno listo . . .
... Vsi pošteni rudarji bodo danes glasovali za enotno listo rudarjev in s tem pokazali svojo zrelost.«
Odprem drug 'dnevnik. V glavi se mii pojavljajo raznolike misli. Hudičeva je tista kršitev častne besede, čitam zopet:
»Zveza rudarjev Jugoslavije je sporazum prekršila in postavila svojo listo. Vsi rudarji, ki so za mir in slogo med rudarji, bodo storili svojo dolžnost in volili enotno kandidatno listo, postavljeno po Narodni strokovni zvezi, Jugoslovanski strokovni zvezi in II. rudarski skupini.«
Torej, »Zvezo rudarjev Jugoslavije« bičajo dnevniki, dolžijo jo, da je prelomila častno besedo sporazuma, da dela nemir med rudarji in druge take (grozovitosti. Še plakate so izdali, na katerih so ZRJ psovali z izdajalci proletariata.
Ali je res?
Misli mi udarjajo po glavi. Ali je res? Saj so v Zvezi rudarjev organizirani rudarji, ki poznajo samega sebe, ki se zavedajo, 'da I
so človek in ki zahtevajo, da mora tudi rudair-delavec	živeti dostojno človeško
življenje. V Zvezi rudarjev Jugoslavije so organizirani delavci-rudarji, ki se ibore za zboljšanje položaja vseh delavcev-rudarjev, ki vedo, da spadajo v razred delojemalcev, ki sicer kompromisov ne poznajo, ker kompromisi so bili dosedaj vedno v dobro delodajalcem in v slabo delojemalcem, vendar — če so dali besedo, da gredo skupno z onimi, 'ki niso trdni v kolenih, ko treba odločno in solidarno zahtevati in tudi žrtvovati, potem znajo ti organizirani rudarji svojo besedo tudi držati.
Kako je torej? Kdo mi odgovori?
Peljem se iz Zagreba. Na Zidanem mostu kupim dnevnike. Razgrnem. Čitaim:
»Pri nedeljski volitvi zaupnikov II. skupine rudarske zadruge je zmagala lista ,Zveze rudarjev Jugoslavije’«. Ostrmin. Ponos in nerazumevanje sa pojavljata v meni.
Zveza rudarjev je zmagala? S svojo separatno listo? ... Kaj, ali so potem vsi rudarji, tiudi oni NSZ, JSZ in II. skupine kršili svojo častno besedo? In niso volili »enotne« liste? Ali je bila potem lakozvana »enotna« lista le govoričenje papirja pod zastavo Kapitala? Rudarji-delavcl pa so povedali svojo besedo, ki ni papir. Pokazali so svojo zrelost in poštenost kakor jo razumeva delavec žuljavih rok 'in sestradanega mišičevja. Rudarji so povedali glasno, da so za mir in slogo med rudarji. Med rudarji, namreč. Zato se jih naj ne razdvaja in simpatizerji zastave Kapitala naj ne poskušava’jo rušiti miru in sloge med rudarji,
*
— Pozdravljen, sodlrug Frankovski!
Med vrati vagona stoji stari znanec iz ‘doline črnega diamanta. Stisne mi roko,
Stran 4
»DELAVEC«
25. februarja 1931
Bodite naročnik mesečne revije, Svobode*
Letna naročnina znaša samo 36 Din, polletna 18 Din.
Marčeva številka bo zelo zanimiva in bogata.
obstanek. Nihče ne bo več vprašal, z.akaj da dela, nobeden ®e tuidii me 'bo vprašal, če s svojim postopanjem nie škoduje svojiim tovarišem. V strahu, da ne bo brezposeln, bo vsakdo sprejel vse pogoje, ki nnu jih bo podjetnik diktiral. Tako stanje žele imeti (podjetniki, da bodo njihovi dobički še večji kakor so bili dozdaj. A če pogledam drugo stran, vidim, da so lastniki teh podjetij sikoro sami tujci. In tako vemo tudi, da bo ves ta dobiček odšel čez mejo in da ne bo oid tega (dobička imel koristi nihče v (državi.
Delavci pa boido lahko branili svoje interese le tedaj, ako ibodo kompaktno od prvega do zadnjega člani svoje strokovne organizacije, Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije.
Navzoči (delavci so izrazili željo, da bi se šlo intervenirat k ravnateljstvu podjetja, da^ bi pri redukciji upoštevalo socijalno šibkejše delavstvo. Tej želji delavstva je bilo ugodeno ter so se podali zaupniki s s. Vrankar-jem v pisarno ravnateljstva. Med tem pa se je dnevni red nadaljeval, ter so se izvršile volitve novega odbora. Novi odbor je bil izvoljen iz sledečih sodrugov:
Predsednik Juh Luka, tajnik Lepko Franc, blagajnik Widrich Josip, člani odbora Vauče Matevž in Hezl, člani kontrole Štruc Ivan in Wankmiller Ivan.
Po enourna (intervenciji se je delegacija vrnila ter je s. Vrankar 'sporočil navzočim, da je intervencija uspela v toliko, da bo ravnateljstvo obdržalo od teh 45, ki so na listi, tri naprej v delu, ostalih 42 pa ni mogoče, ker ni nikakega izgleda za nova naročila.
Delegacija je sporočila ravnateljstvu, da bo Savez ,podvzel korake prš banski upravi in nadležnih ministrstvih, da »e te' redukcije preprečijo.
S pozivom na navzoče, da je potreba, da se (bodo >za obrambo svojih pravic mogli boriti le tedaj, ko bodo člani svoje strokovne organizacije, v katero jim je mogoč vstop vsak dan, je novoizvoljeni predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Redni občni zbor podir. S. M. R. J. Ljubljana se vrši v nedeljo 8. marca 1931 ob 9. uri v dvorani Del. zbornice.
Dnevni r e id :
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo kontrole.
5. Volitev novega odbora.
6. Položaj kovinarjev v Jugoslaviji (referent centralni tajnik s. Bračinac).
7. Raizno.
Članstvo ljubljanske podružnice SMRJ se opozarja, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleži
Odbor.
Prireditev delavstva »Saturnus«.
Dne 31. januarja it. 1. je delavstvo podjetja »Saturnus« priredilo svojo plesno zabavo. Iz zaduhlih gostilniških prostorov se je letos umaknilo v lepo in veliko dvorano na Taboru, katero je okusno dekoriralo. Prireditev so poselili g. gen. ravnatelj W. Resser, g. ravnatelj 0. Loesar in obr.atovod-ja g. A. Wagner, ter ostali tehnični in pisar-
Žuljava je in zdi se mi, da sem »e dotaknil jekla.
— Čštaš, se nasmeje.
— Prelomili ste častno besedo, sem rekel.
Zopet se nasmeje. Zaničljiv zvok’ je zvenel iz tega smeha.
— Hinavci, je rekel na to.
— Kaj ni res?
— Da bi Zveza rudarjev Jugoslavije prelomila častno besedo? Ha... Zakaj? Če bi mislila na 'to, bi je rajše ne dajala,
— Pa tu pišejo.
— lo niso naši časopisi. In ti, sodruig, menda veš, da tisto, kar ni naše, nas ne bo hvalilo, niti nam kaj priznalo. Zavili bodo in svoje grehe valili na nas. Tako je bilo in tako je.
— Povej, povej!
— Postavili smo 'skupno kandidatno listo po želji in iniciativi zaistoipniika odbora II. rudarske skupine. Tiskali srno jo v Celju. In ko so to listo delili — ne mi, nego oni — so zraven dajali majhen papirček, na katerem so bili zapisani kandidati krščanskih in narodnih socialistov ter II. rudarske skupine —. naši, ZRJ, pa so bili izpuščeni. Tu so govorili: To listo voli.
Na tisoče hektografiranih kandidatnih list so vrgli med rudarje, ne tiste ofici jedrne, kompromisarske. No, in kaj maj mi člani ZRJ naredimo? Da se pustimo obglaviti?
— Evo častna beseda, seim rekel.
Rudar se (je nasmejal.
— Častna beseda, dana delavcu ali delavski strokovni organizaciji, se ne smatra za obvezno. To je le neke vrste način, nasipati (peska v oči in izigrati delavsko strokovno organizacijo'.
Nato je (zamahnil z roko:
— Pustiva tio. Ne izplača se govoriti o teh vsakdanjih rečeh. MI smo pokazali, da se zavedamo samega sebe. Izigrati nas, ni tako lahko. Zavedamo se, da je dlanes na
niški uradniki. Ob sviranju delavske godbe »Zarja« je g. gen. ravnatelj Resser s s. Angelo Metlarjevo otvoril ples, nakar se je pričela splošna zabava. Tudi lepih mask ni manjkalo. Veliko pozornost pa je naredila skupina treh mask, ki je imela na sebi prišite vse izdelke, ki se v tej tovarni izdelujejo, v rokah pa so nosili Flit-ove štrcaljke za razčiščenje zraka. Radio poštarji s svojimi antenami so prenašali brzojavke. Sladki domino pa je privoščil, da so se udelež-nikii brezplačno poslužili njegovih bonbonov.
Iznenadenje pa je prišlo o polnoči, ko je glavni reditelj s. Stropnik naznanil, da je g. gen. ravnatelj naklonil vsem svojim delavcem, v ispomin na (današnjo zabavo, razna darila. Vsak delavec ali delavka je morala z žrebanjem poskusiti svojo srečo, kdo bo dobil lepše darilo. Vrednost daril je znašala oid' Din 50.— do Din 300.—. Ako se pomisli, da je v podjetju zaposlenih 412 delavcev in (delavk, ter so prejele (delavke ovratnice, zapestnice, brože, ure, delavci pa cigaretne doze, ustnike, aparate za britje itd., je bila skupna podarjena vrednost precej velika.
Prireditveni odbor pa je s svoje strani obdaril tri najlepše maske. Žiri je prisodila prvo darilo s. Antoniji Auibelj.
Zabava je bila intimna in (domača ter je vsakdo (prišel na svoj račun. Proti jutru pa je bil prirejen »ples na blazino« v korist delavske godbe »Zarja«.
Ta (prireditev je pokazala, da je delavstvo tudi v družabnem pogledu že prišlo korak naprej.
Skrčenje delovnega časa v Nemčiji.
V berlinski kovinski industriji je med podjetniki in strokovnimi organizacijami dne 16. februarja t. L bil sklenjen dogovor, s katerim naj bi se preprečilo nadaljnje odpuščanje delavcev in nameščencev iz službe. Po tem dogovoru bo znatno znižan delovni čas delavcev in nameščencev. Za delavce (bo uvedeno petdnevno 'delo na teden, za nameščence pa bo (Skrajšan delovni čas na ta način, da bodo prihajali v urade uro pozneje in odhajali pol ure prej. V Kielu so v ladjedelnici Horwaldt znižali delovni čas od 48 na 40 ur na teden, ne da bi zmanjšali mezde, ker hočejo omogočiti, da bi se v svrho omiljenja brezposelnosti zvišalo število zaposlenih delavcev za 20 odstotkov.
Pobudo za omiljenje brezposelnosti in skrajšanje delovnega časa v isvrho večje zaposlitve brezposelnih oziroma prepreče-nja odpuščanja zaposlenih delavcev, je izšla 'Oid pruske vlade, V raznih industrijskih panogah se vrše pogajanja o uvedbi 40 urnega dela na teden. To se more zgoditi na dva načina, bodisi v obliki petdnevnega dela po osem ur delovnega časa na dan ali pa v obliki šestdnevnega dela s primernim skrajšanim vsakdanjim delovnim časom.
»Velika voda, globoka in široka, teče po vsem svetu in ga reže na dva bregova, eden je naš, drugi je njihov, eden nas nemaničev, drugi onih posedujočih« ,.. tako govori Macaiur svojim tovarišem v globoki socialni drami Leskovčevi, katero vprizori kulturno društvo »Svoboda« na Jesenicah v nedeljo, dne 1. marca 1931 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavskega doma na Savi.
Sodrugi, naj ne bo nikogar, ki ne bi posetil te predstave. S svojim obiskom hočemo dokazati, da nam je mar naša kulturna organizacija in z njo delavski oder, zato jo podpirajmo moralno in gmotno!
Vsi na predstavo. Pripeljite s seboj tudi svoje družine in prijatelje!
svetu Kapital in Delo v nepomirljivi borbi in da dobimo od Kapitala le toliko, kolikor si sami združeni, organiziranji in brez kompromisov priborimo, To svoje 'prepričanje smo povedali 'sedaj jasno.
*	*	*
Ko	sem	izstopil	v	Ljubljani,	sem	izvedel, da	je	priznal	celo	zastopnik	bivše	oli-
cijelne enotne kandidatne liste nekemu odličnemu funkcionarju, da so zares oni prelomili častno besedo in izdajali separatno kandidatno listo z namenom, da izbrišejo vpliv strokovne organizacije »Zveze rudarjev Jugoslavije« in tako v revirjih ustvarijo neomejeno oblast zastavi Kapitala.
*	ft	*
Zato prisrčno pozdravljeni, rudarji! Povedali ste svetu, da živite življenje človeka, borečega ,se za priznanje svojega dostojanstva. Pozdravljeni v Vaši borbi, 'ki je borba svetovnega proletariata. Vsa podtikanja, laži in obrekovanja ter denunciranija ste 15. februarja zlomili.
Resnično, govorili ste.
Pozdravljeni...
Opomba urednika.
Pravkar sem mislil nesti tvoj spis, iso-Jrug Frankovski, v tiskarno, bar mi pokaže rudar, ki se je mudil v uredništvu »Delavca«, »Jugoslovana« od 19. februarja:
— Poglej! V naši Jugoslaviji nismo vsi državljani enako vredni. Vsialj (po »Jugoslovanu« sodeč, se delimo na vzvišene državljane ,in manjiv,redne državljane.
Pokaže mi na 3. strani člančič: »Po volitvah v II. skupino Rudarske zadruge«. In tam med drugim črtam:
»Mi smatramo za veliko taktično po-gireško, da delavstvo pri teh volitvah, ki so bile po zgodovinskem 6. (januarju 1929 prve v državi in ki ®o bile nekaka preizkušnja zrelosti delavstva, ni šlo
Moste.
Občni zbor SMRJ, podružnica »Moste«, se vrši v nedeljo, dne 8. marca 1931 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsedstva: a) podpredsednika, b) tajnika.
2. Poročilo kontrole.
3. Sprememba pravilnika lokalnega bolniškega in brezposelnega fonda.
4. Zgradba lastnega Kovinarskega doma v Mostah.
5. Volitev novega odbora.
6. Volitev veseličnega odseka.
7. Razno.
Sodrugi in sodružice! Z ozirom na važnost dnevnega reda se vabite, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeležite.
Odbor,
RUDARJI.
Rudarji so odloCilil
Popolna zmaga ZRJ pri volitvah zaupnikov v II. rudarsko skupino.
V nedeljo, dne 15. februarja t. 1. so se vršile po vseh rudnikih Dravske banovine (razen v Mežici, kjer so se vršile že v nedeljo, dne 22. februarja) volitve zaupnikov v II. skupino rudarske zadruge.
Za volitve same je vladalo veliko zanimanje med rudarji; zakaj zadnje volitve, ki so se vršile v letu 1926, v času, ko je bila idejna razrvanost med rudarji največja, so tekom te dolge dobe prinesle tako razpoloženje med gotovim delom zaupnikov in delavstvom, da je bila že nujna potreba, da se to stanje potom volitev razčisti.
Tega so se zavedali vsi prizadeti zaupniki sami in tega so se zavedali tudi priveski meščanskih struj, krščanski socialisti in narodni socialisti. Pod krinko »katoliške akcije« in »narodno napredne fronte« se je naskakovalo rudarske revirje z vseh strani. Eni v obliki vere in raznih podpor in drugi pa z velikimi obljubami. Njim je zvesto sekundiralo dosedanje vodstvo II. skupine. Vse to pa se je vršilo edino in samo proti svobodni strokovni organizaciji, Zvezi rudarjev Jugoslavije. Njen vpliv med
Kdor še nima krasnega romana »Taškent — kruha bogato mesto«, naj si ga naroči. V kartonu vezana knjiga stane Din 17,—.
Tako lepega delavskega romana še niste čitali.
Pišite na »Delavca«, Ljubljana, poštni predal 290, da Vam ga pošlje.
združeno v volitve, kajti jašnio je, dla bi imela II. rudarska skiUipinia, v kateri so bili poleg zastopnikov drugih skupin tudi zastopniki narodnih delavskih organizacij, veliko večji vpliv in ugled na vseh merodajnih mestih.«
— Kaj praviš?
Zmajem iz rameni.
— Kaj naj povem!? Saj so haš tie skupine izdale skiuipnio listo in ipoikaizale svojo nezrelost. Saj je »Zveza rudarjev Jugoslavije« .pošteno in točno hotela izvesti sporazum, a so jo baš te skupine hotele izigrati. Prav po metodah, običajnih ipred 6. januarjem.
— Ne mislim sedaj na tiste čedne mahinacije. Kaj praviš na te trditve in o tistem večjem vplivu?
— Dvoje, odgovorim. V jamah, v delavnicah, pred stroji in delodajalci smo vsi enaki, prav vsi, ipa če prisegamo na Belcebuba ali na Brahama, na Trboveljsko pre-mogoikopno družbo in na nacionalistično navdušenje ali pa kakršnokoli internacionalo. Drugo pa je temu enako: Vrana vrani oči ne izkljuje! Vendar to poslednje velja zunaj jam, delavnic in strojev.
— Torej sedaj, po svobodnih volitvah izvoljeni zaupniki, izvoljeni resnično tako, kakor so hoteli radarji sami, niso po indirektni ugotovitvi dnevnika »Jugoslovana« in njegovih sotrudnikov, enaki pred zakonom in čuvarji istih?
Pogledal sem radarja-delavca.
— Težko je tvoje vprašanje, odgovorim, — Takio težko, da ti ne morem odgovoriti, dokler ne obrazloži svoje trditve »Jugoslovan« sam in okrog njega se vrteči kalejdoskop »navdušenih« in »idealnih« (sedaj, ko imamo narodno državo namreč) Jugoslovanov.
Rudar-delavec se je obrnil in stisnil pesti.
rudarji uničiti, jo onemogočiti kot razredno idejno zastopnico med rudarji, ji odvzeti vpliv zastopstva rudarjev na merodajnih mestih, to je bil edini cilj vseh združenih nasprotnikov Zveze rudarjev Jugoslavije.
Ali tudi Zveza rudarjev Jugoslavije ni držala vsa ta dolga leta rok križem. Čeprav v letu 1926, razen v Zagorju in še nekje drugod, popolnoma izločena od vpliva na II. rudarsko skupino, je šla sama po začrtani poti naprej s parolo: ščititi in se boriti za interese rudarjev, kjerkoli se da. Zato se je pa jasno videla njena iniciativnost v posredovanjih lokalnega značaja, posredovanjih pred zastopniki družbe, pri predlogih na merodajne oblasti in pri uveljavljenju rudarskih teženj pred javnostjo. To so rudarji videli in začeli so jačati vrste Zveze rudarjev. Kot dokazilo bodi temu dejstvo, ki je iz računske bilance za leto 1930 razvidno, da je pristopilo v tem letu kljub težki krizi, ki vlada v premogokopni industriji, 755 novih članov in da je znašal blagajniški promet nad 160.000 dinarjev.
V takšnem položaju so se nahajali združeni nasprotniki in Zveza rudarjev, ko so bile te volitve razpisane. No, nasprotniki so se zavedali, za kaj gre. Zato jim je dobro došla lažna krilatica »enotna fronta«, da bi se morda pri tem dalo Zvezo rudarjev izigrati. To se je videlo pri sporazumu v Trbovljah, kjer bi dobili krščanski socialisti 3, narodni socialisti 5, II. skupina 11 in Zveza rudarjev 16 delegatov, a so štiri dni po tem sporazumu izdali separatne liste po obratih, s katerih so izločili vse vplivnejše člane ZRJ. Za to njih izdajstvo je ZRJ še pravočasno izvedela in šla, kakor povsod drugod, tako tudi tukaj, samostojno v volitve. Sedaj je završčalo. »Izdajalci«, so vpili na letakih. »Razbijači delavske skupnosti«, je rjovelo vse meščansko časopisje. Njih agitatorji so napeli vse sile in še celo zadnji shod združenih nasprotnikov v soboto v gostilni Forte, kjer so se sami med seboj od same navdušenosti stepli, ni nič pomagal.
V nedeljo, dne 15. februarja 1931 so volilne komisije že popoldne delale prognozo v prid ZRJ. Ob 11. uri zvečer proglaša uradno poročilo v Trbovljah: Na celi črti zmagala lista ZRJ s 35 zaupniki in 34 namestniki. V Zagorju vseh 11 zaupnikov in 10 namestnikov. V Hrastniku, kjer je prej ZRJ imela samo 1 namestnika, si je sedaj briborila 4, v Senovem pri Rajhenburgu 5, v Zabukovci, kjer so imeli prej krščanski socialisti vse, so sedaj popolnoma propadli in ima ZRJ vse 4 zaupnike in namestnike, tako tudi v Lešah, Krmelju in 1 v Kočevju. Upamo, da tudi Mežica pade v naše roke, tako da je že sedaj razvidno, da bo imela ZRJ 90% zastopstva v II. skupini.
Sedaj pa stoka in tožari meščansko časopisje o svojem porazu. Očita vplivnim sodrugom ZRJ nelojalnost, ja, in celo prikrito grozi. Prej združeni krščanski socialisti pravijo, da njihovi pristaši niso hoteli nacionalistov voliti in zopet ti pa pravijo, da njihovi pristaši niso hoteli onih voliti. Tako je sedaj v taboru združene enotne fronte meščanskih organizacij in odpadnikov marksistične misli prepir in kaos, da mu ni večjega.
Kaj moremo mi za to, če je bivši načelnik II. skupine v Trbovljah na združeni listi propadel z 227 glasovi proti našemu kandidatu s 508 glasovi na vzhodnem obratu? Kaj moremo mi za to, če je na zunanjem obratu propadel predsednik narodno-stro-kovne zveze na združeni listi z 11 proti 71 glasovom našega kandidata? Kaj moremo mi za to, če je na strojnem obratu predstavnik jugoslovanske strokovne zveze na združeni listi propadel z 82 proti 167 glasovom našega kandidata? Na zapadnem okrožju s 147 proti 335 glasovom. Na separaciji z 92 proti 238. Na Dobrni s 73 proti 128 glasovom. V Zagorju pa je bilo povprečje združenih proti naši listi 25 proti 75.
Tako, gg. združeni! Rudarji Dravske banovine so vam v nedeljo jasno in odločno povedali, da je v teh sajastih rudnikih ustvarjena enotna
25. februarja 1931	»DELAVEC«
Ponos vsakega bodi, da je član »Cankarjeve družbe«. Zato pridobivajte člane in tudi sami plačajte članarino Din 20.—. S tem omogočite »Cankarjevi družbi«, da lahko računa še na lepšo izdajo knjig.
Pokažimo, kaj smo »Ml« in kdo smo »MI«!
fronta razredne rudarske solidarnosti brez vas in da političnih trikov ne maramo. Zato roke proč!
Izjava. Govorice nastale o Tomažu Pod-‘koritniku niso točne, on ni Kriv in je bil pomotoma imenovan. — Trbovlje, dne 9. februarja 1931, — Keše R.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Steklarii.
Rogaška Slatina.
Z veseljem smo v časopisih čitali, da ie ta ali ona tovarna dala uslužbencem božične ali novoletne nagrade.
Tudi celokupno tukajšnje delavstvo je sprejelo novoletno nagrado, da je marsikatero oko zarosilo.
Na dan, 'ko si sodrugi, znanci, prijatelji voščijo srečno novo leto in med seboj prerokujejo, kake boje da bodo morda imeli v tekočem letu, ali bo morda tudi nje doletela zla usoda brezposelnosti, je kakor strela planila med nas novica o razglasu, katerega ie izdala tukajšnja uprava, češ, ker se nekaterim točkam, katere zahteva inšpekcija dela, ne more ugoditi, se zato celokupnemu delavstvu in nameščencem odpove delo; s
1.	februarjem 1931 bo celo delo počivalo,
Vsakdo si bo lahko predstavil, kako je to delovalo, saj nas je 200 zaposlenih s 40 družinami in preko 100 otroci.
Ali takoj simo se znašli in stopili na delo. Naloga naših zaupnikov je bila, da se informirajo o celi zadevi.
Sklicali smo sestanek, na katerem je bilo delavstvu povedano, kako je.
Inšpekcija dela je poslala tovarni 17 točk, katere so razen treh vse izvedljive.
Pozdravljamo ukrepe inšpekcije dela in srezkega načelstva, saj je vse lc v dobrobit delavstva. Ali kaj, ko podjetje gre in zapre obrat. Naj bi tudi za nje bil zakon, da bi se kapital ne igral vedno z delavskim življenjem in ga vrgel na cesto, da naj tam pogine. Živina je na boljšem. Ona, ko ni več za delo, se proda in poje, delavec pa prf današnjem priganjaškem sistemu, ko napolni vse prostore svojim proizvodom in sedai, ko ni za steklo sezija, sc dela z njim kar se hoče. Reducirali so nas od 15 do 20 odstotkov ter nam hočejo zopet vzeti še 5 odstotkov, kar pa na pogajanjih ni bilo sprejeto, pa tudi v zapisniku pogajanj ni omenjeno, ampak je bilo samo našemu predsedniku od strani tukajšnjega ravnateljstva na kratko povedano, da se bo nova tarifa plačala brez 5 odstotkov. Torej poleg 20 odstotkov še 5 odstotkov. Ako bi tako radi plačevali, kar nam pripada po kolektivni pogodbi, bi bilo dobro. Ako pa delavec prosi za ono, mora iti od Poncija do Pilata, nazadnje je pa še odbit.
Kdo ie temu kriv? Delavstvo samo! Ko bi v drugih steklarnah bili delavci tako organizirani, kot so tu, ne bi se nas danes reduciralo. Reduciran pa je vsak delavec, ki je zaposlen pri tovarni. Bodo vsaj uvideli, da spadajo tudi oni v organizacijo. Samo v skupnosti je moč! Kolikor moči, toliko zmage! Sklenili moramo trdno verigo, vstopiti vsi -v strokovno organizacijo. Vsak nai bo organiziran, da ne bodo samo nekateri nosili vedno v skledo, a potem pa vsi jedli. Naj se /sak dobro zmisli, kako. je bilo leta 1928, ko smo morali organizirani odstopiti in dati neorganiziranim. Ako bomo vsi organizirani, potem bomo zmožni voditi boje, kateri nas čakajo. 12. ura se približuje, sodrugi, stojte budno na straži, da ne bomo presenečeni!
Naj ne velja noben izgovor več, da zaradi toga in tega zaupnika ne greš v organizacijo. Ako si zaveden, saim brez greha, potem povej, kaj ti ne ugaja pri zaupniku. Ali organizacija ne misli vedno na »jaz«, ampak misli na »mi«. Premagali bomo vse ovire in iz vaje-vali, kar nam po zakonu pripada. Saj nismo otroci, da bi na vsak lep pogled dopustili, kar nam vzamejo, nego se je treba potegniti za vzeto stvar. Saj so oblasti, ki gredo za pravico delavstva ter vse narede v njegovo; dobrobit, zatorej brez bojazni naprej.
Občni zbor naše podružnice v Celju.
V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršil redni letni občni zbor naše podružnice, v kateri so organizirani delavci iz celjske kemične tovarne. Občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan, je otvoril in vodil predsednik sodr. Oset. Na dnevnem redu so bila poročila o dosedanjem delovanju podružnice, katera so podali odborniki in nadzorstvo. Predsednikovo poročilo je bilo jedrnato in je bilo iz njega razvidno, da je organizacija uspešno vršila svoje dolžnosti. Članstvo je celo nekaj poraslo.
Blagajnik sodr. Vidic je podal lepo in jasno poročilo o finančnem poslovanju in stanju podružnične blagajne; nadzorstvo pa je poročalo, da se je denarno poslovanje vršilo v najlepšem redu, in predlagalo odboru absolutorii, ki je bil soglasno sprejet.
Pred volitvami odbora je tajnik saveza podal poročilo in pregled dela po ostalih naših podružnicah v Sloveniji. Poročal je o vseh važnejših delavstva tičočih se zadevah, ki so se med letom dogodile. Izčrpno je tudi poročal o novem načrtu zakona o socijalnem zavarovanju in povdaril stališče,
ki ga organizirano delavstvo k temu načrtu zavzema, to je, da delavstvo odklanja vsako poslabšanje obstoječega zakona in zahteva uvedbo starostnega zavarovanja, kakor ga predvideva že obstoječi zakon. Pravtako zahteva organizirano delavstvo brezposelno zavarovanje. Pred zaključkom svojih izvajanj je pozval navzoče, naj tudi v bodoče cenijo strokovno organizacijo nad vse, ker neorganizirani delavci vedoč ali nevedoč podpirajo podjetnike v njihovih delavstvu škodljivih nakanah.
Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen ponovno dosedanji odbor z nekaterimi dopolnitvami. Predsednik podružnic« ostane še vedno sodr. Oset, blagajnik pa sodr. Vidic.
Sodr. Primožič je kot dosedanji predsednik obrat, zaupnikov podal poročilo o delovanju zaupnikov. Dalje se je poročalo, da je sedanji zaupniški odbor izvršil vso priprave za nove volitve obratjuh zaupnikov in se bodo te vršile 23. t. m. Nato se je ob soglasju vseh navzočih sestavila kandidatna lista za obraitne zaupnilke.
Predsednik podružnice, sodr. Oset, je nato zaključil lepo usipcii občni zbor s pozivom, naj članstvo tudi v bodoče napravi do organizacije svojo dolžnost.
Mi ob tej priliki konstatiramo, da je naša podružnica v Celju, dasi ni številčno med prvimi, prva kar se tiče reda in vzornega iposlovanja. Je stabilna in je članstvo zavedno in stalno. Želimo, da ta podružnica tudi v bodoče v tej smeri napreduje.
Kranj. V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršil pri nas organizacijski sestanek. Obiskan ie bil prav lepo in so sc ga udeležili delav-ci-člani in delavke-članice iz vseh tovarn, ki so v Kranju. Poročevalec je bil sodrug iz Ljubljane, ki je v svojem predavanju orisal pomen strokovne oganizacije, njen vpliv, ako je dobro organizirana in so njeni člani zavedni. Mi delavci smo sami svoje usode, sreče ali nesreče, kovači. Za nas -je nikdo ne kuje in je ne bo koval. Zato mora biti v naših možganih to spoznanje, ki nas mora gnati, da utrdimo našo strokovno organizacijo številčno in disciplinsko kar najbolje. Tu velja pregovor: Kdor ni z delavstvom, je proti njemu, in če je to tudi delavec, je obenem proti samemu sebi. Kdbr >pa je proti samemu sebi, naj nikar ne stoka, da se mu slabo godi. Saj to je njegova volja, da se mu slabo godi, ker, če bi tega ne hotel, bi bil organiziran.
Po zborovanju se je več neorganiziranih vpisalo v organizacijo.
Kvišku, delavci Kranja!
Zahvala.
Vsem delavcem kemične tovarne v Hrastniku, ki so mi v brezposelnosti priskočili na pomoč s podporo in zbrali Din 121.25, se za izkazano solidarnost iskreno zahvaljujem.	Kajič	Ivan.
Volitve obratnih zaupnikov.
Volitve obratnih zaupnikov so v teku. Naše podružnice so pri teh volitvah pridno na delu in so do sedaj v pribl. 25 tovarnah priprave za volitve izvršile. Kjer se še volitve niso izvršile, se bodo tekom teh dni. V nekaterih tovarnah podjetniki izvedbo volitev ovirajo. Te podjetnike smo prijavili Banski upravi.
Čim se zaupniki na svojih sejah konstituirajo, naj imena in naslove izvoljenih zaupnikov sporoče:	Inšpekciji	dela v Ljub-
ljani, Delavski zbornici in podjetju. Podružnice naj javijo zaupnike tudi našemu tajništvu v Ljubljano.
Tajništvo splošne del. zveze Jugoslavije za Slovenijo ▼ Ljubljani.
2IVILCI.
Živilci.
Po sklepu plenarne seje, ki se je vršila v Celju dne 25. januarja 1931, se bo vršil kongres Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v nedeljo 1. marca 1931 v Delavski zbornici v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo odbora:
a) predsednika;
b) tajnika;
c) blagajnika;
d) kontrole.
2. Poročilo delegatov.
3. Volitev novega odbora.
4. Ujedinjenje živalskih delavcev.
5. Bodoče delo Zveze.
6. Novi obrtni zakon in osnutek o zavarovanju delavcev.
7. Razno.
Začetek kongresa ob 9. uri dopoldne.
Po § 10 člen 2 in 5 se pozivajo ipodiruž-nice glasom sklepa plenarne seje, da »e po njih ravnajo.
Tajništvo.
Peki Ljubljana.
V nedeljo, dne 8. februarja, se je vršil občni zibor podružnice pek. pomočnik«* v Ljubljani v Delavski zbornici.
Predsednik podružnice, s. Jurca, je pozdravil vse navzoče in otvoril redni občnf zbor. Orisal je delo v preteklem letu in pozval vse, da se bolj agilno »oprimejo dela v organizaciji, ker prošto leto ni ibilo leto uspehov.
Tajnik s. Škofič je podal tajniško Poročilo, ki je obširno slikalo delo organizacije v prošlem letu. Organizacija je šibka in kot talca bi se še vseeno lahko uveljavila, vendar je zato potrebno, da so vsaj tisti člani res sodrugi, ki skušajo s skupno močjo dvigniti nivo organizacije v vsakem pogledu. Brez požrtvovalnosti in volje ni uspehov iti še manj je misliti na izboljšanje plač in uveljavljenje 8.urnika.
S.	blagajnik Breznikar poda blagajniško poročilo, ki beleži v prošlem poslovnem letu celo par dinarjev primanjkljaja. Vendar je to razumljivo z ozirom na veliko število članov, Id so bili brez posla in v bednih razmerah.
Kontrolor s. Blatnik izjavi, da je pregledal vse blagajniške knjige in našel vse v redu. Predlaga, da se izmeče staremu odboru absolutorij, ki je ibil soglasno izrečem.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednik Jurca Simon:	podpredsednik
Logar Ivan, tajnik Gospodarič Franc, blagajnik Škofič Ivan; odborniki:	Breznikar
Franc, Zupet Josip, Marinč Aniton; kontrola: Blatnik Alojzij, Lipič Anton.
Občni zbor se je nato zaključil v tepem redu ter je predsednik pozval vse navzoče, da podvoje svoje delo v organizaciji
Konferenca živilskih Zvez.
22. februarja se >bo vršila v Beogradu na poziv URSSJ konferenca predstavnikov vseh naših živilskih savezov. Konferenca se bo bavila z že večletnimi načrti ujedinjenja vseh savezov v vrhovni savez za celo državo.
Na to konferenco so pozvani saveza: iz Ljubljane, Sarajeva, Beograda, Zagreba in • ORS iz Zagreba, v katerem so včlanjeni zagrebški živilci. Konferenci bo (prisostvoval tudi s. Schifferstem, tajnik Lntennaicijomal« v Zurichu tier upamo, da se bo i njegovo pomočjo doseglo uspehe, ki jih vsi želimo.
Peki Ljubljana.
Kaikor vsi vemo, je že od nekdaj tako, da so stiki med pekovskimi mojstri in pomočniki jako rahli ali pa bolje rečeno, da jih sploh ni. Pri naših razmerah pa vemo z vso gotovostjo, da že dalje časa sploh nimamo nobene zveze z mojstri, pa bila kakršnakoli.
To 'pa je v nekaterih ozirih napačno, ker v tem slučaju smo vedno prikrajšani mi. Pred več leti je kljub temu, da je bila strokovna organizacija na svojem mestu, bil tudi pekovski pomočniški zbor, ki je delal za iste koristi kakor strokovna organizacija, vendar se je zbor posluževal drugačne taktike.
Ker pa uvidevamo po primerih drugih podružnic, da je ta ustanova za pekovske pomočnike v nekih ozirih koristna in radi tega ni nikake škode, bo treba prej ali slej zopet forsirati misel, da bi se pek. pomočniški zbor zopet spravi! na površje in v gibanje.
S tem bi se dala obdržati vez z mojstri v toliko, v kolikor bi zahtevali interesi organizacije, ter bi se vsaj v malih zadevah dobro obnesla, spore dno pa bi se tudi širila -ideja združevanja in strokovna izobrazba.
Kjer bi organizacija ne mogla podvzeti svojih korakov niti intervenirati, tam b! se s pomoč, zborom vendar dalo še kaj storiti. Ker pa je pomočniški zbor na slični podlagi z nekaterimi spremembami kakor organizacija in ima 7. gotovimi privilegiji pri mojstrih tudi ugled, se ne bi smelo te koristi povsem prezreti. V slučaju sporazuma in pravilne taktike mojstrov pa bi se uredili odnošaji. ki bi pripomogli tudi organizaciji do večjih uspehov.
To ni niikaka nova misel, ker se je že v mnogih primerih pokazalo, da je poleg strokovne organizacijo koristen tudi pomočniški zbor. Dobro bi bilo, da bi se odločilni sodrugi o tem izrekli in skušali to izvesti, ker ne bi pri tem itak ničesar riskirali.
Peki Maribor.
Kakor vsako leto, tako je tudi letos dne 31. januarja priredil pevski odsek podružnice živilskih delavcev v Maribor« svojo Iradicijonaino zimsko veselico, kateral je potekla v vsakem oziru zadovoljivo. Videlo se je tako pri sporedu kakor pri obisiku, da je vodstvo odseka izvršilo svojo nalogo nad vse častno.
Glavna zasluga gre pred vsem neumornemu predsedniku s. Bratuši in blagajniku Vesenjaku, katera sta imela polne roke dela', tako da je aranžma bil brezhiben. Pevske točke so bile dobro izbrane in mnogoštevilno občinstvo ni štedilo z aplavzom. Tudi komični spored je ugajal. Vendar se je treba v bodoče vse bolj pripraviti na ta del sporeda. Posameznikom bi pa priporočal, da se v svojo, ne lahko nalogo, bolj poglobijo. Veliko pozornost in odobravanje je žel novoustanovljeni tamburaški odsek, kateri jo neumorno, do ranega jutra, zabaval občinstvo s svojimi resnimi in šaljivimi komadi. In tako je tudi treba.
Treba je, da je občinstvo zadovoljno in videlo se je, da je tudi bilo, zato tudi gmotni uspeh prireditve ni izostal.	R.
Občni zbor pevskega odseka.
V nedeljo, dne 15. februarja t. L, je imel pevski odsek podružnice pek. pom. v Mariboru občni zbor. Zborovanje, katero bi bilo lahko boljše obiskano, je vodil predsednik odseka s. Bratuša. Iz njegovega! poročila o prošloletnem delovanju se je slišalo, da je bil odsek nad vse aktiven v delovanju. Pri mnogih pogrebih je odis.e'k sodeloval, nadalje je sodeloval pri majski akademiji v Unionski dvorani. Priredil je svojo zimsko veselico . ter naredil izlet v Ormož, kjer je izpopolnil celotni spored koncerta sam. Udeležil se je polnoštevilno ;ubilejnc>ga zborovanja podružnice in ob tej priliki je bilo več pevcev odlikovanih z diplomo.
Blagajniško stanje odseka, znaša koncem leta Din 1248.—. Tukaj bo treba gledati, da se blagajna spet dvigne in uipajmo, da se tudi bo, kar nam garantira agilen novoizvoljeni blagajnik s. Vesenjak. Da bo odsek opravljal in fu.nkcijoni.ral tudi v bodoče, nam jamči novoizvoljeni odbor, kateri je sestavljen iz: Bratuša, predsednik; Vesenjak, zapisnikar; Bregant, Butja, kontrola; Vesenjak, blagajnik; Jazbinšek, arhivar; Spaner, zastavonoša; Šlaif, rogonoša; čaks, delegat.
Pod -točko razno se je med drugim sklenilo, da se pevski odsek odzove vabilu graških pek. pomočnikov, kateri obhajajo 1. avgusta t. 1. svojo 40 letnico. Pevci se te proslave zelo veselijo, saj bodo imeli priliko, da se snidejo s svojimi stanovskimi tovariši iz Gradca in Dunaja. Vendar bo tre-
St ,nn f>
Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani
sklicuje redni občni zbor v soboto, dne 28. februarja 1931 ob 7. uri zvečer v prostorih centrale »Ujedinje-nega saveza železničarjev Jugoslavije«.
Dnevni red:
1. Poročilo starega odbora.
2. Volitev novega odbora.
3. Razno.
Vabimo, da se udeležite vsi člani našega občnega zbora.
Odbor delav. glasbenega društva »Zarja« v Ljubljani.
ba pravočasno začeti s pripravami, tako da bo odsek dostojno zastopal iivilce iz Jugoslavije.
Okoli poldneva je s. predsednik Bratuša zaključil nad vse uspeli občni zbor s pozivom: »Na delo, sodrugi pevci«. R.
LESNI DELAVCI.
Mizarji, Ljubija**.
Podružnica ljubljanskih mizarjev je imela svoj redni občni zbor dne 1. februarja t. t, kateri je bil prav lepo abisltan. Sodrug Bricelj, 'kot predsednik, je otvoril občni zbor ter se je uvodoma sipomnil preminulih članov v tekočem poslovnem letu, in sicer ss. Bradača, Toka na, Bradeška in Ježka. V po-čaščenje so se vsi navzoči dvignili s sedežev, nakar se je 'prešlo na dnevni red.
Predsedniško poročilo je vsebovalo poslovanje in delovanje podružnice, kar je vzelo članstvo na znanje. Tajniško poročilo je podal s. Slosar mlajši, blagajniško pa s. Virant mlajši. Vsa poročila so bila 'brez ugovora sprejeta. Za nadzorstvo je poročal s. Antončič ter nato predlagal, da se staremu odboru poda zaupnico, ki je bala soglasno sprejeta. Vršile so sc nove volitve, nakar je bil zopet izvoljen odbor: predsednik s. Bricelj, podpredsednik s. Erjavec Lojze; tajnik Slosar mlajši; blagajnik Virant mlajši, njegov namestnik Bergant Franc; odborniki: Zor Josip, Kožuh, Oblak Franc, Kramar Adoli; gospodar Hafner. Namestniki odbora: Flegar, Prevc mlajši, Tuma in Japelj Lojze; kontrola Antončič, Okretič, namestnika Ciuha in Podobnik. Članstvo je novi odbor pozdravilo.
Točka o socialnem zavarovanju se je izpustila,-ker se s. Likar ni odzval.
Razvila se je debata o raznih težkočah, katere vladajo med ljubljanskimi mizarji. Razpravljalo sc je tudi o povišanju članskih prispevkov; ker pa je bila debata preostra, se jo je preložilo na prihodnji shod, ki naj se vrši v najkrajšem času.
S.	Bricelj naglasa, da naj bi se mladina oprijela dela tudi v strokovnem pokretu. Apelira na stare člane, da naj vzgajajo mladino v našem duhu ter priporoča, da naj postanejo tudi člani »Svobode«, katera nudi članstvu dovoli izobrazbe, »Prijatelja Prirode«, ki nudi dovolj razvedrila v naravi in »Cankarjeve družbe«, ki izdaja lepe in poučne knjige, katere naj bi pridno čital vsak delavec, ker knjiga je najboljši prijatelj in učitelj. Po izčrpanju dnevnega reda se Je predsednik zahvalil za udeležbo in po-/val članstvo na delo za pokrepitev delavskega gibanja.
Stari trg pri Rakeku.
Dne 2. februarja 1931 se je vršil občni zbor tukajšnje podružnice lesnih delavcev. Občni zbor se je vršil v Delavskem domu na Marofu ob 2. uri popoldne. Udeležba je bila še precej povoljna. Predsednik s. Rau-šelj je otvoril občni zbor ter v kratkem orisal težkoče naše podružnice. Krivda je največ na članstvu samem, ker se premalo zanima za strokovno organizacijo. Radi odsotnosti s. tajnika je podal tajniško poročilo tudi s. Raušelj, blagajniško poročilo pa je podal s. Plos. Vsa poročila so bila vzeta na znanje, nakar je nadzorstvo predlagalo staremu odboru zaupnico. V novi odbor podružnice so bili nato izvoljeni: predsednik s. Raušelj, podpredsednik Stare Franc; tajnik Bavec Jože; blagajnik Plos Franc, namestnik Mlakar Franc; odborniki: Potecin Janez, Trape Janez, Razdrih Feliks, namestniki:	Hribar, Preuc Viktor, Arko Jernej;
kontrola; Bavec Jakob in Zabukovec Franc.
Obširno poročilo je nato podal s. Bricelj, delegat centrale. Poročal je obenem tudi o novem zakonu o socialnem zavarovanju. Naglašal je potrebo izvolitev obratnih zaupnikov po vseh obratih in žagah. Preti nevarnost znižanja plač, m potrebno je, da stojimo vedno pripravljeni v boju za svoje pravice. Zato je ipotrebno, da imamo močno organizacijo, dobre zaupnike in neustrašeno ■voljo. Ker je bilo na občnem zboru navzočih tudi nekaj neorganiziranih delavcev, je pozval vse tiste, da nai se organizirajo, da bomo šli -skupno vsi organizirani v borbo. S pozivom na delo je naglašal, da naj se pridno udejstvujejo v kulturni organizaciji »Svoboda«, ki jim nudi dovolj izobrazbe in razvedrila, ker baš tega največ manjka ipri naših delavcih.
Po daljši debati, ki se je razvila nato o raznih težkočah, je s. predsednik zaključil občni zbor.
OBLAČILNI DELAVCI.
Konferenca oblačilnih delavcev Jugoslavije.
Dne 11. t. m. se je vršila konferenca vseh oblačilnih zvez Jugoslavije v prostorih Delavske zbomicc v Zagrebu. Zastopane so bile:	Ujedinjeni	Savez	Šivačko Odevnih
Radnika-ca Jugoslavije po ss. Dušan Stojil-koviču iz Beograda in Ivo Unger iz Sarajeva, Opči RadničJci Savez (podsavez odjev-nih radnikal Zagreb po ss. N. Živkoviču, A.
Čorkotu in I. Pintarju in Osrednic društvo oblačilnih delavcev xa Slovenijo v LMbijaini po ss. J. Belle, J. Jekovec in A, Prevzel}. — Konferenca se je pečala v glavnem o medse bojnem obračunavanju izdanih podpor med člani zvez in drugič »Ujedinjenije«. Pri prvi točki so zastopali naši defajjali stališče re-ci.pro-citete, katero je sklenil -kongres Internacionale leta 1927 v Parizu, Pri drugi točki pa se je zastopalo stališče, kot ga je sklenil naš občni zibor novembra leta 1930. Ker so morali naši delegati oditi vsled kratkega časa predčasno iz konference, ne vemo še za končni rezultat te konference. Kadar prejmemo natančni rezultat te konference in skleipe beograjskega save za, bomo obelodanili v »Delavcu«, da se bo članstvo* vedelo po njem ravnati. Pripominjamo pa, da je možnost uiedinjenia z beograjskim savezom po konferenci manjša, kot 1>a je bila preje.
Maribor.
Redni občni zbor podružnice oblačilnih delavcev za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 8. marca 1931 v prostorih gostilne »Horvat«, Frankopa-nova ulica, z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse člane, da se občnega zbora točno in sigurno udeležijo. Pridite, da se v času težke krize v naši stroki razgovorimo, kako izboljšati naš položaj.
Odbor.
Zajtreb.
Pozor pred tvrdko Ilija Petrovič.
Zagrebški »Radnički Glasnik« od 31. januarja 1931, št. 5, piše med drugim: Pri tvrdki Petrovič so plačilni in delovni pogoji taki, da presejfajo vse kulturne meje kakega oibrtnika. Vsled teh razmer so morali njegovi pomočniki zahtevati od tvrdke kolektivni ugovor, na katerega bi se uredile delovae in plačilne razmere. O tem pa g. Petrovič ni hotel ničesar slišati ter izjavil, da kdor noče ipod sedanjimi pogoji delati, lahko delo takoj zapusti, kar se je tudi zgodilo. Organizacija je poizkusila intervenirati preko Inšpekcije dela in preko Delavske zbornice. Ali dosegla ni ničesar. Vsled' teiga je organizacija razglasila nad delavnico Petrovič bojkot. Delavstvo, katero je zapustilo delo, je organizacija zaposlila v drugih rprvoraz-rednih delavnicah, Našlo se je pa tudi nekaj pomočnikov, kateri niso bili solidarni s svojimi tovariši. Med drugimi kršilci solidarnosti se nahaja tudi bivši 20 letni predlsednik krojaške organizacije in nepomirljivi razredni borec ter bivši borec za poslanske mandate, g. Tomo Glavač. O tem bivšem predsedniku se je širila za časa zadnje 13 tednov trajajoče stavke govorica, da je stavkolomec in da cele noči dela. Sedaj se je izkazalo, da tiste govorice morda niso bile brez vsake podlage. Nadaljnji njegov tovariš ve neki g. Franc Jelen. Ta dva gospoda sta zakrivila s svojim vedenjem, da se je g. Petrovič spustil v boj z organizacijo, ker sta ona izjavila, da bosta delala pri njem brez nadalf-nega. G. Petrovič je namestil v svoji delavnici nekaj nekvalificiranih pomočnikov, katerih izdelki so daleč pod kvaliteto prejšnjih prvorazrednih pomočnikov. Novi pomočniki g. Petroviča se pišejo: Šajatovič, Sefer, Kekič, Prhut, Šviiben, Pečanski Polak in Joss; ti so krivi, da se kolektivna pogodba pri tej tvrdki ni sklenila. Bojkot tvrdke otd strani organizacije traja dalje in naj nikdo ne išče dela pri g. Petroviču.
Oblačilni delavci Anglije v letu 1930.
V Angliji imajo med drugimi socijalnimi zavarovanji tudi zavarovanje zoper brezposelnost. Tako je bilo leta 1930 zavarovanih 201.830 krojačev in 101.890 kpojačič. Brezposelnih je bilo cd teh meseca junija 29.937, in za 13.716 več kot istega meseca leta 1929. V odstotkih je bilo brezposelnih: moških 8.7 odstotkov, žensk 5.5 odstotkov; junija: moških 7,5 odstotkov, žensk 4.2 odistot.j septembra:	moških 17.7 odstotkov, žensk
6.8 odstotkov; decembra: moških 16.8 odstotkov, žensk 8.8 odstotkov. Mezdna gibanja so se vršila za malo obrt pri krojačih po meri 2 za Škotsko, nekaj pa za Wales in Anglijo, katera so končala z uspehom in povišanjem nadaljnjih mezd1. V novembru so bile zvišane plače v moški konfekciji. Istega meseca pa so bile na Škotskem znižane plače mladostnim delavcem in vajencem v mali obrti po meri. Cene potrebščinam so v Angliji v maloprodaji nekoliko padle, v veleprodaji pa več.
Konjunktura v Ameriki.
Tudi v Ameriki je gospodarska kriza v oblačilni industriji jako velika. Iz Philade 1 -pha in New Yorka poročajo, da se pri nekaterih tvornicah konfekcije pozna neko izboljšanje, medtem pa vlada v Chicagu še vedno velikanska brezposelnost. Tudi v New Yorku je pri nekaterih tovarnah velika nezaposlenost, Zato so prikrojevale i na svojem sestamku sklenili pod:pirati svoje brezposelne tovariše na dva načina: Prvič so sklenili, da *e jim od njihovih plač odtrga 10 odstotkov v korist brezposelnih. Drugič, >da se 40 umi delovni teden zniža na 32 utrni teden, da se tako nekoliko brezposelnih tovarišev lahko zaposli. S tem so newyoaiiki prikrofe-valci žrtvovali brezposelnim 20 oidsitotkov svojih dohodkov. Ko so nekateri! izjavili, da je to prevelika žrtev, so jim drugi izjatvili, naj se oni javijo brezposelnim in bodo oni to dobili, kar bodo druga žrtvovali. To fe solidarnost in ne kot pri nas, kjer eni garajo do 8, ure zvečer, ali pa hodiio po večerfi i*a/aj na delo in odjedajo delo drugim, kateri že po cele tedne nimajo kaj diela.
Oblačilna industrija in obrt v Nemčiji,
List »Wirtschaft und Statistik« št. _ 1. 1931 poroča zanimive podatke oblačilne industrije in obrtd, katere ije izdal državni
statistični urad za leto 1928. Statistika obsega sledeče stroke, katere predjeiuiiejo tekstilno in predilno blago in kože v oblačilne •izdelke: moške in ženske izdelke po meri, kot konfekcijo, krznarje, industrijo kravat, psrila, klobukov, kopalne obleke, uniforme itd. Vseh tvrdk oziroma podjetij je bilo 5801. Te tvrdke so zaposlovale 163.587 prijajvlije-n!.h delavcev in delavk, od teh 40.067 moških jn 123.520 ženskih delavcev. Poleg teh pridejo pa še delavci in delavke, katere zaposlujejo razni vmesni mojstri in mojstri na domu, kateri niso všteti v število 5801. Ti zaposlujejo nadaljnih 220.000 do 250.000 de-lavcev{k) na domu, tako da znaša približno vse delavstvo, zaposleno v oblačilni stroki Nemčije, 413.000. Število delavstva, zaposlenega leta 1925, pa je znašalo 625.722, torej se je v 3 letih zmanjšalo za eno tretjino. KaT sc pa tiče krojaške obrti po meri, je sledeče: Državno društvo za krojaško obrt je imelo 1. 1928 90.000 članov, Udiružemje ‘damskih krojačev tpa 35.000 članov. Skupno torej 125.000. Od teh tvrdk jih 13.317 zaposluje skupno 48.699 delojemalcev, kateri so podvrženi državni tarifi, 110.000 članov pa ne zaposluje nikakega pomočnika, ampak samo vajence. Statistični urad je izračunali, da se je delavstvu izčrpalo direktno pri 5801 tvrdkah 252 milijonov Mark (a Marka je Dj.n 13.60). Povprečna plača znaša 25% celotne produkcije. Vrednost pridelanih surovin znaša 1 milijardo Mark ali 53% produktivne vrednosti, Nemčija je leta 1928 izvozila 6 milijonov kg oblačil v vrednosti 182 milijonov Mk. Uvoiz oblačil pa je znašal 188 milijonov Mk., to je za 6 milijonov več kot izvoz. Vsled večjega uvoxa je seveda zopet prizadeto delavstvo, kar povzroča večjo brezposelnost.
Mariborski tovarnar Derwuschek obsojen v plačilo nadur.
(Važna sodba za delavce.)
Že od novembra 1929 se je pravdal tovarnar Franc Derwuschek iz Košakov s svojim kurjačem opekarne, A. N., ki je tožil Derwuscheka, da bi mu plačal 50% povišek za izvršene nadure. Kurjač N. je namreč delal pri Derwuscheku dnevno po 12 ur in tudi vsako nedeljo, čeprav velja za tovarne le 8 urni delovnik in mora torej tovarnar plačati vsakemu delavcu delo preko dnevnih 8 ur s 50% poviškom, torej še polovico normalne mezde zraven, nedeljsko delo pa vse s 50% dodatkom. Tovarnar Derwuschek se je branil plačati teh 50% in se je izgovarjal, da je imel kurjač tedensko plačo in še zraven prosto stanovanje, kurjavo in luč, ter mu po mnenju Derwuscheka za to ne gre še posebej 50% povišek. Okrajno sodišče je že lansko leto Derwuscheka obsodilo, da mora plačati zahtevane nadure s 50% poviškom in pa pravdne stroške. Proti tej sodbi se je tovarnar Derwuschek pritožil na okrožno sodišče v Mariboru, kjer se je vršila minulo soboto prizivna razprava, ki je trajala cele tri ure. K tej prizivni razpravi sta bila poklicana tudi dva zvedenca, da bi se izjavila o primernosti mezd, ki jih je plačal Derwuschek svojim kurjačem. Derwuschek je predlagal kot zvedenca opekarnarja Schamerja iz Ptuja, kurjač A. N. pa tajnika Delavske zbornice, Filipa Uratnika, ki sta oba prišla in bila zaslišana. Pri tem se je izkazalo, da Združene opekarne v Ljubljani plačujejo višjo urno mezdo, kot Franc Derwuschek. Zaslišane pa so bile tudi priče, Derwuschekovi uradniki, ki jih je Derwuschek sam predlagal v dokaz o tem, da je bilo kurjaču izrecno rečeno, da se stanovanje, kurjava, luč in pa vrt, ki je pri stanovanju, vračuna za nadure. Ti Derwuschekovi uradniki pa so pri sobotni razpravi sami izpovedali, da tega Derwuschek in tudi nihče drugi delavcem nikdar ni povedal, ampak da so imeli tudi drugi delavci, ki niso imeli stanovanja ali vrt, enake mezde, kakor tisti, ki so stanovali pri Derwuscheku. Stanovanja je zgradil Derwuschek po izpovedbah njegovih lastnih prič le radi tega, da je svoje delavce lažje skupaj držal, ker bi se mu sicer posebno v času nujnih kmečkih del na deželi razkropili in bi on ostal v svoji glavni sezoni brez izvežbanih delavcev. Zato so tudi dobili nadure s 50% dodatkom izplačane taki delavci, ki niso imeli stanovanja, kakor tudi oni, ki so imeli stanovanje in celo oni, ki so imeli mesečno plačo, so dobivali nadure plačane s 50% dodatkom. Samo dva kurjača, med njima tožitelj A. N., ki
sta imela tedensko plačo, nista dobila posebej plačanih nadur s 50% dodatkom, ampak lc tedensko plačo.
Sodišče, obstoječe iz treh sodnikov, predsednika dr. Pichlerja in vo-tantov sodnih svetnikov Janko Ser-neca in dr. Senjorja, je po končani razpravi priziv Franca Derwuscheka zavrnilo in ga obsodilo, da mora plačati kurjaču A. N. izvršene nadure še s 50% dodatkom, kakor tudi pravdne stroške obeh zastopnikov v 1. in II. instanci. Kurjača A. N. je zastopal odvetnik dr. Reisman, tovarnarja Derwuscheka pa odvetnik dr. Blan-ke-dr. Brandstetter.
Ta sodba je za delavstvo velike principijelne važnosti, ker je mariborsko sodišče s tem že vnovič razsodilo, da je določilo § 10 zakona o zaščiti delavcev glede plačevanja dela v nadurah s 50% dodatkom prisilnega značaja in mora torej delodajalec plačati to mezdo v vsakem slučaju s 50 % pribitkom normalne mezde. Vsako izigravanje tega določila je neveljavno.
Delavstvo pri tem vnovič opozarjamo na to priborjeno pravico, katere posebno mariborski tovarnarji z redkimi izjemami nočejo in nočejo delavstvu priznati. Delavci pa si bodo svoje pravice obdržali le tedaj, če bodo trdno stali v svojih delavskih organizacijah in se tam dosledno borili za svoje pravice.
Delavci, organizirajte se in v tovarnah ničesar ne podpisujte! Vaš delovni red ureja zakon o zaščiti delavcev in zato ne potrebujete nika-kega podpisovanja.
Razno.
Nova knjiga. Angelika Balabanova je napisala svoje spomine. Dotaknila se je tudi današnjega fašističnega vladanja Mussolinija. Ta del iz njenih spominov je sedal izšel v knjigi pod naslovom:	Mussolini	kaio
socialist. Brošura je zanimiva vkljub temu, dasi je naslov nekoliko neroden. Dobava se v knjigarni »Svetlost«, Beograd, Ponkarc-jeva 22. Cena Din 4.— Priporočamo,
Knjižnica Delavske zbornice ▼ Ljubljani
je v mesecu januarju 2294 obiskovalcem izposodila 5576 kmjig, od teh 649 znanstvenih in 4927 leposlovnih, odnosno 2463 slovenskih, 306 srbohrva/tskih, 2766 nemških in 41 drugih knjig. Vpisalo se je 99 novih članov. Dohodki od izposojnine in seznama so; znašali 12.389 Din. Napram decembru 1930 1. je promet znatno napredoval.
Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v istem mesecu 1075 obiskovalcem izposodila 1899 knjig, od teh 61 znanstvenih in 1838 leposlovnih, odnosno 588 slovenskih, 1172 nemških, 120 srbohrvatskih in 19 drugih knjig. Novih članov je pristopilo 54. Dohodki od izposojnine so znašala 3502 Din. Napram decembru 1930 je promet napredoi-vial. Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnici Del. zbornice.
Obvestila o ozdravljenju Članov OUZD!
Na željo delodajalcev je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prostovoljno obveščal večje obrate (delodajalce), kdaj so ozdraveli njihovi posamezni nameščenci. Ker pa urad sedaj ni več oproščen poštnine v lokalnem prometu v vseh krajih, kjer poslujejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obveščen ja opustiti, ker poštni izdatki za ta obvestila niso utemeljeni v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato opozarja Okrožni urad vse prizadete delodajalce, da si naij izvolijo sami na primeren način urediti svojo evidenco o bp-o vanju svojih uslužbencev in pri svotjib delavcih dosežejo, da bodo pravočasno zaznali za njihovo ozdravljenje.
Delavcem iz Maribora in Studencev! V soboto, dne 7. marca 1931 se bo vršila v mariborskem gledališču delavska predstava po zelo znižanih cenah (ložni sedeži po Din 12.—, drugi sedeži po Din 8.— in 6.—). — Vprizorila se bo drama Leo&harda Franka »Karol in Ana«, ki nam prikazuje trpljenje vojnih ujetnikov, njihovo hrepenenje po domu ter težko življenje onih, ki so ostali doma. Dra-obišče to lepo predstavo. Vstopnice ma je povsem socijalna. Zato naj nikdo ne zamudi ugodne prilike ir se bodo dobile od 26. t. m. dalje v upravi »Volksstimme« (Ruška cesta št. 5), v čitalnici Delavske zbornice in v Papirnici Ljudske tiskarne (Slomškov trg 6). Pripominjamo, da se kupijo vstopnice po znižani ceni samo v predprodaji. — Odbor mariborske »Svobode«.
HM
Nervozni
umirajo zgodaj!
Ste li opazili pri sebi četudi le tupatam katerega Izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro razburjenje, nerazpoloženi« drgetanje udov, nemirnost, utripanje area, omotični napadi, tesnobnost, nespečnost, nemirne sanje, neobčutljivost posameznik telesnih delov, plačljivost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju. kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se po-lavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj so Viil živel resno oslabllenl In potrebn|e|o okrepila.
Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Rade volje Vam
zasloni m poSlnine prosto enostaven na»n odHrl|€m
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti VaSlb živcev odpomočl.
Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dokazafejo tndl mnenja zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
knligo popolnoma zastonj.
če Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! ^
Ernst Pasternack, Berlin, SO.
MIchMlklrchplatz No 13. Abt 52g
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.