^DIDAKTIČNI iZZiVi irena Rakovec Žumer, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO dijakov športnikov na GiMNAZiJi FRANCETA PREŠERNA Razvoj izobraževanja na daljavo na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj Gimnazija Franceta Prešerna (GFP) je poznana v širšem slovenskem pro storu kot športna šola. Našo šolo so obiskovali športniki, kot so: Peter Prevc, Primož Roglič, Jurij Tepeš, Žan Košir, Vesna Fabjan, Barbara Je-zeršek, Maja Vtič, Peter John Stevens, Štefan Hadalin, Anamarija Lampič in mnogi drugi. Tudi danes se na GFP šola ogromno mladih vrhunskih in perspektivnih športnikov, Domen Prevc, Bor Pavlovčič, Aljaž Osterc, Nika Križnar ..., ki že v najstniških letih dosegajo odlične športne uspehe. Ker je več kot tretjina naših dijakov športnikov, ki so zelo veliko odsotni od pouka, in ker neke »klasične, frontalne oblike poučevanja« niso zadostne za njihovo uspešno dokončanje šole in opravljeno maturo, smo razvijali različne oblike poučevanja, s katerimi smo se želeli dijakom športnikom čim bolj približati, tudi izobraževanje na daljavo. Kljub dolgoletnemu delu z dijaki športniki smo sistematičneje začeli delati in razvijati sistem dela na daljavo z letom 2004 ob pomoči MIRK-a in Zavoda RS za šolstvo. V š. l. 2009/2010 smo bili zato veseli, ker smo se lahko pridružili projektu Timsko poučevanje dijakov športnikov preko omrežja. Pri projektu je sodelovalo Ministrstvo za šolstvo in šport skupaj z Zavodom za šolstvo, CPI, Olimpijskim komitejem Slovenije, Združenjem športnih zvez in Telekomom Slovenije. V tem šolskem letu smo na področju timskega poučevanja športnikov preko omrežja skupaj z II. Gimnazijo Maribor in ŠCPET orali ledino, vendar je bil projekt že v š. l. 2010/11 nadgrajen v obliki enoletnega poskusa Uvajanje izobraževanja na daljavo za dijake športnike (Jazon), ki ga je vodil Zavod RS za šolstvo. Poleg naše šole so sodelovale še štiri splošne gimnazije - Gimnazija Ledina, Gimnazija Jesenice, Gimnazija Šiška, II. Gimnazija Maribor - in Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana (ŠCPET). V poskus so bili vključeni samo športniki 2. letnikov, poučevali smo predmete: slovenščina, matematika, zgodovina, kemija in informatika. Člani predmetnih skupin, ki so bile sestavljene iz učiteljev v poskus zajetih predmetov in predmetnega svetovalca na Zavodu RS za šolstvo, smo izdelali predmetni izvedbeni kurikul izobraževanja na daljavo (PIKID). Na 30 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2017 XX. letnik, številka 3 podlagi PIKID-a smo učitelji izdelali letni delovni načrt. Dijaki pa so svoje izdelke udejanjali v digitalnem listovniku (Mahara). S pomočjo pedagoškega koordinatorja, ki ga imamo na šolah s športnimi oddelki, smo pripravili predvideno odsotnost dijakov, ki se izobražujejo na daljavo, ter predvideni tedenski urnik vadbe in tekmovanj v š. l. 2010/11. Načrt je bil seveda narejen okvirno, saj športniki tekmovanja in treninge prilagajajo trenutni situaciji, od njihove kondicije do vremenskih razmer. Spoznali smo tudi, da bo v prihodnosti v izobraževanje športnikov treba še bolj vključiti njihove trenerje, ker imajo velik vpliv na mlade športnike in z njihovo pomočjo lahko dosežemo dobre rezultate tudi na izobraževalnem področju. PIKID je bil, žal, pripravljen samo za drugi letnik in delno tretjega, saj je bil poskus JAZON enoletni. Šole, ki zaradi specifike svojega dela moramo izobraževati na daljavo, smo si seveda želele, da bi se projekt nadaljeval, vendar se je to zgodilo šele v š. l. 2015/16 z razvojno nalogo, ki bo trajala med letoma 2016 in 2018 (IDD). Članice projektnega tima pod vodstvom dr. Špele Bregač pripravljamo naloge za prvi in četrti letnik. Poskušale smo dopolniti tudi manjkajoče naloge za 3. letnik, vendar je naloge težko poenotiti, saj je bil projekt za več let prekinjen, med tem časom smo po šolah izobraževanje na daljavo že zelo nadgradili, kar nam med drugim omogoča tudi nenehen razvoj IKT in izdelava e-gradiv in i-učbenikov. Z novimi nalogami za prvi in četrti letnik pa je dijakom omogočeno poleg samostojnega učenja tudi sprotno spremljanje in vrednotenje znanja po načelih formativnega spremljanja in vrednotenja znanja, po katerem učitelji sicer poučujemo že vsa leta, vendar smo ga v zadnjih letih na raznih seminarjih in izobraževanjih, ki jih je organiziral ZRSŠ, nekoliko bolj ozavestili. Predstavitev dela z gradivi Jazon (IDD) Dijaki v vsaki nalogi, ki smo jo pripravile članice predmetne skupine, najdejo navodila za izvedbo naloge, sestavljene po načelih formativnega spremljanja in preverjanja. Sama sem z vrhunskimi športniki delala v spletni učilnici Moodle, ker delo v njej obvladajo in na ta način delajo tudi pri drugih predmetih. Podobno ^iSlika 1: Primer dostopa do gradiv Irena Rakovec Žumer izobraževanje na daljavo dijakov športnikov na gimnaziji franceta prešerna 31 sem delala tudi z dijaki športniki, ki se ne šolajo na kombiniran način, ampak izključno na daljavo, npr. športniki, ki živijo in trenirajo v tujini. S perspektivnimi športniki, ki so nekoliko več prisotni v šoli, pa smo se navajali tudi na okolje Mahare (eUstovnik). Dijaki so na spletni povezavi http://jazon.zrssi.si med učnimi gradivi poiskali predmet Slovenščina in obravnavano temo. I a - ■ i g t S B C " ' ^iSlika 2: Gradivo Dijaki so nalogo rešili in mi jo oddali v spletno učilnico. Nekateri se odločijo za wordovo datoteko. Drugi zelo radi pošljejo nalogo fotografirano ali pre-skenirano, kar je tudi dobrodošlo, saj v tem primeru besedilo napišejo na roko. Na ta način se lahko zelo dobro pripravijo na pisanje maturitetnega eseja, ki se piše na roko. Z nekaterimi pa smo delali v Mahari. Po oddanih nalogah sem dijakom dala povratno informacijo, s katero sem jih spodbujala, da bi delo še bolje opravili. Z dijaki sem se tudi dogovarjala, da smo se enkrat na teden oz. najkasneje na štirinajst dni slišali preko Skypa. Kar nekaj dijakov je moralo razlago oz. vsaj komentar tudi slišati, da so snov poglobljeno razumeli. Vsakemu dijaku sem se poskušala približati na način, ki mu je najbližji. Na koncu našega dela je sledila samoevalvaci-ja, dijak je predstavil svoj pogled na potek samostojnega izobraževalnega dela. 32 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2017 XX. letnik, številka 3 Status oddaje naloge Status oddaje naloge Oddano v ocenjevanje Stanje ocen Neocenjeno Rok za onoap nedelja, 6. oao&er 2017.00:00 Preostali čas 6 dni 7 ure stanje urejanja LMHeJeftec tanko ureja oddano nalogo Zadnja sprememba nedelja. 1 \t v K)V.ai\ *\ov»o. pteamitio cblefc.0 lmu je nervozno vailc^ava , Valuj jv vcy\a sx>ume.r>v.o. . ObLekc jf ■ik.rmaia pred ¿aje^arjenm Martinom je ie. uti doui ,*-0 , itr jviMiStjač^ V ^jAcriO^ je i,mdu je ou Odse\ o po cbU^f* o j« jpChvaUUi, ,wcxVlo St Cja. je iriefaim . Povedala mu ^ la svoje ritu-mjie ¡v>ou v* f > OM vmA te httaotvioa U ,a bo hranim j ., ol)u''co. prvpyv«.dc>vci.U.c. «\«V dovolj . OA occta v« več md iwwi _.. ......... ....________ ^iSlika 5: Popravljene naloge Dijaki so menili, da je tabelarična postavitev gradiv za izobraževanje na daljavo ustrezna oz. da na samo opravljanje naloge postavitev gradiva ne vpliva. Glede navodil za reševanje nalog dijaki niso imeli pripomb niti ne z učnim okoljem, ne glede na to, v katerem sem delala. Enega od dijakov je navdušilo, da je standard znanja označen z različnimi barvami, da se takoj vidi, kaj je treba znati za minimalne in kaj za temeljne ter višje zahteve. Kar nekaj dijakov je menilo, da jim je včasih s pomočjo e-gradiv in i-učbe-nik za 1. letnik težko rešiti in odgovoriti na kakšno vprašanje v pripravljenih ^iSlika 6: Iz delovnega lista 34 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2017 XX. letnik, številka 3 nalogah ali pa tudi v berilu, ki so ga imeli s seboj. Dijaki so bili najbolj navdušeni nad tistimi nalogami, ki imajo pripravljene delovne liste. Morali so se še bolj poglobiti, odgovore poiskati dvakrat in zato se so tudi več naučili. Zelo hitro so se tudi privadili na navajanje ciljev in pričakovanih rezultatov/ opisnih kriterijev pri njihovem usmerjanju na načrtovanje lastnega učenja in samovrednotenja znanja. S povezavami do dodatnih gradiv so bili zadovoljni. Sklep Menim, da pri dijakih športnikih dosegamo najboljše rezultate pri kombiniranem načinu poučevanja - načinu, ko so dijaki vsaj občasno prisotni pri pouku, občasno pa se izobražujejo na daljavo. Doseganje dobrih rezultatov pri izključno izobraževanju na daljavo je zahtevnejše. Pri dijakih z izobraževanjem na daljavo razvijamo tudi odgovornost, saj se je treba držati dogovorov, stiki (videokonferenca) so nujni ob določenih urah in dnevih. Pomanjkljivosti pa so, da je takšno učenje primernejše in uspešnejše za bolj motivirane dijake, za tiste, ki imajo dobre učne navade. Pri dijakih, ki nimajo notranje motivacije, smo pri takšnem načinu poučevanja učitelji pogosto nemočni. V razredu, kjer imamo neposreden stik z dijaki, lažje ukrepamo, če nekdo noče delati. Če pa dijak sproti ne bere naših elektronskih obvestil, nam nanje ne odgovarja, ne dela nalog, težko kljub prizadevanju karkoli naredimo. Navajanje na tak način dela je dolgotrajen proces, pri njem se spremeni tudi vloga učitelja, ki nima več klasične funkcije, je samo še koordinator oz. mentor. Njegov delovni čas pa postaja zelo fleksibilen, tudi ob vikendih, praznikih in popoldanskem oz. večernem času. Omenjeni projekti so več kot dobrodošli, saj pripomorejo k temu, da se izobraževanje na daljavo umešča v slovenski šolski prostor. Pridobljeno znanje in izkušnje pa se že sedaj uspešno prenašajo tudi na druge ciljne skupine. Veliko pa v takšnih projektih pridobivamo tudi učitelji, saj je dober učitelj tisti, ki s pridobljenim znanjem v preteklosti razume in sprejema nove stvari v okolju, ki se spreminja. Učencem lahko podamo znanje na več načinov in več načinov poznamo, lažje delamo. Stari načini poučevanja pogosto niso več učinkoviti ne le pri dijakih, ki so veliko odsotni od pouka, ampak pri vseh. Vendar kljub vsemu napredku, ki ga prinaša IKT, ostaja nesporno dejstvo brez učitelja, ki strokovno in didaktično obvlada svoje delo, ne gre v nobenem primeru, ne v razredu ne pri izobraževanju na daljavo. ^ POVZETEK Članek prikazuje izobraževanje na daljavo vrhunskih in perspektivnih dijakov športnikov na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj (nekdanji ESIC Kranj) in primere učenja na daljavo ob podpori gradiv Jazon (IDD). Ključne besede: izobraževanje na daljavo dijakov športnikov, gradiva Jazon (IDD)