yu issn 0040-1978
IZ VSEBINE:
Zlata plaketa Perutnine (stran 2)
Ocenjevanje je dobro, vendar... (stran 3)
Vrt v decembru (stran 4)
Po cesti od Zavrča na Belski vrh (stran 6)
Mladi dopisniki (stran 7)
leto xxxix., ŠT. 48 Ptuj, 11. decembra 1986 cena 80 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
Podpora
osnutku
resolucije
Občinski komite ZKS Ptuj je
na seji, 3. decembra, razpravljal
tudi o osnutku sresolucije o poli-
tiki uresničevanja družbenega
plana občine Ptuj v letu 1987.
Razpravo so povezali s podatki o
gospodarskih gibanjih v letoš-
njem letu. Temeljnim usmerit-
vam v resoluciji so dali enotno
podporo, imeli pa so nekaj pri-
pomb k posameznim področjem
dejavnosti.
Poudarjeno je bilo, da je treba
v resoluciji opredeliti porabo
sredstev, ki bodo v prihodnjem
letu zbrana iz tretjega občinske-
ga samoprispevka. V prvem pol-
letju naj bi vsa zbrana sredstva
namenili za sofinanciranje mo-
dernizacije lokalnih in regional-
nih cest v krajevnih skupnostih,
v drugem polletju pa naj bi vsa
zbrana sredstva namenili za sofi-
nanciranje načrtovanega dela in-
vesticij v zdravstvu.
Predlagali so, da se v poglavju
o industriji črta vse konkretne
navedbe o predvidenih integraci-
jah, saj je to odvisno od nepo-
sredne referendumske odločitve
delavcev v posameznih tozdih.
Cilji morajo biti bolj konkretni, v
njih pa dan poudarek progra-
mom, kadrom in sredstvom.
V. največji možni meri (torej
bo sproti slediti) je treba v pred-
logu resolucije upoštevati zako-
nodajo, ki je v pripravi v zvezni
skupščini, saj bodo novi sistem-
ski zakoni močno vplivali na go-
spodarjenje v prihodnjem letu.
S sklepom je občinski komite
zadolžil komuniste v osnovnih
organizacijah ZKS, da se kar
najbolj dejavno vključijo v obli-
kovanje planskih dokumentov
OZD za leto 1987. Pri tem mora-
jo upoštevati tudi spremembe, ki
jih bodo prinesli sistemski zako-
ni, sicer načrtovanje ne bo real-
no.
Prav tako morajo komunisti
aktivno sodelovati na letnih kon-
ferencah osnovnih organizacij
Zveze sindikatov, kjer tudi raz-
pravljajo o gospodarjenju v letu
1987.
FF
PRAZNIK NA POLENŠAKU
Prebivalcem Polenšaka in okolice se je uresničila dolgoletna želja. V petek so odprli nov objekt, v kate-
rem so našli skupno streho kmetijska zadruga, krajevna skupnost, krajevni urad in pošta. Okoli 1500 prebi-
valcev tega območja, med njimi 327 kmečkih gospodinjstev, je dobilo 82 kvadratnih metrov prodajnega prosto-
ra, 120 kvadratnih metrov skladišča in nadaljnih 82 kvadratnih metrov prostora v etaži. Predvsem kmetje so
veseli novega prodajnega in nakupnega centra, ki je zgled sodelovanja zadruge Ptuj in KS Polenšak, poleg te-
ga pa se objekt lepo vključuje v podobo Polenšaka, kar je zasluga ptujskega projektanta Gregorja Kraševca.
Da so na Polenšaku zares veseli pridobitve, so pokazali pionirji s prisrčnim kulturnim programom ter aktiv
kmečkih žensk, ki so pripravile za udeležence slovesnosti pogostitev, krajevna skupnost pa je podelila prizna-
nja Kmetijski zadrugi Ptuj, pospeševalcu Vinku Brenčiču in tajniku KS Jožetu Mundi.	JB
Zbori bodo peli v Ptuju in Hajdošah
Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj pripra-
vlja tudi letos v počastitev dneva JLA revijo pev-
skih zborov. V petek, 12. decembra, bc devet zbo-
rov zapelo v dvorani Narodnega doma, v soboto
pa deset v gasilskem domu v Hajdošah. Prireditev
se bo začela ob 19. uri.
Na petkovem koncertu v Ptuju bomo slišali Mo-
ški oktet PD Leskovec, Mešani pevski zbor PD
Ignac Žgeč Dornava, Moški pevski zbor PD Stane
Petrovič Hajdina, Mešani pevski zbor društva
upokojencev Ptuj, Moški pevski zbor KGP Ptuj,
Mešani pevski zbor PD Podlehnik, Moški nonet
Obrtnega združenja Ptuj, Ženski pevski zbor PD
Alojz Arnuš iz Rogoznice in Mešani mladinski
pevski zbor SŠC Dušan Kveder iz Ptuja. Dirigirali
bodo Srečko Zavec, Jože Barin-Turica, Jože Der-
nikovič, Filip Maučič, Marjan Rogina, Greta
Glatz in Darja Koter.
Občinstvu v Hajdošah pa bodo zapeli: Moški
zbor GD Hajdoše, Mešani pevski zbor Draženci
—	PD Stane Petrovič Hajdina, Moški zbor PD
Grajena, Mešani pevski zbor PD Franček Kozel
Cirkulane, Moški zbor DPD Svoboda Majšperk,
Moški zbor TGA Boris Kidrič Kidričevo, Mešani
pevski zbor PD France Prešeren, Videm pri Ptuju,
Moški zbor PD Alojz Štrafela Markovci, Mešani
pevski zbor PD Ruda Sever Gorišnica in Komorni
moški pevski zbor iz Ptuja. Zborom v Hajdošah
bodo dirigirali Valentin Žumer, Jurij Čuček, Ladi-
slav Pulko, Jože Dernikovič, Stano Vedlin, Maks
Vaupotič, Janez Bezjak, Marjan Rogina in Franc
Lačen.
Pred revijo je vse zbore obiskal profesor Jože
Gregorc in se z njimi pogovarjal ter analiziral nji-
hovo delo, s čimer bo odpadel pogovor po reviji
—	kar je bila dosedanja praksa. Dodamo naj samo
še, da bo tudi letošnja revija pevskih zborov obči-
ne Ptuj pokazala koliko so zbori napredovali v
enem letu, kakšen je njihov repertoar in pevsko
znanje. Vsem želimo uspešen nastop!	mš
^—UVODNIK-^
Ob letnih konferencah
v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov Slovenije in konfe-
rencah osnovnih organizacij ZSS občine Ptuj so v teku letne pro-
gramske konference, na katerih člani sindikata ocenjujejo svoje de-
lo v preteklem letu in sprejemajo programe dela za leto 198/.
Leto 1986, ki se izteka, je za sindikate in za njihovo nadaljno
^lovanje posebnega pomena, saj so v tem letu potekali kongresi
Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije, ki so odločno postavili
zahtevo delavcev za spreminjanje sedanjih družbenih razmer in do-
sledno izvajanje gospodarske stabilizacije ter nadaljnjo krepitev si-
stema socialističnega samoupravljanja m položaja delavcev kot no-
silcev odločanja o celotni družbeni reprodukciji.
Na podlagi tako postavljenih opredelitev smo v OS ZSS Ptuj
sprejeli programsko usmeritev za izvajanje aktivnosti sindikalnih
organizacij v vseh sredinah združenega dela^.
Naloge, ki smo si jih zastavili, so zelo zahtevne in odgovorne
ter zahtevajo polno zavzetost vseh organizacij sindikata, od osnov-
nih organizacij ZSS do konferenc osnovnih organizacij ZSS, sindi-
katov dejavnosti do občinskega sveta ZSS ter svetov in komisij, da
jih uspesno opravljajo in s tem krepijo naš samoupravni sistem in
položai delavca — samoupravi}alca.
Živimo v času ekonomske krize, ki nam ne dovoljuje več oma-
hovanja m lagodnosti v uresničevanju sprejetih opredelitev na po-
drogu krepitve našega ekonomskega sistema, če želimo zaustaviti
nadaljnje slabšanje osebnega in družbenega standarda naših de-
lavcev m zavarovati njihov socialni položaj.
Za doseganje zastavljenih ciljev pri krepitvi sistema socialisti-
čnega samoupravljanja in vloge delavca samoupravljalca pa mora-
mo v sindikatih v letu 1987 izboljšati organiziranost in delovanje,
predvsem na področju družbenoekonomskih odnosov, samoupravne
organiziranosti združenega dela, nagrajevanja po delu in rezultatih
dela, socialne politike, izobraževanja delavcev in informiranja.
Letne konference osnovnih organizacij ZSS in konferenc os-
novnih organizacij ZSS. ki sedaj potekajo v združenem delu. so
ustrezno mesto za oceno opravljenega dela. Želimo, da so te konfe-
rence akcijske in vsebinsko tako pripravljene, da bodo delavci na
njih lahko kritično ocenili delo svoje organizacije in dosežene uspe-
; he ter evidentirali tudi slabosti, ki se pojavljajo pri delu osnovnih
organizacij. Posebej moramo opozoriti na dejstvo, da mnoge osno-
. vne organizacije ZSS obravnavajo problematiko, naloge in zadolži-
! tve le z gospodarsko strokovnega vidika, kar pa je naloga samou-
; pravnih in strokovnih organov, premalo pa so prisotna politična
! stališča, v katerih bi bilo konkretno opredeljeno, kaj posamezne
! predlagane rešitve pomenijo za sedanji in bodoči samoupravni po-
; ložaj delavcev, delovne sredine in širše družbenopolitične skupnosti
I ter nadaljnjo krepitev sistema socialističnega samoupravljanja.
Letne konference morajo dati tudi odgovor, če smo v osnovnih
organizacijah ZSS ustrezno organizirani za izvajanje zahtevnih
nalog, ki so jih postavili pred sindikalne organizacije 10. kongres
ZSJ in 11. kongres ZSS. ali in koliko srno v letu 1986 izvajali v
kongresnih resolucijah navedene naloge. Če v izvajanju teh nalog
nismo bili uspešni, je potrebno na letnih konferencah kritično oceni-
ti tudi razloge za neizvajanje sprejetih zadolžitev.
Pred nami je leto 1987, v katerem bomo morali, tako kot v letu
1986.	vse naše sile in napore usmeriti v razreševanje nakopičenih
ekonomskih problemov, tako v občini kot celotni družbi. Težavne
gospodarske razmere bodo tudi v letu 1987 zahtevale od sindikal-
nih organizacij na vseh nivojih veliko dela in odgovornosti. V sindi-
katih se moramo odločno zavzemati za dosledno poslovanje za leto
1987,	v katerih bo zagotovljena tudi ustrezna rast realnih osebnih
dohodkov in s tem socialna varnost delavcev ter ustrezno opredelje-
na tudi socialna politika.
Osnovne organizacije ZSS in konference osnovnih organizacij
ZSS morajo v letu 198/ sprotno spremljati izvajanje dogovorjenih
planskih nalog in sprotno izpostavljati odgovornost za nedoseganje
planskih ciljev.
Za učinkovito delo osnovnih organizacij ZSS in konferenc os-
novnih organizacij ZSS so potrebni konkretni prog^rami dela, kijih
sprejemajo letne konference. Pričakujemo, da bodo osnovne orga-
nizacije ZSS in konference osnovnih organizacij ZSS pripravile
konkretne programe v skladu z dostavljenimi usmeritvami OS ZSS
Ptuj in vključevanjem tistih nalog, ki so specifične za posamezne
sredine.
V OS ZSS Ptuj in večini osnovnih organizacij ZSS ter konfe-
renc osnovnih organizacij ZSS smo v letu 1986 precej nalog uspe-
šno opravili. To pa ne pomeni, da bo v letu 1987 teh nalog manj.
Za nami je leto, v katerem smo se v občini spopadali z gospodarski-
mi težavami v nekaterih DO in TOZD-ih, reševali proolematiko
nizkih OD v posameznih OZD in TOZD-ih, se srečevali s predlogi
ukinjanja OŽD in TOZD-ov ter drugimi težavami in problemi de-
lavcev, članov sindikata.
Kljub vloženim naporom je precej nakopičenih oroblemov
ostalo nerešenih, zato bomo v sindikatih tudi v letu 1987 morali
vložiti vse sile v dosledno izvajanje sprejetih nalog in skupno z osta-
limi DPO v občini ter organi družbenopolitične skupnosti delovati v
smeri krepitve predvsem družbenoekonomskega položaja naše obči-
ne in samoupravnega položaja delavcev.
Stanko DEBEUAK
\_y
Nova zbiralnica mleka
v Medribniku
Prejšnji teden se je prebival-
cem haloškega Medribnika v
krajevni skupnosti Cirkulane
uresničila velilca želja. Namenu
so predali novo zbiralnico mleka
in s tem izboljšali pogoje oddaje
mleka. Za gradnjo nove zbiralni-
ce so se ociločili, ker prireja mle-
ka na njihovem območju naraš-
ča, pa tudi dosedanji način zbira-
nja mleka v pločevinkah ni bil
več mogoč. Nova zbiralnica mle-
ka je OD asfaltni cesti, torej do-
stopna v vsakem vremenu. Zgra-
dili so jo z udarniškim delom in
opravili 458 prostovoljnih delov-
nih ur. Gradbeni material je v
glavnem prispevala Kmetijska
zadruga Ptuj, prav tako sodobno
opremo. V Medribniku zberejo
dnevno okoli 330 litrov mleka, v
mlekarski skupnosti pa je trenut-
no 16 članov.
JB
Ob otvoritvi zbiralnice mleka v Medribniku.
Srednješolski center je povezan
S prostorom
»Vsaka družbena preobrazba, ki želi spremeniti
obstoječe stanje in odnose, doživlja odpore in kri-
tike,« je med drugim zapisano v tezah za razpravo
o nalogah ZK v nadaljnjem razvoju vzgoje in izo-
braževanja, ki bo na seji CK ZKS še v tem mese-
cu. To ugotovitev je krepko potrdila tudi razprava
na seji Občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki je bila 3.
decembra v prostorih Srednješolskega centra Du-
šana Kvedra v Ptuju. Razprava je bila kritična, po-
lemična in na koncu še kar objektivno samokriti-
čna. Več o vsebini razprave poročamo na 3. strani.
O nalogah komunistov v nadaljnjem razvoju
vzgoje in izobraževanja je že bila daljša razprava
na seji predsedstva OK ZKS I*tuj (o tem smo po-
ročali v Tedniku z dne 27. novembra). Iz razprave
p^je delovna skupina povzela ugotovitve in stališča,
^^ ki'so bila posredovana na seji članom OK ZKS.
Ta stališča so člani občinskega komiteja podprli in
* jih v razpravi precej dopolnili. Predvsem je treba
doJuii oJbUvck o nalogah komunistov v združe-
nem delu, ki jih imajo pri usmerjenem izobraževa-
nju, za kar so na seji tudi imenovali delovno sku-
pino.
»Zveza komunistov se je vedno lotevala nalog z
idejnopolitičnega stališča, tako seje lotila tudi po-
dročja vzgoje in izobraževanja, ki je v tem času
pod splošno kritiko,« je v sklepni besedi dejal
Franc Tetičkovič, predsednik OK ZKS Ptuj. »Ne
smemo krivde valiti na izvajalce, obojestransko
smo bili premalo pripravljeni, saj se tudi združeno
delo ni dovolj znašlo. Srednješolski center je tu, je
povezan s prostorom in na tej osnovi moramo gra-
diti naprej,« je poudaril Franc Tetičkovič.
Na seji so se tudi dogovorili, katerim vpraša-
njem in pobudam naj dajo poudarek naši člani in
delegati na seji CK ZK Slovenije, ko bo razpra-
vljal o tem, za naš nadaljnji razvoj nadvse po-
membnem vprašanju.	FF
Praznik ptujske zadruge
v začetku decembra se vsako leto zberejo delav-
ci zadruge in združeni kmetje. To je obenem oble-
tnica ustanovitve sedanje zadružne organizacije in
priložnost za oceno kmetijske sezone, ki je v tem
času končana. Tokrat so se delavci in kmetje zbra-
li v Markovcih, v tamkajšnji dvorani. Direktor za-
druge Janez Vrečer je v oceni letošnje kmetijske
sezone povdaril, da vreme to leto kmetijstvu ni bi-
lo naklonjeno. Mokra pomlad je slabo vplivala na
vznik sladkorne pese, bolezni so zmanjšale pride-
lek pšenice, poletna suša je marsikje razpolovila
pridelek koruze in krme ter zmanjšala pridelek
krompirja.
Tudi težave iz prejšnjih let so se nadaljevale. Ži-
vinoreja se le težko pobira po težkih udarcih v
zadnjih dveh letih, proizvodnja je manjša, plemen-
ska čreda načeta. Cene poljščin so pod proizvod-
nimi, posledica tega so skoraj ustavljene investici-
je v prenovo kmetij, zanimanje mladih za kmeto-
vanje se manjša. Namesto 200 kmetij jih letno pre-
usmerijo dvajset. Edina svetla točka vlaganj so
melioracije in komasacije, hribovske agromeliora-
cije in vlaganje v trajne nasade. ...
Da pa je tudi v kmetijstvu še vedno precej
uspešnih posameznikov in kolektivov, pričajo šte-
vilna priznanja, ki so jih prejeli združeni kmetje za
uspehe v pridelavi hrane, uspešni delavci zadruge
in dobri poslovni partnerji. Letos so prvič pripra-
vili tudi ocenjevanje vin z območja ptujske zadru-
ge. Sodelovalo je 30 vinogradnikov, komisija pod
vodstvom magistra Toneta Skaze je vsem podelila
priznanja. Najboljše ocene med 19 vzorci mešanih
vin so prejeli vzorci Martina Pintariča, Zvonka
Bombeka, Janeza Kostanjevca in Genovefe Arne-
čič. Med sortnimi vini pa vzorci Simona Toplaka,
Milice Kotolenko ter Ivanke Tomanič in Jožeta
Gašperšiča. Ocenjevanje vin bo postalo tradicio-
nalno in v prihodnje vabijo k sodelovanju večje
število vinogradnikov.
V petek so izvedli tudi letno konferenco osno-
vne organizacije sindikata in med drugim sprejeli
v sindikat 13 novih članov-združenih kmetov. Ta-
ko je v sindikalno organizacijo v ptujski kmetijski
zadrugi včlanjenih že 69 kmetovalcev.
JB
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
11. december 1986 - TEDNIK
Maketa TGA je kot pogled na dejanske objekte iz ptičje perspektive. (Foto M. Ozmec)
Maketa TGA
Kidričevo
Ob tovarniškem prazniku, 21.
novembra, so delavcem in obi-
skovalcem predstavili tudi zani-
mivo maketo tovarne glinice in
aluminija Kidričevo, ki jo je po
projektih in idejni zasnovi Pro-
jekte MR iz Maribora v rekord-
nih treh mesecih izdelal nekdanji
— sedaj upokojeni član tega ko-
lektiva Vlado Hanzel iz Kidriče-
vega. Maketa je izdelana v meri-
lu 1 : 500 in meri 2,8 krat 2,3 me-
tra. Zanimivo je tudi, da so na
maketi že vsi objekti, ki so šele v
gradnji, torej tudi nova elektroli-
za (na posnetku desno od seda-
njih elektroliz — velika puščica)
in nova tovarna predpečenih
enod (levo — manjša puščica).
Podstavek makete je delo slove-
njebistriškega Impola, sicer pa
sojo izdelali tudi s pomočjo leta-
skega posnetka, tako da je tudi
razvrstitev posameznih objektov
in zelenje skoraj identično.
OM
Železniško
gospodarstvo v velikih
težavah
Zaradi izredno težkega gospodarskega stanja so v Železniškem
gospodarstvu Ljubljana v letošnjem letu zaskrbljeni, saj so na central-
nem delavskem svetu minuli četrtek, 27. novembra, ugotovili, da je
ogroženo tako normalno nemoteno poslovanje ŽG kot uresničevanje
planiranih investicij.
Dejstvo je, da se zaradi primanjkljaja prihodkov 16,6 milijarde
dinarjev Železniško gospodarstvo sooča z izredno velikimi finančnimi
in likvidnostnimi težavami, saj znaša stanje neporavnanih obveznosti
13 milijard.
V ZG menijo, da jih je v tako težko stanje privedla nerealizirana
politika cen železniških prevoznih storitev, zaradi česar bodo ob kon-
cu leta 1986 realizirali le polovico planiranih investicij. Odložili so vr-
sto izredno pomembnih — sicer planiranih investicij, kot so remonti
oziroma modernizacija in rekonstrukcija železniških zmogljivosti, za-
to je zaradi izpada prav gotovo ogrožena varnost železniškega prome-
ta.
Delavci Železniškega gospodarstva Ljubljana se obvezujejo, da
bodo dosledno uresničili svoj del obveznosti pri reševanju gospodar-
skega položaja v letu 1986. Od širše družbene skupnosti pa pričakuje-
jo še vse druge ukrepe, ki so potrebni, da bo gospodarski položaj ŽG
Ljubljana v letošnjem letu urejen — to pa je, tako zatrjujejo, tudi v
skladu z določili družbeno — planskih dokumentov za srednjeročno
obdobje 1986-90.	-OM
Aktivnosti v
ptujskih sindikatih
Seminar o nalogah sindikatov na področju socialne politike
Danes, 11. decembra, je v ptujskem Delavskem domu Franca
Krambergerja seminar sindikalnih delavcev, ki so v osnovnih organi-
zacijah ZSS odgovorni za naloge na področju socialne politike. Semi-
nar se je začel z predavanjem dr. Marijana PREGLA iz Ormoža, ki je
razčlenil naloge osnovnih organizacij ZSS v boju proti alkoholizmu
in drugim nezdravim navadam, ki krhajo zdravje delavcev in srečo
njihovih družin. O nalogah na področju socialne politike pa bodo z
udeleženci razpravljali še Stanko DEBELJAK, Anka OSTERMAN in
Sonja UDOViC.
Jutri začnejo predavanja v ptujski sindikalni šoli
Na 1. rednem sestanku slušateljev Sindikalne šole pri občinskem
svetu ZSS Ptuj, ki je bil 4. decembra, so se dogovorili, da se redna
predavanja v Sindikalni šoli Ptuj za študijsko leto 1986/1987 začnejo
jutri, 12. decembra ob 7.30 uri. Predavanja in druge oblike dela bodo
v Delavskem domu Franca Krambergerja vsak petek od 7.30 do 15.30
ure in vsako soboto od 7.30 do 13.30 ure. Prvo študijsko gradivo —
Statut Zveze sindikatov Slovenije so slušatelji že prejeli. Slušatelji bo-
do prejeli tudi študijsko mapo, z vsebinsko dobro pripravljenimi te-
mami, ki so bogat študijski pripomoček.
Seminar za nosilce nalog na področju inventivne dejavnosti
Komisija za inventivno dejavnost pn oDčmskem svetu ZSS Ptuj
pripravlja enodnevni seminar za predsednike komisij in druge odgo-
vorne nosilce nalog na področju inventivne dejavnosti v združenem
delu. Seminar bo 19. decembra ob 8. uri v dvorani ptujskega hotela.
Uvodno predavanje bo imel predsednik občinskega sveta ZSS Mari-
bor-Pobrežje Stane ŠAJN, ki se je kot sindikalni delavec v Mariboru
vrsto let ukvarjal z nalogami na področju inventivne dejavnosti. Pro-
gram predavanj in razgovorov z udeleženci pa bodo izvajali še Stanko
DEBELJAK, Marjan LEBER in Dušan ŽNIDARiC. Seminar je na-
menjen sindikalnim delavcem osnovnih organizacij ZSS in nosilcem
inventivne dejavnosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega
dela.
Priprave na oceno dela organov in delovnih teles občinske organizacije
ZSS Ptuj
Plenum občinskega sveta ZSS Ptuj se bo na 4. redni seji sestal 29.
decembra. Na seji bodo ocenili izvajanje programske usmeritve ob-
činske organizacije ZSS ptujske občine. Naloga občinskih odborov
sindikatov delavcev dejavnosti, predsedstva, svetov, odborov in komi-
sij občinskega sveta ZSS Ptuj je, da do plenarne seje pripravijo poro-
čilo o opravljenem delu v letu 1986 in program dela za leto 1987. Na
plenarni seji bodo poleg -delovnega programa sprejeli tudi finančni
načrt občinske organizacije ZSS Ptuj za leto 1987.
Delavci prometa in zvez o poslovanju in razvoju
Občinski odbor sindikata delavcev prometa m zvez Ptuj je eden
izmed tistih odborov, ki zavzeto in sprotno obravnavajo rezultate go-
spodarjenja, razvoj dejavnosti ter življenjske in delovne pogoje delav-
cev. Pozitivno so na seji ocenili rezultate gospodarjenja in podprli os-
nutek občinske resolucije. Opozorili pa so na težavne delovne pogoje
delavcev v Certusu, TOZD Potniški promet Ptuj, ki bi se morali hitre-
je izboljševati tako znotraj delovne organizacije kot družbeno politi-
čne skupnosti. Delavci družbenega sektorja cestnega prometa pa so
mnenja, da v razvojnih programih zaslužijo jasnejšo perspektivo. Za
nesmiselno početje so na seji odbora ocenili zasebno avtoprevozni-
štvo, zlasti tiste avtoprevoznike, ki imajo svojo dejavnost prijavljeno
izven meja ptujske občine, živijo in zadovoljujejo svoje in družinske
potrebe v ptujski občini, davek od ustvarjenega dohodka pa nosijo iz-
ven njenih meja.
Letne programske konference sindikalnega članstva
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delov-
nih skupnostih so v polnem teku vsebinske in organizacijske priprave
na letne programske konference osnovnih organizacij ZSS. Izvršni
odbori so angažirani na izdelavi ocene enoletnega dela, s posebnim
poudarkom na izdelavi ocene družbenoekonomskih razmer in samou-
pravnih odnosov, od katerih je odvisen družbenoekonomski in samo-
upravni položaj delavcev. Letne programske konference so že opra-
vljene, kar lepo število jih bo 12. decembra, ostale pa se bodo zvrstile
do 26. decembra.
FB
Tehtnico bodo preuredili
Ptujska javna tehtnica se je že »pozlatila«, v 51. letu delovanja pa je na je-
zo številnih koristnikov odpovedala poslušnost. Njen upravljalec, KGŠ —
TOZD Komunalni servisi, napoveduje preureditev in modernizacijo. Dobili naj
bi elektronsko tehtnico, na kateri bo mogoče tehtati do 30 ton (sedaj le 10).
Še prej pa bo potrebno zagotoviti okrog 30 milijonov dinarjev. V letu m
pol, kolikor velja nova cena, v kateri je tudi delež za obnovo, so zbrali nekaj
nad 4 milijone dinarjev. Pričakujejo, da bodo z združevanjem sredstev pri upo-
rabnikih zagotovili potreben znesek za obnovo in da bo tehtnica usposobljena
že februaria prihodnjega leta. .	—
Ostala bo na stan lokaciji na železniški postaji, saj je železniško gospodar-
stvo začasno odstopilo od modernizacije oziroma preureditve razkladalno-na-
kladalnih tirov. Na to odločitev so čakali več kot leto dni, zato tudi kasnijo z
obnovo.
MG
GOSPODARJENJE V ORMOŠKI OBČINI
FIZIČNA RAST INDUSTRIJSKE
PROIZVODNJE ŠE VEDNO VISOKA
V devetih mesecih letos ormo-
ško gospodarstvo ni najboljše
poslovalo. Še vedno je deset
OZD od skupaj 17, ki so za oseb-
ne dohodke in skupno porabo
razporedile več sredstev, kot je
to dovoljevala rast dohodka. Za-
radi tega je manjša tudi rast aku-
mulacije. Izgube so se v primer-
javi z lanskim enakim obdobjem
sicer zmanjšale, vendar so še
vedno dvakrat višje od ustvarje-
ne akumulacije gospodarstva.
Izvoz tudi v devetih mesecih
nazaduje — v skupnih prihodkih
se je njegov delež znižal od 9,7
na 8,9 odstotka. Najbolj so pri
izvozu zatajili v Primatu —
TOZD Bančna oprema, kjer so v
tem obdobju dosegli nekaj nad
polovico lanskega obsega proiz-
vodnje. Nižji izvoz imajo tudi v
TOK Kooperacija zaradi spre-
menjenih pogojev na zunanjem
trgu. Kot je povedal Ivan Hržič,
se pri njih pozna, da letos ne iz-
važajo mesa v Iran, Irak, Libijo
in Jordanijo in da se je zaradi
Černobila zmanjšal izvoz v drža-
ve EGS, zlasti v Italijo. Na neza-
vidljiv položaj izvoznikov opo-
zarjajo tudi v Drogi — TOZD
Gosad v Središču, kjer so letos
prejeli le petino doseženih izvoz-
nih stimulacij. Že več let v tej or-
ganizaciji povečujejo izvoz,
praktično pa od tega nimajo sko-
raj nič ali zelo malo. V tem ob-
dobju so izvoz povečali od 50 na
821 milijonov, indeks obveznosti
iz dohodka pa je dosegel 4066!
Anton Rizman je izjavil, da ta-
ko ne bo šlo naprej. Zelo malo
verjetno je tudi, da bi to gospo-
darstvo prepustili tržnim zakoni-
tostim. Za resolucijske cilje pa je
vprašanje, če jih bodo glede na
sedanje stanje lahko uresničili.
Ormoški občinski sindikalni
svet je na seji 27. novembra
obravnaval tudi poročilo o izva-
janju nalog občinske skupnosti
za zaposlovanje v prvem polletju
letos. V občini Ormož, kjer sicer
živi 18.081 prebivalcev, so imeli
v tem obdobju najvišjo stopnjo
nezaposlenosti v Sloveniji — 9,7
odstotka. Poprečno število zapo-
slenih se je gibalo okrog 488, ne-
zadovoljivi podatki so tudi pri
zaposlovanju pripravnikov, če-
prav so OZD v svojih načrtih
predvidele zaposlovanje 480 de-
lavcev, od tega 74 pripravnikov.
Anketa o uresničevanju letnih
načrtov zaposlovanja pa govori o
tem, da se je v prvem polletju na
novo zaposlilo 50 delavcev, od
tega 30 takih, ki so zaključili izo-
braževanje od tretje do sedme
stopnje zahtevnosti, v pripravni-
štvo pa se je vključilo 23 oseb.
Čeprav je pripravljeno poroči-
lo izredno podrobno, zahtevajo
ormoški sindikalni delavci po-
sebno analizo o brezposelnosti,
oziroma prikaz dejanskih iskal-
cev zaposlitve. Opozarjajo tudi
na neustrezno strukturo štipen-
dij, ki je še vedno v prid štipendi-
jam iz združenih sredstev in na
to, da v Ormožu nimajo primer-
nih zaposlitev za učence, ki kon-
čajo usmerjeno izobraževanje s
prilagojenim programom.
MG
V obdobju januar—septem-
ber se je fizična rast industrij-
ske proizvodnje povečala za
14,2 odstotka, brez januarske
proizvodnje v Tovarni sladkor-
ja pa za 10,4 odstotka. Lanske
ravni proizvodnje niso dosegli
le v Primatu — TOZD Bančna
oprema in to predvsem zaradi
pomanjkanja dela.
V Ormožu posebej opo-
zarjajo na nizka vlaganja v
industrijo. Od odprtih tri-
najstih investicij v skup-
nem znesku 647,4 milijona
dinarjev, je gospodarstvo
oziroma industrija dobila
le majhen delež.
ZLATA PLAKETA PERUTNINE
Delavski svet Perutnine Ptuj je
podelil zlato plaketo dr. Eriku
Spilerju, univerzitetnemu profe-
sorju za njegov strokovni prispe-
vek pri zdravstvenem varstvu pe-
rutnine, ki je pogojeval dobre
proizvodne vzrejne rezultate in
uspehe, ki jih dosega Perutnina.
Profesor dr. Erik Špiler je bil
rojen 30. septembra 1916 na Du-
naju, gimnazijo je končal v Za-
grebu, kjer se je vpisal na Veteri-
narsko fakulteto in diplomiral le-
ta 1947. V Sloveniji je v tem času
bilo le nekaj desetin diplomira-
nih veterinarjev, ki so morali
prevzeti na svoja ramena veliko
obveznosti in nalog, saj je bila
celotna živinoreja prizadeta v
vojni, poleg tega pa so jo priza-
dele kužne in druge bolezni.
Nujno je bilo vzpostaviti temelj-
no veterinarsko službo, poleg te
pa še veterinarsko strokovno
nadstavbo, ki se je morala ukvar-
jati z osnovno diagnostiko, pa
tudi s proizvodnjo cepiv oziroma
zdravil. V Sloveniji se je ta slu-
žba organizirala pri Veterinar-
skem zdravstvenem zavodu v
Ljubljani, kjer se je leta 1947 za-
poslil dr. Erik Špiler. Na Bakte-
riološkem oddelku se je pričel
ukvarjati z diagnostiko in zatira-
njem kokošjega tifusa. Že takrat
se je zapisal perutnini in ji poz-
neje posvetil vso življensko in
znanstveno energijo.
Dr. Špiler je ob reorganizaciji
Veterinarskega znanstvenega za-
voda prevzel vodstvo oddelka za
rejo in zdravstveno varstvo peru-
tnine in ta oddelek je pod njego-
vim vodstvom postal strokovni
veterinarski vrh vseh perutnin-
skih farm v Sloveniji. Pozneje se
je oddelek pripojil visokošolski
organizaciji za veterinarstvo in
prerasel v samostojni inštitut za
zdravstveno varstvo perutnine.
Dr. Spiler je sodeloval v vrsti
organizacij, bil je član perutnin-
skega odbora pri gospodarski
zbornici Slovenije in član komi-
sije za valilnice. Sodeloval je pri
vseh načrtih za uvajanje sodobne
intenzivne perutninske proizvod-
nje v Sloveniji in Jugoslaviji. Do
leta 1962 je bil tudi predstavnik
Slovenije v zveznem perutnin-
skem odboru pri zvezni kmetijski
zbornici v Beogradu.
V tridesetih letih pedagoškega
dela je vzgojil vrsto strokovnja-
kov za praktično in znanstveno
raziskovalno delo. Svojih študen-
tov ni vodil le do diplome, am-
pak jim je ostal vseskozi kot
mentor in vzornik, bodisi v pro-
izvodnji, znanstveno raziskoval-
nem ali pedagoškem delu.
Poleg bogatega strokovnega,
znanstveno raziskovalnega in pe-
dagoškega dela je dr. Špiler sam
ali s sodelavci napisal in objavil
okoli 200 različnih znanstvenih
ali strokovnih del. Sodeloval je
na številnih simpozijih, sestankih
in kongresih doma in v tujini.
Dr. Erik Spiler (foto L. Cajnko)
Dobro informiran kupec je pogoj za zaupanje
Navijanje vzmeti zahteva visoko stopnjo harmonije med navijalcem in
strojem.
Poznavalci problematike
vzmetarstva so vse bolj ugota-
vljali, da se na tem področju čuti
praznina, ki jo je treba nekako
zapolniti. V TOZD Vzmetarna so
menili, da bi v obliki seminarjev
kupce njihovega programa se-
znanjali s problematiko konstrui-
ranja in proizvodnje vzmeti. Se-
minarja, ki je bil organiziran v
AGIS-u, so se udeležili pred-
vsem konstrukterji, ki se srečuje-
jo s to problematiko. Na semi-
narju, ki je povsem uspel, je bila
s strani kupcev iz Makedonije iz-
ražena želja, da bi ga ponovili tu-
di kje na njihovem področju.
Do tega je prišlo v novembru,
ko je bil v Kombinatu TITO v
Skopju seminar determiniranja
komponent za konstruiranje in
proizvodnjo statično in dinami-
čno obremenjenih vzmeti. Tudi
ta seminar je uspešno vodil dipl.
org. dela Janez Pičerko, ki je
brez dvoma najboljši poznavalec
problematike vzmetarstva pri
nas.
Udeležilo se ga je 64 vodilnih
strokovnjakov strojno tehničnih
smeri, med katerimi so bili tudi
doktorji znanosti. Skupna ugoto-
vitev udeležencev je bila, da ima
TOZD Vzmetarna resnične mož-
nosti za proizvodnjo najzahtev-
nejših vzmeti, s katerimi bi lahko
polnovredno nadomeščali uvoz
tovrstnih izdelkov.
V TOZD Vzmetarna, ki je ta
čas ena uspešnejših TOZD v DO
Agis, se zavedajo teh perspektiv-
nih možnosti, hkrati pa vedo, da
brez vlaganja v posodabljanje
proizvodnje in merilne opreme
ter pridobivanja kadrov ne bodo
mogli dolgo slediti tem možno-
stim. Želja zaposlenih v TOZD
Vzmetarna je prodajati več zna-
nja skozi svoje izdelke. Ob tes-
nem sodelovanju s TF Maribor
ter še s nekaterimi znanstvenimi
instituti jim bo to brez dvoma tu-
di uspelo.
Maks MENONI
TEDNIK ^ - december 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
KOMUNISTI O NALOGAH V NAOAUNJEM RAZVOJU VZGOJE iN IZOBRAŽEVANJA
Na doseženem graditi naprej
»Nalog na področju vzgoje in
izobraževanja se v ptujski občini
lotevamo temeljito. Ne le v ZK,
tudi v Zvezi sindikatov, v SZDL
in v ZSMS so razprave o prenovi
vzgoje in izobraževanja«. Tako
je svoj uvod v razpravo začel
Vladimir Korošec, vodja delovne
skupine pri OK ZKS, ki je pri-
pravila gradivo o nalogah komu-
nistov na področju vzgoje in izo-
braževanja. »Ne gre za reformo
reforme, temveč za logično nada-
ljevanje in dopolnjevanje ciljev,
ki smo si jih zastavili z reformo
preobrazbe vzgoje in izobraževa-
nja,« je še povedal in ponovil
glavno vsebino ugotovitev in sta-
lišč predsedstva OK ZKS, ki jih
skrajšano povzemamo.
Na področju predšolske vzgo-
je otrok v občini smo veliko do-
segli. V organizirano družbeno
varstvo je vključeno 1450 otrok
ali 26 odstotkov vseh predšolskih
otrok, poprečje v S RS pa je 41
odstotkov. Stanje pri nas je po-
gojeno s strukturo delavskega in
kmečkega prebivalstva in s pro-
storskimi možnostmi v vrtcih.
Tem otrokom je zagotovljen
1240-urni program male šole, za
vse ostale otroke pa 600-urni
program, kar je znatno več od
poprečja v SRS in pomeni kako-
vostni pristop v pripravi na osno-
vno šolo. Tudi za naprej so cilji
dobro zastavljeni, potrebovali pa
bi poenoten program izvajanja
male šole v SRS za otroke, ki ni-
so zajeti v organizirano družbe-
no varstvo.
Tudi v osnovnem šolstvu so bi-
li v zadrijih letih napravljeni po-
zitivni premiki, ki se kažejo na
izboljšanju materialnih pogojev
dela, izobrazbeni strukturi učite-
ljev in v kakovostnejšem izvaja-
nju vzgojno-izobraževalnega
procesa. Predsedstvo podpira
opredelitve v srednjeročnih plan-
skih dokumentih o racionalnejši
organiziranosti osnovnih šol, da
se doseže boljša izkoriščenost
šolskih prostorov, strokovnih ka-
drov, zmanjša pouk v več izme-
nah ipd.
S sredstvi prvega in drugega
občinskega samoprispevka so bi-
li zagotovljeni dobri prostorski
pogoji za srednje usmerjeno izo-
braževanje. Prizadevali smo si
pridobiti v Srednješolski center
ustrezne za mladino in združeno
delo zanimive programe, da bi
postalo srednješolsko izobraže-
vanje dostopno vsem otrokom,
ki končajo osnovno šolo. Ugoto-
vljeno je, da še vedno okoli 20
odstotkov otrok ne nadaljuje šo-
lanja, predvsem iz socialnih ra-
zlogov in ker ni ustreznih vzgoj-
no-izobraževalnih programov.
Komunisti se morajo zavzema-
ti za takšno štipendijsko politiko,
ki bo v večji meri stimulirala bi-
vanje v domovih učencev in šola-
nje za deficitarne poklice. To je
treba spodbujati tudi s kadrov-
skimi štipendijami, ki pa zaradi
premale razvitosti združenega
dela predstavljajo v občini le
tretjino vseh štipendij, poprečje
v SRS pa je obratno.
Zaradi potreb po proizvodnih
kadrih ozkih profilov se preveč
učencev odloča za skrajšane pro-
grame, čeprav tehnološki razvoj
terja vse bolj usposobljene ka-
dre. V občini in v vsaki OZD je
potrebno boljše načrtovanje ka-
drov. Odločno moramo biti proti
občinskemu omejevanju priprav-
ništva in neenotnemu nagrajeva-
nju proizvodnega dela in počitni-
ške prakse, kar povzroča pri mla-
dih občutek neenakosti. Potreb-
na je tudi sprotna prenova pro-
gramov v srednjem usmerjenem
izobraževanju v tem, da se bo
povečeval fond ur za strokovne
predmete, ki so učencem potreb-
ni za poklic.
Ocenili so tudi, da je v okviru
republike preveč posebnih izo-
braževalnih skupnosti, kar je tre-
ba racionalizirati. Kljub uspešne-
mu delovanju izobraževalne
skupnosti v občini je treba pre-
učiti možnost povezovanja več
SIS družbenih dejavnosti, kar
naj sledi predvidenim zakonskim
spremembam.
Temu uvodu je sledila kritična
in polemična razprava, v kateri
je sodelovalo 15 članov občin-
skega komiteja in gostov. Raz-
pravljalci so se skraja delili bolj
na »uporabnike«, ki niso štedili
s kritiko obstoječega stanja v
srednjem usmerjenem izobraže-
vanju in v osnovnem šolstvu.
Med drugim je bilo slišati tudi
take in podobne besede: Ekspe-
rimenta na celi generaciji si ne bi
smeli privoščiti. Premalo znamo
oblikovati osebnost učenca.
Opozarjali so na napake v sa-
mem izvajanju, ker se izvajalci
lotevajo dela s premalo poglo-
bljenim pedagoškim pristopom.
Teze za razpravo so preveč splo-
šne in tudi protislovne. Znanje je
bilo doslej najslabše plačano tr-
žno blago. Kako naj se poučuje
temelje naše samoupravne uredi-
tve, če se sami po tem ne ravna-
mo. Zak^ so potrebne temeljne
OZD v SSC, o tem razmisliti. Šo-
la pozabi na mladega človeka, da
bi ga spodbujala k nadaljnjemu
izobraževanju. V združenem de-
lu zahtevamo usposobljen kader,
ker ga rabimo za danes! Komu-
nisti smo bili preveč le statisti pri
reformi šolstva in smo statisti tu-
di pri sedanji prenovi. V ptujski
občini je osnovno šolstvo preveč
razdrobljeno, čas je, da gremo
tudi na tem področju naprej.
Na take besede in očitke so v
razpravi odgovarjali »izvajalci«,
prav tako brez dlake na jeziku,
med drugim: Ne moremo dajati
takih izjav, saj smo tudi sami kri-
vi, ker nismo v gospodarstvu
posvečali dovolj skrbi mjentor-
skemu delu. Namen reforme
srednjega usmerjenega izobraže-
vanja je bil dati učencu Čim
več splošne izobrazbe, da bo ta-
ko čim bolj prilagodljiv v razvija-
joči se industriji. Prenova prina-
ša le nekaj sprememb v korist
prakse. Ne kriviti šole, to nam je
prinesel sistem, ki ni odpravljal
napak, na katere smo že pred leti
opozarjali. Razprava izhaja pre-
več iz parcialnih slabih izkušenj.
Radi bi, da naj bi šola odpravlja-
la tudi krizo morale v družbi.
Moramo se ustrezno organizira-
ti, da bo stroka lahko najoge
opravila. Ptujska usmeritev je bi-
la ocenjena kot pravilna. Dobi-
mo več priznanj od drugod kot
pa od domačih ljudi.
Slednjič so bila v razpravi vse
bolj poenotena stališča, da smo
kritični predvsem zaradi tega,
ker še doslej ni bilo moč reforme
uveljaviti celovito, ker nismo do-
volj analizirali materialnih mož-
nosti za njeno uresničitev, pred-
vsem pa združeno delo ni bilo
dovolj pripravljeno za prevzema-
nje svojega dela nalog. Šola naj
bi učencu dala predvsem splošna
znanja, praktična znanja za opra-
vljanje poklica pa naj bi učenec
dobil v združenem delu, zato je
toliko bolj potrebna povezanost
med šolo in gospodarstvom.
»Dajmo v gospodarstvu nare-
diti to, kar je bilo od njega priča-
kovano,« je v razpravi rekel Ma-
tija Gjerkeš, sekretar Medobčin-
skega sveta ZKS za Podravje, ki
je tudi sodeloval na seji in med
drugim poudaril nujnost perma-
nentnega izobraževanja. Pohvalil
je tudi dejstvo, da v SŠC že izo-
bražujejo tri usmeritve ob delu
in predlagal nekatere dopolnitve
v predlogu stališč.
Kritična razprava na seji bo
prav gotovo prispevala ne le k
bolj akcijskemu oblikovanju sta-
lišč in usmeritev, ki jih bo obli-
kovala delovna skupina, temveč
tudi k boljšeiflu medsebojnemu
razumevanju in sodelovanju pri
izvajanju vzgoje in izobraževanja
v praksi.
FF
»Ocvirki« iz razprave
»Napake, kijih delamo v gospodarstvu, so kriminal, napake v izobraže-
vanju in vzgoji pa so zločin!«
»Izdelki srednjega usmerjenega izobraževanja ne obvladajo stroke, kriv-
da je tudi pri izvajalcih.«
»Kaj delajo mentorji, če učenec ne zna praktično delati?«
»Z učenci, ki pridejo na prakso, si ponekod ne vedo kaj početi. Neki
mojster je celo rekel: počivaj in uživaj!«
»Mladi pravijo: Tovariš, zakaj pa naj se učim?«
»Prenove programov ne spolitizirajmo, to zahtevno strokovno nalogo
prepustimo stroki.«
»Stari učni programi niso bili takšni, da bi se bilo treba za njimi joka-
ti.« _
»Človeka ne moremo kupiti, človeka je treba vzgojiti!«
»Ali naj tehnika izobražujemo za proizvodnjo ali za univerzo?«
»Nikjer ne piše, da morajo otroci vodilnih ljudi biti tudi najboljši učen-
ci.«
»Poslovna skupnost osnovnih šol Je Jalova tvorba in Je še eno stroškovno
mesto več!«
»Poslovno skupnost imamo tudi v zdravstvu, saj namfe bilo tako zapo-
vedano!«
»Kombinati v šolstvu se ne obnesejo!«
ŠE O RDEČI VRTNICI
Ocenjevanje
je dobro,
vendar...
v vseh prodajalnah, kjer so le-
tos prejeli Rdečo vrtnico, so iz- '
redno zadovoljni. Poudarjajo pa,
podobno kot v občinskem odbo-
ru sindikata delavcev trgovine
občine Ptuj, ki je izvedel anketo,
da bi morali ocenjevati tudi osta-
le dejavnosti. Tako gostince, fri-
zerje, skratka vse, ki dnevno pri-
hajajo v stik z ljudmi. V to oce-
njevanje bi morali vključiti tudi
uradnike.
V	MlP-ovih Kolonialah delajo
resnično prijazne prodajalke. Po-
slovodkinja je Marija Brglez,
njena namestnica je Anica Creš-
nar, prodajalke pa Darja Bedrač,
Jelka Lah, Mira Vidovič in Dra-
gica Primožič. Rdeče vrtnice so
vesele, zavedajo se, da se bodo
morale zdaj še bolj truditi. Lju-
dje radi prihajajo, četudi v njej,
od opreme dalje, diši po klasiki.
Ljudje bi ne bili ljudje, če bi
ne prihajali tudi zaradi radoved-
nosti. Ne mine dan, da ne pride
kdo in reče: »Glej, to so tiste, ki
so dobile Rdečo vrtnico.« Stalne
stranke pa jih tako in tako po-
znajo in ne potrebujejo dodatne-
ga »ogledovanja«.
V	prvem zapisu o podelitvi
Rdeče vrtnice smo objavili samo
prvouvrščene, zdaj to popravlja-
mo in objavljamo prejemnike
vseh devetih Rdečih vrtnic.
Prodajalne s prehrambnim in
mešanim blagom: 1. MIP—
TOZD Maloprodaja, prodajalna
Koloniale, 2. Emona — Merkur,
samopostrežba Bratje Reš in 3.
MIP - TOZD Maloprodaja, sa-
mopostrežba Živila.
Prodajalne s tekstilom in obut-
vijo: 1. Emona Merkur, Tekstilna
hiša, 2. Prodajalna Peko in 3.
MIP—TOZD Maloprodaja, pro-
dajalna Zarja.
Prodajalne s tehničnim blagom
in pohištvenim blagom: 1. Emona
Merkur, prodajalna Oprema, 2.
Emona — Merkur, prodajalna
Tehnika in 3. Metalka Ljubljana,
Prodajno skladišče Ptuj. MG
Utodui lifs^šik
obein Ormož in Ptuj I w 'ssn oo«-o7^
LETO: XXni Ptuj, dne 11. decembra 1986 Številka: 35
VŠEBINAI
IZVRŠNI SVET SO PTUJ pAJEVNE SKUPNOSTI
290. Podatki o možni rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospo- 291. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka na
darstvu občine Ptuj v obdobju januar—september 1986 ter ocena rasti območju dela KS Dolena za del naselja Popovci, Zg. Pristava in za
za obdobje januar-december 1986. leta Bolečko vas
290.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na osnovi
199. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) objavlja
PODATKE
o možni rasti sredstev za osebne dohodke delav-
cev v gospodarstvu občine Ptuj v obdobju janu-
ar—september 1986 ter oceno rasti za obdobje
januar—december 1986. leta
1.	Izvršni svet Skupščine občine Ptuj ugota-
vlja, da je rast razporejenih sredstev za osebne
dohodke delavcev v gospodarstvu v obdobju
januar—september 1986 v primerjavi z enakim
obdobjem lani 134,1 %.
2.	Možna rast razporejenih sredstev za oseb-
ne dohodke delavcev v gospodarstvu v obdob-
ju januar—september 19^6 v primerjavi s 3/4
razporejenih sredstev v letu 1985 je bila 90,2%.
3.	Izvršni svet ocenjuje, da bo rast sredstev
za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu
občine v obdobju januar—december 1986 v
primerjavi z letom 1985 okrog 120%.
Št.: 428-1/84-2
Datum: 25/11-1986
, , Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj
■Jože BOTOLIN I. r.
291.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu
in o drugih oblikah osebnega izjavljanja
(Uradni list SRS št. 23/77), 7. člena Zakona o
samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) ter
35. člena Statuta Krajevne skupnosti Dolena,
je skupščina Krajevne skupnosti Dolena na
svoji seji, dne 17/10-1986 in zbora občanov z
dne 5/12-1986 sprejela
SKLEP
0	razpisu referenduma za uvedbo posebnega sa-
moprispevka, na območju dela Krajevne skupno-
sti Dolena za del naselij Popovci, Zg. Pristava
in za Bolečko vas.
1.	člen
Za območje dela Krajevne skupnosti Dolena
in sicer za naselje Popovci za hišne številke od
1	do 16,
za naselje Zg. Pristava za hišne številke od 1
do 32 ter 37 in 38,
za naselje Bolečka vas od hišne številke 1 do
8,
se razpiše referendum za uvedbo posebnega
samoprispevka v denarju za sofinanciranje
modernizacije regionalne ceste, št. 337 Popov-
ci—Zg. Pristava—Bolečka vas v dolžini 5 kilo-
metrov.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 26. decembra
1986 od 6. do 18. ure na glasovalnem mestu v
Domu družbenopolitičnih organizacij Dolena.
3.	člen
Posebni samoprispevek se uvaja za dobo
treh let in sicer od 1. januarja 1987 do 31. de-
cembra 1989.
4.	člen
S posebnim samoprispevkom, ki se namenja
za modernizacijo regionalne ceste, št. 337 Po-
povci—Zg. Pristava—Bolečka vas v dolžini
5 km, bo predvidoma zbranih 11.500.000,—
din, preostala sredstva za izvedbo programa do
predračunskega zneska, se zagotavljajo od dru-
gih investitorjev: Skupnosti za ceste SR Slove-
nije Ljubljana, Skupnost za ceste občine Ptuj
in KS Dolena.
5.	člen
Skupna investicijska vrednost za izvršitev
programa modernizacije regionalne ceste, št.
337 v dolžini 5 km znaša 150.000.000,- din.
6.	člen
Zavezanci bodo plačevali samoprispevek od
naslednjih osnov:
—	občani, ki imajo osebni dohodek iz delov-
nega razmerja, po stopnji 2 % od neto osebne-
ga dohodka, če ta presega znesek osebnega do-
hodka, ki zagotavlja socialno in materialno
varnost delavca, določenega z zakonom,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stop-
nji 1 od pokojnin, če ta presega znesek naj-
nižje pokojnine^a polno pokojninsko dobo,
—	občani, ki imajo dohodke od samostojne-
ga opravljanja gospodarske in poklicne dejav-
nosti, po stopnji 2 % od osebnega dohodka, od
katerega se obračunavajo prispevki za pokoj-
ninsko in invalidsko zavarovanje in 2 % od
ostanka čistega dohodka po odbitku davka,
—	zavezanci, ki imajo dohodek od opravlja-
nja kmetijske dejavnosti, po stopnji 30 % od
katastrskega dohodka.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več
virov, navedenih v prejšnjem odstavku, plaču-
jejo za vsak vir dohodkov posebej.
7.	člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki
imajo stalno bivališče na območju, na katerem
je uveden samoprispevek.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik
in tisti, ki še nimajo volilne pravice za volitve v
skupščine družbeno političnih skupnosti in še
niso vpisani v splošni volilni imenik, so pa za-
posleni.
Za postopek o glasovanju na referendumu
se smiselno uporabljajo določbe zakona o vo-
litvah delegacij in o delegiranju delegatov v
skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Za izvedbo referenduma je pristojna volilna
komisija Krajevne skupnosti Dolena.
9.	člen
Na referendumu glasujejo volilci neposred-
no in tajno, z glasovnico, na kateri je naslednje
besedilo
KRAJEVNA SKUPNOST
DOLENA
GLASOVNICA
za referendum, dne 28. decembra 1986
za uvedbo posebnega samoprispevka v denarju
za sofinanciranje modernizacije regionalne ce-
ste št. 337 v dolžini 5 km — Popovci, Zg. Pri-
stava, Bolečka vas.
Samoprispevek na območju dela Krajevne
skupnosti Dolena za del naselij Popovci, Zg.
Pristava in Bolečka vas se uvede za odbobje
treh let in sicer od I. januarja 1987 do 31. de-
cembra 1989 in ga bodo plačevali občani, ki
imajo stalno bivališče na tem območju.
Za izvedbo navedenega programa
glasujem
»PROTI« »ZA«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži
besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo posebne-
ga samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«,
če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
10.	člen
Samoprispevek, ki se bo plačeval od osebnih
dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin,
obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob iz-
plačilu. Samoprispevek od drugih dohodkov
bo obračunaval in odtegoval za davčne zadeve
pristojen občinski upravni organ. V tujini za-
posleni občan sklene pogodbo v krajevni skup-
nosti
11.	člen
Za postopek o referendumu se smiselno
uporabljajo določbe zakona o volitvah delega-
cij in delegiranju delegatov v skupščino druž-
benopolitičnih skupnosti. Postopek in izid gla-
sovanja ugotavlja volilna komisija Krajevne
skupnosti Dolena.
Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka
sprejme na podlagi poročila volilne komisije
skupščina Krajevne skupnosti Dolena.
'2. člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so na-
menska in se bodo uporabila le za sofinancira-
nje modernizacije regionalne ceste navedene v
4. členu tega sklepa in se bodo zbirala na po-
sebnem računu KS Dolena.
Za zbiranje sredstev samoprispevka in njiho-
vo razporeditev je odgovoren svet KS Dolena.
13.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev
samoprispevka vrši samoupravna kontrola
družbenega nadzora Krajevne skupnosti Dole-
na, ki o ugotovitvah letno poroča na zboru ob-
čanov in skupščini krajevne skupnosti.
Organ iz prejšnjega odstavka sestavi na kon-
cu leta 1989 zaključni račun o zbranih in pora-
bljenih sredstvih samoprispevka in o izvršitvi
del ter ga predloži v sprejem skupščini KS Do-
lena.
14.	člen
Sklep prične veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 518/86
Dolena, dne 5/12-1986
Predsednik
skupščine KS Dolena:
Srečko SVENŠEK, 1. r.
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
11. december 1986 - TEOmK
OBLETNICA SMRTI
SIMONA GREGORČIČA
Letos se ob štiristoletnici smrti ode-
ta slovenske književnosti Primoža
Trubarja spominjamo tudi osemde-
setletnice smrti Simona Gregorčiča.
Ljudska in študijska knjižnica je v ta
namen postavila razstavo, ki bo odpr-
ta od 8. decembra 1986 do 10. januar-
ja 1987 v času, ko ie knjižnica odprta.
Vabimo vse, da si jo ogledajo in s tem
obudijo svojo znanje o njem. Poleg
njegovih del so razstavljene ilustraci-
je njegovi pesmi, njegove podobe in
spominske razglednice. Povabilo na
razstavo naj zaključimo z mislijo
Franceta Bevka: »Simonu Gregorči-
ču smo hvaležni za njegovo pesniško
bogastvo, za čistost in blagozvočje
njegovega jezika, za vroče izrazje so-
čutja do bednih in zatiranih ter za
njegovo domovinsko ljubezen, s kate-
ro je vnemal naša srca. Cenili smo ga
v dneh robstva in bojev, cenimo in
ljubimo ga danes, ko se je izpolnila
njegova in naša želja, da >prost je,
prost je naš rod, na svoji zemlji svoj
gospod<.«
Javna tribuna o ptujski
čistilni napravi
Ekološka skupina, ki deluje pri občinski konferenci mladih v Ptuju, pripra-
vlja javno tribuno o čistilni napravi. Ta bo 18. decembra ob 17. uri v Srednješol-
skem centru. Prikaz problema, predvsem njegovo zgodovino, vzroke zapletov in
nedelovanja le-te so pripravili v obliki glasila Mavrični bojevnik in letaka »Ali
veste ...«, ki služi tudi kot teze za razpravo na javni tribuni. Glasilo in letake so
nudili na ogled na stojnici pred veleblagovnico MlP-a pred 29. novembrom, po-
novno pa bodo stojnico pripravili še dan pred javno tribuno. Ker želijo dobiti
odgovore na vprašanja o dejanskih vzrokih za nedelovanje čistilne naprave,
predvsem pa zvedeti kaj lahko pristojni naredijo, da bi ta problem bil čim prej
razvozljan, so na javno tribuno povabili predstavnike organizacij, organov in
delovnih organizacij, ki so kakorkoli sodelovali v projektu in se ukvarjajo z
ekološko problematiko. Tako so povabljeni: Peter Novak iz Sveta za varstvo
okolja pri Republiški konferenci SZDL, Milan Krajnik iz Elektrogospodarstva
Slovenije, Franc Jaki iz Dravskih elektrarn Maribor, Dušan Jarc iz Zveze dru-
štev za varstvo okolja Slovenije, predstavniki delovnih organizacij Kmetijski
kombinat. Perutnina, AGIS, sanitarna in vodnogspodarska inšpekcija. Turisti-
čno društvo Ptuj ter predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organi-
zacij in krajevnih skupnosti. Vabljeni pa so seveda tudi vsi občani, ki se s tem
problemom želijo seznaniti.	d i
VRT V DECEMBRU
Po dolgi sončni in suhi, vremensko nadvse
prijetni jeseni smo se znašli v mesecu decem-
bru, ki naznanja zimo, s tem pa tudi nekoliko
mirovanja vrtniku. Ker pa vrtnik, ki nepresta-
no skrbi za negovano in lepše okolje, v nobe-
nem letnem času ne pozabi na vrt, pokram-
Ijajmo v teh letošnjih poslednjih nasvetih o
nekaterih opravilih, ki so v vrtu nujna oziro-
ma neizogibna.
V	OKRASNEM VRTU se vrtniki vse bolj
pogumno odločajo za lastno razmnoževanje
lepotičnega grmičevja in drevnin. O razmno-
ževanju, pa naj bo to o vegetativnem ali ge-
nerativnem, smo v prejšnjih prispevkih že pi-
sali. Vas, ki ste podtaknili jesenske podta-
knjence trajnic ali pa med letom posadili gr-
movnice, velja spomniti, da gre za rastline, ki
še niso dovolj utrjene za zelo nizke tempera-
ture in da jih je potrebno ustrezno začititi.
Najpreprosteje jih bomo zaščitili z zaščitno
plastjo nepreperelega komposta iz pokošene
trave. Dokler je kopno, lahko okrog doma
pospravljamo in odstranjujemo obolele dele
šopastih trajnic ter grmičevja. Bolnih odpad-
kov ne kompostiramo, temveč jih moramo
sežgati in šele pepel lahko damo na kompo-
stni kup. Sicer pa naj ne bo odveč, če se
spomnimo natika, da je okrasni vrt tudi pozi-
mi v okras le, če bo čist in skrbno negovan.
V	SADNEM VRTU opravljamo stalen
nadzor nad varovali, ki smo jih naredili za
varovanje sadnih rastlin pred divjadjo. Ka-
dar zapade veliko mokrega snega, ga otrese-
mo z dreves preden zmrzne, da ne bo prišlo
do loma vej. Čeprav je letošnja jesen bila
ugodna za dozorevanje lesa, pa je kljub temu
na drevesih s podaljšano vegetacijo ostalo na
vejah listje, ki ima lahko prav ob prvih snež-
nih padavinah za posledico lomljenje vej, če
snega nismo otresli. Veje, ki so povešene za-
radi snega, pa so tudi ogrožene, ker jih zajci
oglodajo.
Sadna drevesa, ki so ostarela, izrojena, mo-
čno poškodovana ali nam ne ustreza sorta ali
pa nas je privedel kakšen drugi vzrok, da jih
bomo izločili. To bomo storili prav v tem ča-
su. Drevo, ki ga bomo izločili, ne bomo mi-
mogrede odstranili s sekiro tako, da bi ga od-
sekali na panj ali štrcelj, temveč ga moramo
izkrčiti. Krčenje dreves je dokaj fizično na-
porno, toda neizbežno opravilo, saj moramo
dosledno izkrčiti vse korenine in njih ostan-
ke. To še zlasti, če bomo na to mesto posadili
drugo nadomestno drevesce. Na ostankih ko-
renin, ki v tleh trohne, se naselijo bakterije in
plesni, ki izredno škodljivo in na rast zaviral-
no vplivajo na mlade korenine rastline, ki jih
bomo na mesto, kjer je tik pred tem še raslo
prejšnje drevo, podsadili. Zemlja je na me-
stu, kjer smo izkrčili sadno drevo, izrojena in
utrujena, kot temu pravimo, zato čim prej iz-
kopljimo jamo in jo pustimo spomladi čim
dalje odprto delovanju vseh fizikalnih proce-
sov zime.
V	ZELENJAVNEM VRTU, če zemlja ni
zmrznjena ali občasno odmrzne, prazne in
neobdelane grede prelopatamo, da bo zemlja
premrznila. Vsa teorija o fizikalnosti in vzdr-
ževanju rodovitnosti tal govori o smotrnosti
iesenske obdelave tal in kot takšne priprave
za spomladansko setev, to pa je tudi potrdila
praksa, zato ne bi bilo priporočljivo kar na
hitro slediti nekaterim tako imenovanim bio-
vrtnikom, ki odsvetujejo jesensko prelopata-
nje, ali kot temu pravimo prašenje zemlje.
V	prejšnjem prispevku smo govorili o nači-
nih hranjenja nekaterih vrst zelenjave oziro-
ma vrtnin v zasipnicah, toplih gredah ali po-
dobno. Ne glede na način hranjenja so tako
spravljene vrtnine prava vaba za miši. Proti
mišim so nam na voljo razni strupi, za upora-
bo le-teh pa velja največja mera pazljivosti,
da se pri nastavljanju ne bomo sami zastrupi-
li, zastrupili hranjeno zelenjavo, pa tudi na
to, da bi nam do strupa prišle domače živali
in na ptice moramo pomisliti, da ne bi v zim-
skih dneh, ko brskajo za hrano, prišle do na-
stavljenih strupov. Strup, kot je tumorin ali
podoben, nasipljemo v cev, kar pomeni im-
proviziran mišji rov, in jo kot takšno potisne-
mo pod folijo, zastirko ali material, s katerim
varujemo hranjene vrtnine.	_
Preden pa zaključimo s tem prispevkom o
vrtnih opravilih v mesecu decembru, naj ne
bo odveč, če se spomnimo še nekaterih opra-
vil v zvezi z vrtom in urejanjem našega oko-
lja! Preden zima močneje zajame vrt, preglej-
mo vodno zapeljavo. Če je zaprta, iztočimo
vodo iz cevi in posod z vodo, da ne bo škode.
Kovinske dele orodja očistimo in zdrgnemo z
mastno krpo, lesene pa premažemo z enim
od premazov, ki jih je na voljo dovolj. Zelo
zahtevno je čiščenje škropilnic, njih črpalk,
cevi in razpršilnih šob ter ustrezno konzervi-
ranje. Pa tudi na vrtno kosilnico ne pozabi-
mo. Temeljito jo očistimo in premažemo, saj
so sokovi trave na kovine izredno agresivni.
Prispevki za lepše okolje za vse, ki si priza-
devamo, da bi bilo naše okolje vedno ureje-
no, negovano in prijetno, pripravilo pa jih je
Turistično društvo Ptuj in smo se z njimi sre-
čevali skozi vse leto, so prav gotovo prispeva-
li, da smo bogatejši za kakšno izkušnjo pri
vrtnarjenju, sadjarjenju in urejanju okolja.
Naj nam bodo uspehi in pridobljene izkušnje
pri urejanju okolja predvsem zadovoljstvo in
spodbuda, da bo v prihodnjem letu naš kraj
še lepši!
Miran Glušič ing. agr.
»Delati gledališče iz človeka,
za človeka, s človekom!«
Branka Gombača sem obiskal na njegovi domačiji v Leviču, ra-
vno ko je pripravljal referat za almanah letošnjega Borštnikovega sre-
čanja. Pred mesecem se je seveda končala ta največja gledališka ma-
nifestacija ali Gombačeva dejavnost, kot jo je poimenoval Tone Part-
ljič v almanahu leta 1981.
Branko Gombač ima za seboj že več kot 100 režij, da o organiza-
cijskih in vodstvenih funkcijah sploh ne govorimo.
»Mimo lahko trdim: gledališ-
če doživljam brez špekulacije na
odziv publike ali kritike — kajti
za gledališke ustvarjalce je po-
memben avditorij v vseh družbe-
nih časih, okoljih in pogojih —
gledališče lahko zapuščaš zado-
voljen, seveda z mnogimi stran-
skimi odtenki, ki jih ta dva poj-
ma ponujata in na drugi strani,
grobo rečeno potrt, estetsko ter
etično ponižan; intelektualnih,
čustvenih in razumskih razsežno-
sti individualnega sprejemanja.«
Tudi letos je sodeloval pri iz-
vedbi srečanja. O današnjem de-
lu in režijah večkrat prebiramo v
dnevnem časopisju. In kako sam
gleda na začetek svoje odisejade:
»Danes jovoriti za nazaj, je
težko. Izučil sem se za trgovske-
ga pomočnika, vendar sem ta po-
klic hitro opustil. V štiridesetih
letih se je potem marsikaj spre-
menilo. Ko sem na začetku vojne
bil mobiliziran v nemško vojsko,
sem nedolgo za tem dezertiral in
prišel v Levič. Od tod sem šel v
Pohorski odred in nato kot pro-
stovoljec na Madžarsko. Pozneje
so me skupaj z drugimi poslali
zopet na območje Slovenske Bi-
strice, kjer so me ravno v Leviču
obkolili Nemci in po čudnem na-
ključju sem jim za las ušel. Šel
sem v jurišni bataljon Šercerjeve
brigade. Enajstega marca sem bil
v boju z SS bataljonom težko ra-
njen in sem moral v bolnišnico.
Kot politični delegat sem pozne-
je pričel vaditi prizore, recitirati
Prešerna, Cankarja ... Tu sem se
dokončno zapisal teatru. Vendar,
bi! sem brez šol, zato sem leta
1947 napravil izpit za igralca,
opravil sem ga na gimnaziji in se
posvetil študiju na akademiji za
gledališče v Ljubljani. In tako se
je začelo: 16 let ustvarjanja v Ce-
lju, dve leti v Trstu. Medtem sem
se strokovno izpopolnjeval v Ve-
liki Britaniji — tu sem se dobro
seznanil s Shakespeareom — in
na Poljskem, kjer sem v Pozna-
nju tudi režiral. Moja zadnja re-
žija v tujini je bila v Minsku. Ve-
liko prakse sem pridobil kot di-
rektor mariborske Drame od leta
1967 do 1977. Precej smo gosto-
vali širom domovine in po vsej
Evropi. Priznati moram, da je bi-
la to moja najplodovitejša do-
ba.«
-- Vaše vsebine, posebno s po-
vojno tematiko, so izredno glo-
boko doživete ...
»Moram reči, da sem v celot-
nem mojem konceptu gledal na
literaturo in iz teh pogledov na
avtorja. Potrebno je ostati pri ti-
stem osnovnem principu,, da je
gledališče ne samo kulturna,
temveč tudi pedagoška in druž-
bena ustanova, ki je trdno zako-
reninjena med narodom.«
— Vas negativna kritika priza-
dene?
»Dobival sem tudi negativne
kritike, vendar ne zaradi tega,
ker bi se ločeval od avtorja kon-
cepta, ampak zato, ker nisem
ostajal zvest dobi. Nisem se pri-
lagajal >gledališki modi<. Videl
sem, da se ni mogoče prilagajati
modernizmom, ampak sebi. In
moje načelo je — ostati sebi
zvest. In jaz sem ostal — kljub
krizi, kritiki . . . Moje predstave
so bile kljub temu mnogoštevil-
no obiskane in med občinstvom
lepo sprejete.«
— Ali na premieri kdaj pomi-
slite, da bi morali katerega igral-
ca ali motiv kako dopolniti?
»Ko je scenarij enkrat pripra-
vljen in ga igralci sprejmejo, po-
navadi režiser ni več prisoten.
Igralci dajo na premieri od sebe
tisto igro, ki so jo prej na vajah
gradili. Zato jaz navadno nisem
na premierah predstav, ki sem
jih zrežiral. Že na generalkah
sem samo gledalec. Igralcu je
treba dati popolno svobodo, da
zaživi na odru v svoji vlogi. Reži-
ser, ki pravi: >Mislil sem tako,
igralci pa so mi naredili nekaj či-
sto drugega<, ni režiser. Režiser
je samo vodja, ki z igralci dela
pred premiero in ki takrat ob pri-
mernem času spusti predstavo
skozi. Če je dobro zrežirana, po-
meni gledalcem več kot samo
predstava. V tem pogledu sem
imel srečo, da sem veliko delal z
Bibičem in Tovornikom.«
— V vas je gotovo neko zado-
voljstvo spričo tega, kar ste nare-
dili za mariborsko Dramo, Boršt-
nikovo srečanje ...?
»Po službeni dolžnosti sem po
Tednu slovenskih gledališč spre-
jel ravnateljstvo leta 1967. Videlo
se je, da moram jemati vzor po
evropskih gledališčih. Pripravil
sem koncept Borštnikovega sre-
čanja s podelitvijo prstana in
tekmovanjem gledališč. Ko je to
vse steklo, se je ta manifestacija
v dvajsetih letih vsesplošno raz-
vijala. Borštnikovo srečanje je fe-
stival s pregledom preteklosti,
vpogled v prihodnost in s sodob-
nim pregledom slovenskih gleda-
liških ustvarjanj, je specifična
manifestacija, kakršne drugod v
Jugoslaviji ni. V tujini je to bolj
ali manj razvito. Na zahodu so
takšne stvari domena petičnežev
in bogatašev, na vzhodu pa še ne
morejo tega tako množično raz-
viti ...
Mi smo z Borštnikovim sreča-
njem namen dosegli. Dati v dese-
tih dneh preko sto prireditev je
že skoraj umetnost, če si mislite,
da organizator nima plačanega
niti enega funkcionarja, ki bi
imel svojo pisarno in pisalno mi-
zo. Vse delajo ljudje iz Sloven-
skega narodnega gledališča v
Mariboru, ki so prežeti z idealiz-
mom in ljubeznijo do slovenske-
ga teatra.«
— Vam dobljene nagrade in
priznanja pomenijo zgolj formal-
nost?
»Nagrade so mi bile vzpodbu-
da za delo in hkrati potrditev, da
hodim pravo ^t. Vse sem dobil
ob opravljenem konkretnem de-
lu, kot npr. režije, organizacije v
teatru ... Seveda pa nisem nikoli
mislil in delal za nagrade ali pri-
znanja. Vse so >prišle< spontano
v trenutkih, ko sem najmanj mi-
slil nanje,«
— V prostem času pa se najra-
je zadržujete na domačiji v Levi-
ču, ali ne?
»Drži. Res, skoraj ves prosti
čas preživim v Leviču, kamor me
vežejo številni spomini. Kako me
tudi ne bi? Tu sem bil pastir, pri-
pravljal sem se na maturo, aka-
demijo, diplomo, Borštnikova
srečanja, režije, tu sem skoraj
smrt storil, ko so me imeli v
obroču Švabi... Skratka, ta do-
mačija mi pomeni vse.«
Urejenost hiše in okolice potr-
juje ljubezen do domačije. No-
tranjost je opremljena v starin-
skem slogu, kakor so bile včasih
slovenske kmečke hiše z mnogi-
mi slikami sorodnikov v veži, s
staro posodo, pohištvom, krušno
pečjo v izbi... Toda vsi starinski
predmeti so še uporabni in služi-.
jo namenu, saj jih vsak dan upo-
rablja Brankova teta Cila, ki tam
živi, ob obiskih pa tudi Gomba-
čevi...
Tekst in foto: Samo Brbre
Ob albumih, ki jih je prejel ob prvih igralskih in režiserskih ustvarja-
njih.
Pogovor s Sandijem Čolnikom za reportažo z dogajanj Borštnikovega
srečanja.
V krogu svojih kolegov na eni od prireditev Borštnikovega srečanja 86.
Od leve: dr. Matjaž Kmecl, Tone Pavček, Tone Partljič in Branko
Gombač.
Branko Gombač pred domačijo v Leviču.
TEDNIK ~ ^ ^ ■ december 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE -5
Biti
oven...
Pesniški prvenec Zdenka Ko-
driča, novinarja mariborskega
Večera, nosi zanimiv naslov Biti
oven v hudih časih. Franci Zago-
ričnik je na zavihek lično obliko-
vane knjižice med drugim zapi-
sal: »Vrednost in pristnost Ko-
dričevega pesnjenja je v tem, da
se oba navedena dejavnika tega
pesnjenja, jezik in sporočilo,
manj pojavljata kot objekt, ka-
kor pa bi to pričakovali glede na
obravnavano tematiko. Oba de-
javnika sta namreč povsem pre-
pletena z ustvarjalnim subjek-
tom, ki si ne dovoljuje distance
in zato tudi ne dopušča kakega
nostalgičnega razmerja do svoje-
ga sveta. Pesnik ne objokuje ne-
kdanjih »boljših časov«, saj jih
ni poznal. Tudi jih ne obljublja,
saj si jih ne obeta. Predvsem pa
ne olepšuje zdajšnosti. Zato lah-
ko sporoča živo, prepričljivo in
neponarejeno o trpkem in trdem
bivanju v današnjem svetu.
Vse to počne Zdenko Kodrič
na način, ki je izjemno speven in
ki je v tej svoji spevnosti tudi do-
volj jedrnat, včasih resda v trših
jezikovnih lupinah, ki jih mora
bralec šele streti.«
Pesmi so razdeljene v štiri te-
matske sklope, njihova sporočil-
nost pa dovolj močna, da spod-
budi bralca k razmišljanju o last-
nem početju, čeprav so vsaj ne-
katere pesmi zelo intimne. Zalo-
žba Obzorja Maribor je pesmi
natisnila v nakladi 600 izvodov,
izšle pa so v »paketu« še štirih
prvencev Vladislava Stresa, Bog-
dane Namestnik, Braneta Biten-
ca in Zlatka Zajca. Cene posa-
meznih knjig so od 700 do 1600
din, celoten paket pa velja 5000
din. Knjige so v paketu ali posa-
mično naprodaj v slovenskih
knjigarnah, izposoditi pa si jih je
moč tudi v knjižnicah.
N. Dobljekar
Zdenko Kodrič
AH poznate Theater 93?
Ste že slišali za to skupino?
Ne, boste odgovorili. Tudi mi je
do nedavna nismo poznali. Sicer
pa se je z razstavo del in prevodi
angleškega pesnika in pisatelja
Aleistera Crowleya, ki je bila v
prostorih ptujske ljudske in štu-
dijske knjižnice, tudi prvič pred-
stavila.
Aleister CrowIey
»Theater 93 je multimedijalna
skupina entuzijastov, ki upora-
bljajo za izražanje svojih idej ra-
zlične medije — zvok, sliko, gib
ter tiskano in govorjeno besedo.
Glasbo ustvarjajo sami in pri
tem uporabljajo tako elektronske
instrumente kot indijske akusti-
čne instrumente kot so sitar, dil-
ruba, tanpura in drugi,« sta nam
o skupini povedala njena edina
stalna člana Alenka Bone in Mi-
ran Lutarič.
Prevajalska in publicistična
dejavnost Theatra 93 traja že tri
leta. Natisnjenih je bilo že veliko
prevodov del omenjenega angle-
škega avtorja, ki so za delo sku-
pine tudi svojevrstna inspiracija.
In zakaj prevajate ravno Crowle-
yeva dela?
»Navdih nam daje njegovo
bogato in pestro življenje. Rodil
se je 12. oktobra 1875 v Lea-
mingtonu v Angliji in že zelo
mlad začel pisati poezijo. Med
drugim je končal -tudi Cambrid-
ge, s čimer si je pridobil klasično
izobrazbo. Ukvarjal se je z alpi-
nizmom, pri dvaindvajsetih je bil
dober šahist in premagal celo
najboljše angleške amaterje ter
celo dva profesionalca. Poznamo
ga tudi kot risarja, mnogo je po-
toval. . . Egipt je obiskal dvakrat.
Dogodek v Kairu pa je tudi spre-
menil njegovo življenje. V kair-
skem muzeju mu je njegova žena
Rose pokazala Stelo Razodetja
Zaščitni znak Theatra 93
— nagrobni spomenik egipčan-
skega svečenika iz XXVI. dina-
stije, s katerim se je Crowley poi-
stovetil. V treh letih je napisal tri
poglavja knjige Zakona (Liber
Al vel Leg), ki je njegovo najpo-
membnejše delo. Ves preostali
del življenja pa je izvrševal spo-
ročilo te knjige. Opustil je alpini-
zem, ukvarjal se je z jogo, nume-
rologijo (znanost o številih), pi-
sal izvrstne eseje in pesmi. Umrl
je 1. decembra leta 1947 v Ha-
stingsu v Angliji, star 72 let. Na
pogrebnih svečanostih so med
drugim brali tudi njegove naj-
boljše pesmi, tudi himno Panu,
ki v zadnjih petih vrsticah pravi:
In divjam; in ugrabljam in
param in trgam
večno, vesolje brez konca,
moškega, devico, menado,
človeka
v moči Pana.
lo Pan! lo Pan Pan! Pan! lo
Pan!
Poleg razstave v Ptuju sta bili
pred dvema letoma še dve v
ZRN v razstavi.ščih Littpass in
Hermetische True z originalnimi
Crowleyevimi deli in našimi pre-
vodi ter lastno poezijo...
Želja za resničnim ZNA-
NJEM naju je pripeljala tudi do
Kroga prijateljev egipčanske
zbirke v Munchnu, kjer obiskuje-
va tečaje hieroglifov.., « pravita
Alenka in Miran.
Delo Theatra 93 ni omejeno
samo na razstave, pač pa je veli-
ko obsežnejše. Letos, ob jesen-
skem enakonočju 23. septembra,
so imeli predstavo (Performan-
ce) v avli srednje naravoslovne
šole Miloš Zidanšek v Mariboru.
Osrednji del tega nastopa pa je
sestavljala Crowleyeva poema
LESTEV, ki je vzeta iz cikla Kri-
lati hrošč. Pri Predstavi so Alen-
ki in Miranu pomagali tudi sode-
lavci, ki sta jim za sodelovanja
iskreno hvaležna.
Upajmo, da bomo Theater 93
kmalu spoznali tudi v Ptuju.
mš
Alenka Bone in Miran Lutarič
Foto: mš
Se o »grdih« besedah
»Jebi se, kure te gleda... To je naš
slovenski vsakdan, pa naj bo na igri-
ščih, v avtobusih, pred šolskimi vrati;
pa naj bodo moški ali ženske, fantje
ali punce, da, celo najmlajši bodo
znali prej zavpiti >pička< kot pa >ma-
ma<, pa še smejemo se nadobudnemu
malčku, kar ga še bolj spodbuja k iz-
razoslovju ceste... Da, Slovenci dra-
gi, tudi to je del naše kulture...« Ci-
tat smo si sposodili iz pisma E. R.,
objavljenega v Nedeljskem dnevniku
18. novembra 1986.
Sporočanjska nekultura je žal res
postala naš narodni običaj, saj sobe-
sedniku Li zaradi malenkostne napa-
ke v ravnanju raje privoščimo grd po-
gled, psovko, najbolj vneti celo brco
ali klofuto kot pa prijazno, dobrohot-
no besedo. Najopaznejše znamenje
takega medsebojnega »nesporazume-
vanja« so čustveno skrajno negativno
obarvani izrazi, prostaške besede ali
vulgarizmi. O njih smo pri Jezikov-
nem razsodišču že pisali v izjavi »Gr-
de« besede. Dejali smo, da so taki iz-
razi pogosti v vsakdanjem sporazu-
mevanju med mladimi in med manj
mladimi, pa naj bo pri delu, pivski za-
bavi ali v družinskih pogovorih. Ugo-
tovili smo tudi, da zaradi pogoste ra-
be izgubljajo svoj prvotni polni po-
men, saj si govorec pri njihovem izre-
kanju navadno ne predstavlja več
predmeta, ki ga poimenuje, ampak s
tako besedo izraža samo čustveno sta-
lišče do stvarnosti, podobno kot z
medmetom.
A čeprav govorec pri vseh teh psov-
kah, vzklikih in mašilih nima več v
mislih konkretnih stvari in čeprav
marsikateremu naslovniku ne zbujajo
konkretnih predstav, niso za občutlji-
vega in globlje razmišljajočega poslu-
šalca nič lepše, Ijubeznivejše in kul-
turnejše. Nasprotno, skrbijo ga so-
vražnost, surovost ali malomarnost,
ki povzročajo tako govorjenje, saj
množična raba teh besed kaže, kako
malo nam je mar za vljudnost, strp-
nost in pozornost v sporazumevanju
med ljudmi. Take besede so torej le
izraz splošnega razpoloženja in kul-
turnega ozračja v družbi, jezikovne
neustvarjalnosti in otopelosti. Tudi
sleng, ki se skrči samo na tako izrazje,
postane neizviren in dolgočasen.
Naj si šola ali družina še tako pri-
zadevata za odpravo takega izražanja,
sami ne bosta dosti opravili. Ce bosta
trud in skrb za medsebojnost, strp-
nost in razumevanje večja tako v
zdravniški ordinaciji kot na davkariji
ali pri nogometu, nam bodo tudi »gr-
de« besede manjkrat prišle iz ust.
Cveto Sever s svojimi lutkami
Lutkovno gledališče
Cveta Severja
Mladi Ptujčani so lahko pred nedavnim ponovno spremljali lu-
tkovno predstavo. Pripravil jo je svobodni umetnik iz Kranja Cveto
Sever, ki že nekaj let prinaša v naše lutkarstvo posebno svežino in ka-
že še veliko neizkoriščenih možnosti na tem področju. Igra med lutko
in lutkarjem je glavna izrazna moč sodobne lutkovne umetnosti in te-
melji na navideznem nasprotju: demonska negibna figura v živih ro-
kah prisotnega igralca iz mesa in krvi zaživi kot scensko bitje, ki je si-
cer samo nemočno, pa vendar tako avtoritativno, da prav s svojo nes-
premenljivostjo obvlada tudi lutkarja — igralca. Cveto Sever gradi
svoje solistične lutkarske »koncerte« prav na teh izhodiščih.
Ptujskim srednješolcem se je tokrat predstavil z VODNJAKOM
ŽIVLJENJA, delom, ki je namenjeno odraščajoči mladini.
mš
Za obnovo psihiatrične
bolnišnice
Temeljna organizacija združenega dela Splošna bolnišnica. Me-
dicinski center Varaždin in Mestni muzej Varaždin že tretje leto orga-
nizirajo razstavo in prodajo slik v okviru humanitarne akcije za obno-
vo psihiatrične bolnišnice Bajnski Dvori. Kot je povedal dr. Pavao
Brajiša, bo otvoritev letošnje razstave, za katero je prispevalo svoja
dela okrog 30 umetnikov, 6. decembra ob 19. uri v Galeriji slik Mest-
nega muzeja Varaždin. Razstava bo na ogled do 14. decembra. V ho-
telu Turist v Varaždinu bo 19. decembra licitacijska prodaja razsta-
vljenih del, izkupiček pa je namenjen obnovi bolnišnice Bajnski Dvo-
ri. Licitacijo bo vodil znani igralec Relja Bašič, organizatorji pa so
pripravili tudi modno revijo priznanih proizvajalcev konfekcije.
Organizatorji pričakujejo, da se bodo licitacije udeležili tudi lju-
bitelji in zbiratelji umetniških del iz ptujske občine. Med umetniki, ki
so podarili svoja dela, so tudi Viktor Goričan, Oskar Herman, Ivan
Lackovič-Croata, Željko Lapuh, Ivan Rabuzin in Heda Rušeč.
N. D.
IHHH Anton Slodnjak ■HH
Pohojeni obraz
BIB^HH 20 HHI^^n
»Saj niste vedeli, da pridem.«
»Sinoči se mi je sanjalo. Ob tej uri.«
Marin je povesil oči, kljub temu je videl njen obraz. Drobno čelo
je sijalo kamnito. Le oči so bile žive in in materine. Leva plat obraza
ji je krčevito podrhtevala in levo oko se je kremžilo kakor v joku. Sto-
pil je k ognjišču. Ogenj ga je vabil k sebi, posoda z vročim mlekom,
nad katerim se je bočila rumena kupola mezdre, mu je vzbudila glad.
Od nekod je prihajal duh domačega kruha in mati je nepremično str-
mela vanj. Naslonil se je na ognjišče. V tem hipu je vztrepetal. Kuhi-
nja se je zazibala, materine modre oči so bile nad njim.
»Ubogi moj Franček!«
Peljala ga je v sobo. Posadila ga je na posteljo. Sezula mu je blat-
ne čevlje in potegnila z njega napito obleko. Skril se je pod odejo in
obrnil obraz k steni. Tam je videl njeno senco.
»Zakaj ne greste v kuhinjo?«
Plaha roka je tipala proti njemu, beseda si ni upala. Bolesti obeh
pa sta si stali nasproti in se radovedno merili.
»Kaj bi mi rad povedal?«
»Nič.«
V surovem odgovoru je zvenela prošnja. Mati seje sklonila k nje-
mu. Dvignil je oči in je gledal v obraz — sodnika.
»Nekoga sem ubil.«
Naglo je zaprl oči, toda božji obraz se ni odmaknil. Še niže se je
sklonil, uspavajoče so lile solze nanj, kakor rosa na poletno setev.
»Takoj ti bom prinesla zvare. Krave nimam več, rihtar in Urban sta
mi jo odgnala. Bolj sem se drla za njo kakor pa za očetom. Ubogo ži-
vinče, z drogom so ga phali iz hleva. Ni hotelo iti.«
Bosa noga je šepetala z zemljo v smeri kuhinje. Marin je poznal
prilizovanje bose noge zemlji, saj je bil o počitnicah vedno bos. Zdaj
se je laskala materina noga tlom še prijazneje, čutil je drhtenje vroče-
ga mleka v njenih rokah. Malo se je spotaknila in suha tla so žejno
mlasknila polito mleko.
»Na. Obrni se!«
Marin se je obračal kakor živ človek v grobu. Z obema rokama je
zgrabil posodo in jo nastaivl na usta. Brezokusna vročina mu je popa-
rila jezik in grlo, v čelodcu pa je začutil slast jedi. Naglo je pil. Mati je
slonela ob slamnjači iz koruznega ličja. Zdelo se ji je, da zopet doji.
Tudi pokojni >on< je sedel nekje za pečjo.
Marin je izpil, pogledal je svetlo po sobi in je rekel: »Kruha!«
Mati je stopila k mizi in mu podala krajec. »Jutri bom spekla no-
vega. Tofrlica mi je obečala melje, če ji bom z blatom kočo zamaza-
la.«
Hlastno je začel žvečiti trdi krajec črnega ajdovega kruha iz žrm-
Ijenske moke. Z obilno slino je mečil trdo zapečeno skorjo in jo od-
krušeno drobil z zomi. Trdi, nepremleti kosci so ga rezali po požiral-
niku in se usedali v mlečno razgreti želodec. Moč je rastla v njem.
Včasih je sicer ostro zakašljal, okoli srca pa je popuščal pritisk, na-
smehnil bi se materi, če ne bi slutil njene žalosti.
»Vi ji boste kočo mazali? To vendar ni delo za žensko. Blato bi
vam že jaz udelal.«
Ona je bila zatopljena v njegovo mlaskanje.>Kakor bi se igral na
mojih prsih. Človeka je ubil? To ni res. Enkrat sta sicer z Dominkače-
vim Rudolfom zadrgnila mlado mače pod mostom. Njegov obraz je
boleč, v očeh pa ni videti zločina. Zakaj se je odločil od mene? V me-
ni bi spal brez skrbi. Pa mi smo že taki, da dramimo življenje zemlje
in vsega, kar je skrito. Drugače ne bi mogli živeti. Tudi mene je življe-
nje dražilo. Vsega sem jaz kriva.<
»Ali nimate šole?«
»Mati!«
»Saj si tako moj.« Objela ga je pod odejo in se privila k njemu.
>Kakor >on< diši<. Greh jo je zbodel v srce. Spustila se je na kolena,
glavo je naslonila poleg njegove.
»Mati kaj sem orestal'«
Rahlo ga je pobožala z razpokano roko. Rekla ni besede. V njem
seje dvigalo mrzlo sovraštvo: »Nisem si mogel drugače pomagati, na-
padel me je. Pa sem ga zadrgnil. Kot mače pod mostom. Škoda, da
mu nisem obraza poteptal.«
»Jezus, pomagaj ti nama!«
Mirno je obležal. V duhu je doživljal ostudni boj. Čutil je, kako
se ga je oklenilo dvoje rok, otresel se jih je z vso močjo in se vrgel na
nekoga z živalsko silo ogroženega telesa. Mati je zaječala: »Ali se nisi
mogel drugače rešiti? Jezus, pomagaj ti nama!«
Zavpil je: »Kaj jočete zdaj? Kje pa je bil takrat Jezus, ko so oče-
ta pohodili? Saj ga sploh ni, davno je že umrl. Zdaj bi tudi vi to že
mogli sprevideti.«
Sovraštvo ga je razganjalo kakor trohnoba. Glava je rasla v ne-
pojmljivo velikost. Izgubljala je stik s telesom in materjo, ki je jokala
brez glasu sključena na tleh. Z višave je strmel nanjo, ki je bila prikle-
njena na zemljo in svoje gorje.
»Kaj si storil, moj edini? Kaj si storil? Tako si bil priden, ko si
bil majhen. Vse svetnike si poznal v pratiki. Tako si lepo molil za naju
in za vse ljudi. Takrat je bilo nebo odprto, ko sem te rodila. Bosmača
je bila pri meni. Oče je bil na delu pri gospodarju. Meni je bilo malo
hudo in ti nisi mogel priti na svet. Ves dan smo trpeli vsi trije. V noči
je bilo še huje. Babica je šla po očeta, da bi šel po padarja. Sama sem
bila. Ti si me bolel kakor kamen. Naenkrat je bilo svetlo, ne dolgo,
vendar sva v tistem času bila oba rešena. Nebo se je odprlo. Taka
svetloba je bila kakor vino in ...«
Molčala sta oba. Ona sključena na tleh, sin razpet na postelji.
»Zakaj nisi ostal v meni?« Dvignila se je razburjena in ga pre-
sunljivo gledala. Njegovo srce je bilo okovano v molk in ločeno od
glave, ki se je že potapljala v potok sna. Gledal jo je v oči, pa je ni več
razločil. Iztegnil je roke in se privil k njej.
»Franček, saj nisi ti kriv, da si nesrečen. Midva z očetom. Ne. Sa-
mo jaz. Staremu hudiču, pri katerem sem služila, sem namešala mišni-
ce med kavo, ker mi ni dal miru. Nato je strepetaval ko podgana v li-
sici. Poldrugi dan je crknil, nato ga je oče, takrat še nisva bila oženje-
na, zavlekel v hlev med konje, da so ga štrli kakor suh nastilj.«
Plaho jo je sunil od sebe. Planil je iz sna kakor riba iz vode in ob-
stal nepremično v čaru njenih besed.
»Ni res. Ljuba mati, recite, da ni res. Lepo prosim! Saj vem,d a
samo zato pripovedujete take stvari, da bi mene tolažili. Jaz pa sem se
samo branil. Nesreča se mi je zgodila. Nisem hotel, dasi sem ga sovra-
žil. Nekdo drugi je bil kriv. Mati, saj ni res, mati?« Klečal je na post-
leji in objemal kakor še nikoli materino glavo, ki ga je gledala brez
solz.
Nadaljevanje prihodnjič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
11. december 1986 — XEDNIK
Po cesti od Zavrča
na Belski vrh
25. novembra so v Zavrču odprli modernizirano cesto, ki povezuje
Zavrč z Belskim vrhom. Nova cesta je še en dokaz uspešnega sodelova-
nja dveh bratskih krajevnih skupnosti: Zavrča in Lovrečana-Dubrave,
sodeloval pa je tudi del ptujskega gospodarstva in občinska skupnsot za
ceste, ki je znala povezati vse interese.
Cesto je odprl s simboličnim prerezom vrvice Dragutin Gregurec,
predsednik KO ZZB NOV Zavrč ob prisotnosti pionirke in Marjana
Pongraca, predsednika skupščine KS Lovrečan-Dubrava in drugih go-
stov.
Otvoritveno slovesnost so poleg lepega vremena olepšali trije klo-
potci, ki jih je postavila tozd Slovenske gorice — Haloze. Cesta klopot-
cev bo odprla in približala te lepe haloške predele številnim obiskoval-
cem ob blizu in daleč. Do leta 1990 bo moderniziranih že petdeset kilo-
metrov te ceste. Zrastle bodo številne turistične postojanke in lepa cesta
bo prinesla in »zadržala« življenje na teh lepih gričih.
Pogled s Švabovega, prve turistične postojanke na novih kilometrih
asfalta, je resnično lep in privlačen. V temeljni organizaciji Slovenske
gorice — Haloze napovedujejo prve goste že prihodnjo pomlad.
tekst: MG
Slike: M. Ozmec
K DANI PO HLAČE
Prešernova ulica postaja vse bolj ulica obrtnikov. Spisek je ved-
no daljši: Neno, Julija, Orfej, Rimljan . . . med zadnjimi seje priklju-
čila simpatična Dana Polajžar, ki si je lokal uredila v zasebni hiši v
Prešernovi 23.
Šiva ženske, otroške in moške hlače po modnih zapovedih, klasi-
ke je malo. Hlače so danes široke, z mnogo gub.
»Žilico« za šivanje ima prirojeno, šivali so stari starši, pa tudi te-
ta je dobra šivilja. Največ znanja pa je sama pridobila v butiku Ra-
buzza.
Stranke jo dobijo v lokalu vsak dan od 14. do 17. ure, razen so-
bote; sicer pa njena mašina »poje« od jutra do večera.
Dana ima v delavnici tudi telefon, oglasila se bo na številko
771-294.	MG
K Dani prihajajo mnogi in vsi so zadovoljni	foto: M. Ozmec
Najvišja priznanja za vzoren odnos do upokojencev
Pred nedavnim so na zboru
delavcev ABC, DO Mlekopro-
met Ljutomer izročili najvišja re-
publiška priznanja Zveze društev
upokojencev Slovenije v okviru
40-letnice ZDU, za vzoren odnos
do upokojencev in njihovih or-
ganizacij, za nenehno skrb, po-
sluh in razumevanje do upoko-
jencev, ki so jih izkazali v 40 le-
tih. Priznanje so sprejeli ABC,
DO Mlekopromet Ljutomer, Ob-
činski sindikalni svet Ljutomer
ter najzaslužnejši posamezniki
funkcionarji ali sindikalni aktivi-
sti: Martin Frank iz Slamnjaka,
Franc Fišer in Ivan Selič iz Lju-
tomera, Martin Kohek iz Stare
Nove vasi, Ivan Vrbnjak iz Klju-
čarovec ter Aleksander Šimonka
in Franc Stupar, oba iz Lendave.
Priznanja je izročil predsednik
ZDU Slovenije Milan KOŽUH s
člani predsedstva ZDU.
Nagrajenci in člani predsed-
stva ZDU Slovenije so si ogleda-
li proizvodnjo delovne organiza-
cije Mlekopromet. Ob pokušnji
kakovostnih sirov in napitkov iz
mleka je tekla sproščena beseda
z direktorjem DO Mirom Sterža-
jem, ki je prisotne seznanil z do-
sežki in gospodarjenjem v tem
kolektivu, za katerim je 39 let
uspešnega delovanja.
F. S.-G. R.
Predsednik ZDU Slovenije Milan K02UH izroča najvišja priznanja ob
40-letnici ZDU.
Uspel
referendum
Krajani krajevne skupnosti
Središče ob Dravi so se v nede-
ljo, 7. decembra, na običajnih
glasovalnih mestih odločali za
nadaljevanje samoprispevka za
sofinanciranje programa svoje
krajevne skupnosti v času od 1.
1. 1987 do 31. 12. 1991. Na vseh
glasovalnih mestih je bila dobra
udeležba, pa tudi podatek, da se
je več kot dve tretjini krajanov
izreklo za samoprispevek, kaže
na visoko zavest in pripravlje-
nost prispevati svoj delež za hi-
trejši razvoj celotne krajevne
skupnosti.	F
Koncert
ob 3 5-letnici PD »France Prešeren«
iz Vidma pri Ptuju
Letos je slavilo 35. obletnico uspešnega kulturnega udjestvova-
nja PD »France Prešeren« iz Vidma pri Ptuju. Na slavnostnem kon-
certu sta nastopila mešani pevski zbor in tamburaški orkester. Oba
ansambla uspešno vodi od njune ustanovitve do danes neumorni zbo-
rovodja Maks Vaupotič, ki si ob tej priliki prav gotovo zasluži poseb-
no priznanje in zahvalo!
Priložena slika zbora je starejšega datuma (30-letnica svobode),
na sliki sta še oba Brgleza, prva iz leve strani stoji Nežka, eden naj-
boljših sopranov, kar jih je bilo slišati v naši regiji, tretji z desne v
zadnji vrsti pa mož Ivan, oba sta bila dolga leta močni opori dirigentu
Vaupotiču. Zal je Nežkin sopran pred meseci za vedno uthnil ... pos-
premili smo jo na njeni zadnji poti k možu Ivanu, ki je umrl pred še-
stimi leti.
Danes ima videmski zbor mnogo mladih deklet in fantov, ki so
bili dobro pripravljeni na slavnostni koncert, vsi nastopajoči dobro
obvladajo program, zato zveni njihovo petje zlito in sočno, s plemeni-
tim zborovskim zvokom, brez forsiranja z jasno izgovorjavo in čisto
intonacijo, zborovodja Vaupotič je smiselno in muzikalno vodil iz-
vedbo posameznih skladb. Tudi izvedbi tamburaškega orkestra so po-
slušalci sledili z velikim zanimanjem in jim z močnim aplavzom dajali
priznanje za njihovo izvajanje.
Podpredsednik ZKO Ptuj Anton Brglez je izvajalcem in dirigen-
tu iskreno čestital ter jim izročil zasluženo priznanje. Jože Gregorc
Kilometer asfaltirane
ceste
že v prejšnji številki Tednika smo zapisali, da so v Levanjcih
pred Dnevom republike slovesno predali namenu kilometer asfaltira-
ne ceste skozi vas, ki so jo modernizirali s sredstvi krajevnega samo-
prispevka in denarjem zbranim pri posameznih gospodinjstvih. Cesta
je veljala okrog milijardo starih dinarjev, odprl pa jo je predsednik
sveta skupščine krajevne skupnosti Destrnik Franc Simeonov. mš
KUUB USPEHOM ŠE NEKAJ TEŽAV
v krajevni skupnosti Hajdina
so v minulih desetih letih na po-
dročju razvoja krajev in vasi sto-
rili zares veliko. Predsednik iz-
vršnega sveta KS Mihael Zemljič
je poudaril, da je vseh sedem va-
si komunalno opremljenih, da je
v vsaki vasi ali gasilski dom ali
dom krajanov, razen v Dražen-
cih, kjer je še v gradnji. V tem ča-
su so asfaltirali prek 17 km va-
ških cest, uredili so cestno raz-
svetljavo, tako da hujših komu-
nalnih problemov nimajo.
Zadovoljni so tudi z delova-
njem vaške samouprave in tudi z
delovanjem družbeno političnih
organizacij v KS kot celoti. Kra-
jani so aktivni tudi v raznih dru-
štvih, največ pa jih je prav v ga-
silskih, ki so se zadnja leta mo-
čno opremila. Večina društev je
"to storila iz sredstev krajevnega
samoprispevka in lastne udelež-
be krajanov, ne smemo pa poza-
biti številnih prostovoljnih de-
lovnih ur in materialnih prispev-
kov posameznikov.
Sicer pa so na predreferen-
dumskih zborih krajani potožili
tudi o nekaterih nerešenih pro-
blemih. Predvsem imajo težave z
gradnjo avtobusnih postajališč v
Zgornji Hajdini in Skorbi ter za-
radi postavitve telefonskih pri-
ključkov v Gerečji vasi, kjer ča-
kajo na to že od leta 1980. Teža-
ve so imeli tudi zaradi ovir pri
prizadevanjih za gradnjo nove
šole na Hajdini, vendar jim je
končno le uspelo, da je to inve-
sticijo (pretežni del) predvidela
republiška izobraževalna skup-
nost v svojem programu in sicer
v letu 1988. Problem zase pa je
še zmeraj prometno preobreme-
njena in za krajane življenjsko
nevarna magistralna cesta Hajdi-
na-Maribor, ki nima ustreznih
kolesarskih poti ali vsaj pločni-
kov za pešce. To bi republiška
skupnost za ceste prav gotovo
morala urediti!	— OM
Srečanje starejših občanov v krajevnih skupnostih mesta Ptuj
»Dovolite mi, da vas v imenu KS, njene
skupščine in njenih organov ter v imenu
družbenopolitičnih organizacij v KS najto-
pleje pozdravim.
Srečanje, kakršno je danes, ni prvo in rekel
bi, da dobivajo taka srečanja že prizvok tra-
dicionalnosti. Mnogi od vas, ki so se udeleži-
li srečanj v preteklih letih, so jih pohvalili,
zato sem vesel, da ste se vabilu za današnji
večer odzvali, hkrati pa mi je žal, da vas ni še
več, saj je namen srečanja lep. Tu se srečujete
znanci in prijatelji, ki se morda med seboj že
obiskujete, ali pa taki, ki ste se nekoč obisko-
vali, pa ste iz kakršnih koli razlogov obisko-
vanje opustili. Morda bo kdo po današnjem
srečanju obnovil stike. Morda bo kdo odšel s
tega srečanja domov z novim znancem ali
prijateljem. Srečanje, kakršno je danes, pa
končno ponuja tudi možnost, da izrazite svo-
je želje ali date pobude o takšni obliki dru-
žabnega življenja v KS, ki bi ustrezala vaše-
mu načinu življenja«.
To so le uvodne besede predsednika skup-
ščine KS Franc Osojnik Ptuj, ki jih je name-
nil krajanom te KS.
Take in podobne besede so odmevale v
vseh KS mesta Ptuj na srečanju starejših kra-
janov. Povsod so jih razveselili s kulturnim
programom, ki so jih izvajali učenci osnov-
nih šol in pa otroci iz posamezne enote VVO.
V prostem delu srečanja so bila prijetna
kramljanja, ki so se zavlekla pozno v noč.
Srečanje za starejše krajane je izvedlo 10
KS mesta FHuja, KS Olga Meglič pa je svojim
starejšim krajanom organizirala izlet v Pod-
četrtek in Kumrovec, ki se ga je udeležilo
večje število krajanov.	_
Ugotavljamo, da je udeležba na srečanjih
dokaj skromna, saj se giblje v posamezni KS
le od 30—40 %. Verjetno bo kazalo razmišlja-
ti o drugačnem načinu praznovanja v tednu
starejših krajanov.
Posebna zahvala za izvedbo srečanja je na-
menjena organizatorjem v KS, osnovnim šo-
lam in VVO Ptuj, ki so z veseljem sodelovali
pri akciji.
Akcijo »Teden starejših občanov« organi-
zira Skupnost socialnega skrbstva občine
Ptuj preko komisij za socialna vprašanja ob
sodelovanju KK SZDL in samoupravnih or-
ganov v KS, mladine in KO Rdečega križa.
Namen akcije je, da omenjeni družbeni de-
javniki vsaj enkrat letno preverijo socialno
stanje starejših krajanov v KS, prisluhnejo
njihovim potrebam po družabnem in kultur-
nem življenju ter opozorijo na obstoječe pro-
bleme. Akcija naj bi počasi preraščala v stal-
no obliko družbene skrbi za starejše občane.
Zavedati se moramo, da je družbena skrb
za starejše ljudi splet organiziranih aktivno-
sti, katerih cilj je, da v primeru potreb omo-
gočajo starejšim ljudem čim boljše stanovanj-
ske pogoje, primerno prehrano, bogatejše
kulturno in rekreativno življenje, primerno
prostočasno zaposlitev, nego in oskrbo ter
zdravljenje v primeru bolezni, pomoč v go-
spodinjstvu, omilitev osamljenosti in podob-
no.
Za izvajanje teh nalog je nujno potrebno,
da se vključujejo vsi družbeni dejavniki v ob-
čini, saj bomo le na tak način lahko ohranili
polno in aktivno preživljanje tega življenjske-
ga obdobja.
Marija KUKOVEC
TEDNIK " decen^ber 1986
NAŠI DOPISNIKI - 7
MOJ PRVI KUHARSKI PO-
ISKUS
Zaželela sem si sirove palačin-
ke. Ker jih imam zelo rada, sem
se odločila, da jih bom spekla sa-
ma.
Vzela sem si mleko, moko, jaj-
ca, sladkor, sol, olje in skuto.
Preden sem se lotila dela, sem si
pripravila še posodo in pribor.
Pripravila sem si testo. V posodo
sem dala moko, mleko, sol in jaj-
ca. Vsem sem lepo žvrkljala. Ko
je bilo testo pripravljeno, vza-
mem zajemalko, olje in ponev. V
ponev vlijem olje in vključim
električno ploščo na štedilniku.
V	ponev vlijem testo. Ko spečem
vso testo, ga namažem s skuto in
zvijem palačinke. Potem jih dam
še popečt.
Palačinke sem lepo servirala.
Bile so zares dobre. Prvi kuhar-
ski poiskus se mi je posrečil.
Tatjana Ules,
OŠ Lovrenc na Dr. polju, 3. r.
POMAGALA SEM
Vsak dan si pomagamo v šoli
in doma. Naši starši si pomagajo
tudi v službi. Doma pomagam
pri čiščenju in pospravljanju.
Namesto mamice grem večkrat v
trgovino, stari mami pa poma-
gam pri obuvanju in oblačenju.
Najbolj sem vesela, da lahko po-
magam sošolki Simoni, ker si je
poškodovala ključnico. Saj vem,
da je njena mamica v službi. Če
bi si pomagali vsi ljudje, bi bilo
zelo lepo. Otroci bi imeli dovolj
hrane in države ne bi poznale
vojn.
Nataša Ponikvar, 2/a
'	OŠ Olga Meglič, Ptuj
V	GOZDU
Včeraj ob deseti uri smo šli v
gozd. Ogledali smo si drevesa.
Ta drevesa so: hrast, bukev, ko-
stanj, gaber in iglasta drevesa:
bor, smreka, jelka in macesen.
Na jasi smo še lovili liste. Jaz
sem ulovila en listič. Nato smo
odšli v drugi gozd. V tistem goz-
du smo upognili drevo, ga izme-
rili in ga vzdignili. Dolgo je bilo
9 m. Primož ga je še podprl. Tam
smo poskusili še upogniti debe-
lejše drevo. Nismo ga mogli upo-
gniti. Šli smo naprej. Prišli smo
do drevedsa, ki je imelo pet de-
bel. Šli smo skozi njega. Tri de-
bla so bila na desni, dve na levi.
Šli smo naprej. Simono je skoraj
podrla srna. Prišli smo do ribni-
ka. Tam smo videli ribiško hišo.
Imela je zeleno streho. Nato smo
šli okoli ribnika v gozd. V gozdu
smo hodili po partizansko. Vide-
li smo nasad mladih smrek, bo-
rov in macesnov. Tam je tovariši-
ca utrgala eno vejico macesna.
Šli smo naprej. Videli smo krmil-
nico. Videli smo tudi gospodarja,
ki je nabiral suhljad in imel dva
psa. Nato smo šli v šolo.
VESNA Kovačič, 2/b,
OŠ Majšperk
ŠPORTNI DAN
V sredo smo imeli športni dan.
Zbrali smo se v šoli. Po malici
smo odšli na Breg. Pri blokih
smo tekmovali v teku. Pri dekli-
cah je zmagala Simona, jaz sem
bila 11. Nato smo se skrivali.
Marko, Sašo, Dejan in Zlatko so
se skrili predaleč v gozd. Tovari-
šica jih je kaznovala. Najprej je
moral vsak poiskati 4 kostanje,
ob poti v Prešo še dva kostanja.
Doma so morali kostanje speči,
jih lupiti in prinesti v šolo poka-
zat vsem nam. Bili smo tudi pri
Valeriji. Doma je nad Koritnim.
V	Lešju nas je tovarišica razdeli-
la na dve skupini. Eni smo šli do-
mov proti Majšerku, drugi pa na
. Rreg.
Barbara Pislak, 2/b
OŠ Majšperk
POLSKAVA PRIPOVEDUJE
Sem potok Polskava. Izviram
med hribi Pohorja. Tečem po
strugi, ki so mi jo preuredili. Prej
sem tekla po stari strugi, med gr-
mički, gozdovi, travniki. Posluša-
la sem petje ptic, v meni pa so
čofotale ribice. Sedaj tečem po-
časi, med polji in travniki, in se
prepuščam vročemu soncu. Pri
Vidmu se zlijem v Dravinjo. Vča-
sih sem poplavljala in sem delala
veliko škode ljudem. Danes sem
njihova prijateljica. Najbolj pa
sem žalostna, ko mečejo v mojo
strugo pločevino in druge od-
padke.
Anita Pepelnik,
OŠ Lovrenc na Dr. polju, 3. r.
MOJI ZAJČKI
Zelo rada imam zajčke. Pred
enim mesecem je zajklja skotila
tri mladiče. Eden mi je posebno
všeč. Je bel in ima črne lise. Dala
semu mu ime Belko. Za vse skr-
bim, za njega pa še najbolj.
Želim si, da bi zajčki hitro zra-
sli m me še napreirazveselievali.
Polonca Poplatniic, 3. r.
:	OŠ Podgorci
NA POŠTI
Obiskali smo pošto v Lovren-
cu. Že na vhodu smo videli po-
štni nabiralnik. Pogovarjali smo
se s poštno uslužbenko. Njeno
delo je naporno, toda zanimivo.
Dela s strankami. Pokazala nam
je telefonsko gorovilnico, pro-
stor za stranke, blagajno in pro-
stor, kjer razvrščajo pošto. Pove-
dala nam je, da je pošta velika
delovna skupnost, ki povezuje
ljudi in je hranilnica denarja.
Škoda, da nima pošta v Lovren-
cu večjega prostora.
Zdenka Rus,
OŠ Lovrenc na Dr. polju, 3. r.
NAŠ 2. KULTURNI DAN
V sredo, 29. oktobra, smo ime-
li 2. kulturni dan. Vsi učenci pe-
tih in sedmih razredov smo prišli
v šolo pb 7.45. Nato smo se vsi
učenci predmetne stopnje zbrali
v predavalnici.
Ko smo se zbrali, smo se umi-
rili in utihnili in naenkrat je sto-
pil skozi vrata slovenski gledali-
ški igralec Dare Ulaga. Ko se
nam je predstavil, nam je pove-
dal, da se bo našminkal pred na-
mi. Naenkrat smo vsi planili v
smeh. Tov. Ulaga se je začel
šminkati pred nami. Vedno bolj
in bolj smo se smejali. Nato je
vprašal, kdo mu bo pomagal pri-
šepetovati, če bi kje kaj pozabil.
Za prišepetovanje se je javila
učenka iz osmega razreda.
Potem smo tudi začeli. Tov.
Ulaga nam je predstavil nekaj
odlomkov iz slovenske književ-
nosti, med njimi tudi Krjavlja.
Pri tei predstavi smo se lepo
zabavali. Čez približno eno uro
smo učenci petih in sedmih ra-
zredov odšli na malico, po malici
pa na avtobus, ki nas je že čakal
pred šolo. Z avtobusom smo se
odpeljali na Ptuj.
Sedmi razredi smo najprej kre-
nili proti razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra. Tam smo si
ogledali zanimivo razstavo, na
kateri so razstavljali naši slikarji
iz pobratenih občin in tudi Ptuja.
Med slikami smo opazili tudi 3
dela našega tov. ravnatelja Jože-
ta Foltina.
Nato smo odšli v gledališče.
Tam nam je tov. Branka Beze-
Ijak-Glazer pripovedovala, kak-
šno je delo v gledališču. Ogledali
smo si tudi garderobo, tam nam
je pokazala kostume, ki jih oble-
čejo igralci v gledališču.
Čez nekaj časa smo vsi skupaj
odšli v arheološki muzej. Tam
smo si ogledali zanimive stvari,
ki so jih izkopali sedaj po vojni.
Med njimi so bili tudi novci, fre-
ske, kipi.. .
Po ogledu tega muzeja nam je
tov. Berlič povedal, da lahko gre-
mo domov. Po tem čudovitem 2.
kulturnem dnevu smo se vsi od-
pravili domov.
Lucija Šalamun, 7/b,
OŠ Markovci
MOJA NAJUUBŠA ŽIVAL
Kuža imam najraje. Ime mu je
Reksi. Je pameten pes in se rad
druži z ljudmi. Posebej dobro vi-
di in sliši. Preganja kokoši. Rad
uboga in je zvest vsakemu člove-
ku, če ga le mara. Vsak dan straži
hišo in laja. Jaz mu zmerom da-
jem hrano. j^^ia Sire, 3. r.
OŠ Podgorci
MUCA
Moja najljubša žival je muca.
Ime ji je Pika. Je črne barve.
Hrani se z mlekom in ostalo hra-
no, ki ostane od kosila. Je zelo
koristna, ker lovi miši. Miši pa
delajo škodo. Rada se igra in
skače. Na vasi ni kmetije, ki bi
bila brez muce.
Moja babica pravi, kdor nima
domačih živali rad, kot sta pes in
muca, ni kaj orida človek.
Alenka Marin, 3. r.
OŠ Podgorci
NAŠA KOKUA .
Naša koklja je zvalila deset
majhnih piščančkov. Lepo so ra-
sli, le eden je bil manjši. Večkrat
sem si ga zvela v naročje in ga
hranila. Dala sem mu ime Niko.
Če . em ga poklicala, je priletel k
meni.
Martina Ciglar, 3. r.
OŠ Podgorci
PRIŽGALA SEM SVEČKO
Prižgala svečko sem ob grobu tihem,
ki s cvetjem bil je ves posut.
Tu bratec moj počiva.
v majhnem grobku več že let.
Plamen svečke se dviguje,
kakor se življenje bi,
ali nikdar ga užival,
moj mali bratec ni.
Prižgala svečko sem v spomin,
na življenje, ki ga ni bilo.
a v srcu nosim ga.
kot bi včeraj bil še tu.
Vida Rižnar, 6/a,
OŠ Videm pri Ptuju
ZAJTRK V OMARI
Kadar staršev ni doma, je po-
sebno prijetno, posebno še, če te
obišče prijateljica. To noč je celo
prespala pri meni. Zjutraj sva se
zgodaj zbudili. Ati in mami sta
že odšla v službo. V vsem stano-
vanju sva bili sami. Skakali sva
po postelji, metali blazine in de-
lali prevale.
Postali sva lačni. Skuhali sva
šipkov čaj in si naredili zajeten
sendvič. Ker sva bili navihani in
nasmejani, nisva hoteli jesti nor-
malno pri mizi. Zmislili sva si
nekaj imenitnega: zajtrkovali bo-
va v omari! Moje obleke in peri-
lo je kar letalo na vse strani. V iz-
praznjeno omaro sem postavila
stolček z zajtrkom. Zrinili sva se
k »pogrnjeni mizi«.
Omaro sva zaprli. Ob svetlobi
baterije sva zajtrkovali in se sme-
jali otroški domiselnosti.
Bojana Golenač, Frankfurt/M
LEPA SI, DOMOVINA MOJA
Domovina, vsak dan me
spremljaš s svojimi lepotami,
značilnostmi, ki se jih v naglici
sploh ne zavedam. Š^ele, ko še za
hip prebudim ob prelepem son-
čnem zahodu ali lesketanju ros-
nih kapljic, ki jih za hip obsije
jutranje sonce na trati, si rečem:
»Obdaja me prelep svet.« In to
je domovina. Tako različna, od
vzhoda do zahoda, severa in ju-
ga, pa vendar ena, edina, povsod
privlačna in lepa. Najbolj doma-
ča mi je seveda naša Štajerska.
Tu sem doma in tu sem prvič kot
otrok začela spoznavati domovi-
no — svet, ki me obdaja. Opazo-
vala sem prelepe jesenske barve,
v katere so se odeli okoliški goz-
dovi in veselo poslušala pesem
klopotca s haloških bregov, ki so
vabili na trgatev. Ko se je narava
spomladi začela prebujati iz zim-
ske otrplosti, sem navdušeno zrla
v sadovnjake, ki so bili odeti v
rožnato barvo prvih cvetov.
Ob vročih poletnih večerih
sem poslušala šumenje žitnih
polj in pesem čričkov. Tako so se
mi približale drobne lepote moje
domovine, ki jih v naglici ne za-
znaš in jih največkrat ne znajo
gledati turisti, ki v poletnih me-
secih v dolgih kolonah hitijo
proti morju ali gorskim središ-
čem. Za njimi pa ostajajo majh-
na smetišča in oblački plina, ki
te drobne lepote zavijajo v oblak
umazanije, skozi katerega jih ne
moreš videti. Taki turisti smo v
našem vsakdanjem življenju tudi
mi. Kako dolgo bomo potem še
lahko uživali ob trenutkih tišine,
v drobnih lepotah svoje domovi-
ne? Oblak, ki jo prekriva, je vsak
dan večji in gostejši.
Andrda Črešnjevec, 5/b
OS Olga Meglič Ptuj
MOJA LEPA DOMOVINA
Moja domovina je najlepša
dežela na svetu! To je moja soba,
moj dragi dom ob gozdu, vrt ob
hiši in vse kamor seže razgled z
našega balkona. Koliko lepote
lahko vidiš tu! Kako lepa je v
moji domovini pomlad, kako to-
plo in prijetno poletje, kako ču-
dovito je obarvana jesen, kako se
lesketa sneg pozimi!
Moja domovina je tudi naša
šola, v najstarejšem mestu, ki ga
imam rad. Moja domovina je Po-
horje, kamor se hodim smučat, je
Maribor, kjer živi moja prababi-
ca.
Moja domovina je prelepa
Gorenjska, kamor hodimo k so-
rodnikom na počitnice. Moja le-
pa domovina je Slovenija, čudo-
vita deželica pod Triglavom.
Vsako leto preživimo vsaj dva
do tri tedne v majhnem mestecu
Pakoštane. Od tam križarimo po
sinjem morju ob obali in do bliž-
njih otokov z našim motornim
čolnom. Tudi to je moja domovi-
na. Se in še bi lahko našteval.
Moja domovina se imenuje Ju-
goslavija.
Srečen sem, da jo imam. V njej
živim svoje srečno otroštvo.
Jernej Kolarič, 5/a,
OŠ Olga Meglič Ptuj
MOJA ZAJKLJA
Zajkljo sem dobila pri prijate-
ljici Aleksandri. Dobila sem jo
lani poleti. Ime ji je Belonoska,
ker ima bel gobček.
Zajklja je zelo plašna. Stara je
eno leto. Je sivo rjave barve in je
že velika. Hranim jo z zeljem,
korenjem in kruhom. Imamo jo
pod balkonom. Pes jo zelo sovra-
ži. Včasih jo izpustim na travo.
Zelo lepo jo je gledati, kako ska-
če po travi, grize travo in kako si
briše gobček.
Darja Slivnik, 3/a, OŠ Cirkovce
NA ŠPORTNEM DNEVU
V petek smo imeli športni dan.
Zbrali smo se pred paviljonom
Dušana Kvedra. Ko smo se vsi
zbrali, smo odšli na igrišče Olga
Meglič. Tam smo igrali med dve-
ma ognjema z A in B razredom.
Ko smo končali, smo se namali-
cali. Potem smo se šli športnih
iger za nekaj časa. Tovarišice so
nas poklicale, postavili smo se v
vrsto in odšli. Sli smo po potki,
ki nas je peljala do vojašnice in
od tam smo se razhodili, vsak je
šel na svoj dom. Jaz sem šla s Sa-
bino. Šle sva mimo vrtca, v kate-
rega sem jaz hodila in tam sva
obiskale tovarišice. Potem sva se
vrnili domov k meni. Zelo prijet-
no je bilo na veselem športnem
dnevu.
Jožica Sitar, 3/c,
OŠ Tone Žnidarič
MOJ DOM
Moj dom je v Pongercah. Stoji
ob cesti, ki pelje iz Šikol proti
Cirkovcam. Je srednje velika
kmečka hiša. Ob njej je ozko, as-
faltno dvorišče. Na nasprotni
strani je garaža s strojno lopo. V
njej so razni stroji, ki jih rabimo
pri delu na kmetiji. Za strojno lo-
po je velik stolpni silos. Na kon-
cu dvorišča je hlev. V njem ima-
mo prosto rejo krav molznic. Ta-
ko izgleda moj dom, ki ga imam
zalo rad.
Joži Lah, 3. r. OŠ Cirkovce
JESEN
Jesen se prične 23. septembra
in traja do 21. decembra. Jeseni
se narava spreminja, listje odpa-
da. Je hladneje.
Sonce ima vedno manjšo moč.
Zjutraj je mrzlo in megleno. Po-
dnevi je sonce še toplo. Ljudje
imajo na polju veliko dela: seje-
jo pšenico, orjejo, delajo silos,
pospravljajo koruzo, repo in pe-
so. Živali si pripravljajo hrano za
zimo. Ljudje si pripravljajo kuri-
vo. Pogosto kurijo, ker je vedno
bolj mrzlo. Jeseni dozori veliko
sadežev. Tudi v gozdu so sadeži.
Jesen je lepa, pisana in bogata.
Daje nam veliko sadežev: jabolk,
hrušk, sliv, breskev in grozdja.
Gozd nam daje gobe in kostanje.
Jesen je zelo lep letni čas.
Maja Kodrič, 3/a, OŠ Cirkovce
NAR AVOSLO VNf D AN
Imeli smo naravoslovni dan.
Dogovorili smo se, da gremo po-
gledat veliko kmetijo.
Šli smo k Lahovim v Ponger-
ce. Ogledali smo si velik hlev.
Gospodar kmetije nam je pove-
dal, da je hlev dolg 30 m in širok
14 m. V njem imajo 19 krav in 10
telic. Krave jim dajejo dnevno
do 40 I mleka. Videli smo tudi
male teličke. Živino krmijo s sila-
žo in, krmili. Krave imajo prost
pristop do hrane. Hlev je treba
tudi čistiti, odvažati gnojnico in
po potrebi tudi pobeliti. Vse to je
trdo delo naših kmetov. Videli
smo tudi razne stroje.
Na koncu ogleda in obiska pri
Lahovih smo bili pogoščeni s
sadnim mlekom in piškoti, kar
nam je zelo teknilo.
Dejan Hergan, 3/a, OŠ Cirkovce
NAŠE MESTO
Naše mesto je staro zgodovin-
sko mesto. Imamo grad, za kate-
rega sem slišala, da so v njem
prebivali grofje in grofice, ki so
izkoriščali ubogo ljudstvo. Ra-
zen gradu si lahko v Ptuju ogle-
date tudi muzeje, spomenike,
razstavni paviljon, v katerem
umetniki razstavljajo svoje slike,
imamo kinodvorano, gledališče.
Tudi za nas otroke je poskr-
bljeno. Hodimo v vrtce, šole, na
igrišča, park... Naše mesto mi
je najlepše.
Tamara Koderman, 2/c,
OŠ Tone Žnidarič Ptuj
SINICA
V soboto zjutraj smo našli v
kmečki sobi sinico. Vrata so bila
zaprta, zato nismo videli, kako je
prišla v sobo. Vsi smo bili pre-
senečeni in smo jo opazovali. Si-
nička je bila prestrašena, zato je
letala sem in tja. Iskala je svetlo-
bo ter se zaletavala v okno. Z
ostrimi krempeljčki se je prijela
zavese in čepela. Zopet je začela
letati, nato je sedla na rožo, ki je
bila v vazi. Bila je utrujena, vsa
je trepetala, zato sem jo lahko či-
sto od blizu opazovala. Po tre-
buščku je rumena, po hrbtu siv-
kasta, glavico in vrat ima čisto
črn, pri očesih ima beli lisi. Pe-
rutki ima črno-beli. Kljunček
ima črn. Tako lepa je bila, da
sem stekla k babici po ptičjo
kletko, ker sem želela imeti ptič-
ko. Ulovili smo jo in zaprli. Ta-
krat je bila še bolj prestrašena.
Zasmilila se mi je, zato sem jo iz-
pustila.
Vsak si želi svobode, tako tudi
ptička.
Saša Ivančič, 3/a, OŠ Cirkovce
MOJA SESTRA
Moji sestri je ime Neva, stara
je eno leto. Ima rumene laske,
rjave oči, rdeča usta, ki se vedno
smejijo. Rada se igram z njo in
ona z mano. Ko se vrnem iz šole,
začne kričati in skakati. Komaj
čaka, da odložim torbo, umijem
roke in se preoblečem. Nato jo
vzamem na roke. Tako preži-
vljam ob njej dan.
Lea Šolman, 2/c,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
MOJA SESTRA
Moji sestri je ime Nina. Stara
je 6 let. Hodi v malo šolo. Rada
pleše in se igra. Zelo rada riše in
reže papir. Včasih tudi nagaja. S
sestrično Tino se radi igrata. Igra
se s punčkami in jih preoblači.
Obiskujeva gledališki krožek.
Ima rjave oči in svetle lase. Ma-
mici pomaga pri delu. Je zelo ži-
vahna. Z mano skače gumitvist.
Rada gleda televizijo. Imam jo
zelo rada.
Maja Kodrič, 3/a, OŠ Cirkovce
MOJ BRATEC
Zelo sem bila vesela, ko sta mi
mamica in očka povedala, da
bom dobila bratca. Komaj sem
pričakovala dan, ko bo mamica
odšla v bolnišnico. In neko noč
je odšla. Ko je ati telefoniral, mi
je povedal, da sem dobila bratca.
Zelo sem bila vesela, zato nisem
mogla ponoči spati. Kadar sva z
očkom odšla k mamici, mi ga je
pokazala. Ko je mamica prišla
domov, sem bila srečna. Bratcu
smo dali ime Alen. Bil je majhen
in imel črne lase. Imam ga zelo
rada. Kadar je lepo vreme ga od-
peljem na sprehod. Zdaj je star
pet tednov. Kom^ čakam, da se
mi bo nasmejal. Želim, da bi hi-
tro zrastel in ostal zdrav.
Petra Kacijan, 3/a, OŠ Cirkovce
JESEN V HALOZAH
Naš Rodni vrh je najlepši oktobra. Takrat se razlije čez te naše
bregove toliko barvnega bogastva, kar ga ne premore nobena slikar-
ska domišljija. En sam list izabele je že čudovita paša za oči, na raz-
košju smaragdnega zelenja, kjer je ostal še zelen. Segajoča modrina
daljnega, rahlo oblačnega neba, napolnjenega z božajočim kot mate-
rina dlan. Z mehkim in dobrodejnim toplim zrakom, ki diši po izko-
panem krompirju, po sveži zorani zemlji, po mlačni vlažnosti nezna-
nih jesenskih trav in puhastih oblakov. Tu so še njive, kjer so pred
kratkim poželi ajdo in njeno strnišče se vedno daje njivi barvo rahlo
pojemajoče bolečine. Toda vse to je le kapljica od vse te lepote, saj ni
mogoče opisati, kaj vse oči vidijo in kako se vse to spreminja.
Vsak list je drugačen v smeri sonca in proti soncu, saj barve ob
vsaki spremembi dobijo drugačen ton. Prelepa je ta oktobrska lepota,
ki jo lahko v teh dneh opazujemo v bujni jeseni. Vsak med nami rabi
trenutke tišine in zbranost. Hodim v 10. razred nemške šole v Feibur-
gu, obiskovala sem tudi slovenski dopolnilni pouk ter ga končala z
odličnim uspehom. Misli mi zmeraj zahajajo nazaj v ta prelepi kraj,
kjer sem preživela pri babici svoja otroška leta. Najbolj mi je ostala v
spominu šola Rodni vrh. Tu sem se naučila pisati in brati, spoznavati
barve in lepote jeseni, ki se jih še danes spominjam.
Marija Gajser, Fichten Str. 24
Gundelfingen 7803
V PODALJŠANEM BIVANJU
Hodim v tretji razred OŠ. Imam še dva brata. Starejši hodi v četr-
ti, mlajši pa v drugi razred OŠ. Ker pa hodi mamica v službo, ji ne
preostane veliko časa za naše učenje in naloge, zato hodimo v podalj-
šano bivanje.
Podaljšano bivanje imamo od dvanajste ure. Najprej si naredimo
domače naloge, potem pa gremo skupaj h kosilu. Vrnemo se v razred
in nadaljujemo z delom. Z nami je tovarišica Marija. Tovarišica nas
nadzoruje, da naredimo vsi naloge, da se naučimo za naslednji dan.
Izprašuje nas tudi SND. Ko naredimo vsi nalogo, se lahko igramo.
Če je lepo vreme, gremo na igrišče. Skupaj se igramo razne igre. V po-
daljšanem bivanju nas je dvaindvajset učencev iz prvega, drugega in
tretjega razreda. Ko je ura petnajst, pospravimo reči in gremo domov.
Takrat je že doma tudi moja mamica.
Mateja Hajšek, 3/a, OŠ Cirkovce
V NESREČI SPOZNAŠ PRIJATELJA
Lepo je imeti prijatelje. Jaz jih imam mnogo. Vendar samo eden
je pravi. Ime nu je Carsten.
Vsi ostali radi prihajajo k meni. Vedo, da se bodo igrali, dobili in
videli nove igrače ali pa da jim bom pomagal pri učenju in domačih
nalogah.
Kadar sem bolan pride k meni le Carsten. Pri meni sedi in želi,
da bi kmalu ozdravel. On je moj edini pravi prijatelj, prijatelj tudi v
stiski.
Boris Žižek, Frankfurt/M 4. r.
Med počitnicami sem neko noč spala pri prijateljici Nataši. Zu-
naj je bila huda nevihta. Grmelo je in bliskalo. Nebo je bilo od časa
do časa čisto svetlo. Ob močnem gromu se je hiša kar stresla. Zelo me
je bilo strah. Tudi Nataša se je prebudila. Ko je videla, da vsa trepe-
tam, je legla k meni v posteljo. Stisnila me je k sebi. Pomirila sem se.
Obe sva zopet sladko zaspali.
Lidija Pal, Frankfurt/M, 4. r.
BILA SEM GLEDALIŠKA PRIŠEPETALKA
V sredo, 29. oktobra, smo na naši OŠ pričakali slovenskega igral-
ca Dareta Ulago. Pred njegovim prihodom smo bili vsi učenci pred-
metne stopnje precej nemirni. Na tihem smo upali, da nas tov. Ulaga
ne bo pustil na cedilu, kajti če slučajno ne bi prišel, bi imeli pouk, te-
ga pa smo si najmanj želeli. In oddahnili smo si šele takrat, ko je sto-
pil v šolo. Učenci predmetne stopnje smo se zbrali v predavalnici in
čakali na prihod našega gosta. Ni nam bilo treba dolgo čakati, saj je
kar hitro prišel med nas; ni imel preveč časa, ker je isti dan obiskal še
nekaj šol.
Tovariš Ulaga nas je pozdravil in hitro pričel z delom. Pred nami
je zaigral vlogo Krjavlja in pred našimi očmi prikazal, kako se igralec
pripravi za nastop: nanašal si je šminko na obraz in opravil se je v
oblačila, ki jih je potreboval. Še preden pa je vse to storil, nas je pro-
sil za pomoč. Na več listih je imel napisano vlogo Krjavlja, katere se
je sicer naučil na pamet. Zgodi se, da igralec pozabi na tekst in pri
tem mu pomaga prišepetalec. Tako je bilo tudi pri»nas. Prosil nas je,
da mu tudi mi pomagamo. Ker smo vedeli, da to ni nič lahko delo,
smo bili vsi čisto tiho in čakali, kdo bo šel po mapo s tekstom. Ker ni
bilo nikogar od nikoder, je tov. Pičerkova predlagala tov. Berliča, ker
mu je bil precej podoben. Tov. Berlič pa se je le nasmehnil in ni bilo
nič iz tega. Potem je tov. Pičerkova zagledala mene in mi rekla, da naj
grem po mapo. Ker so mi začeli vsi prigovarjati, sem se odločila, da
prevzamem to delo. Ko sem imela v rokah mapo s tekstom, se me je
lotil strah. Tov. Dare Ulaga nam je povedal, da mu nekoč v gledališču
prišepetalka ni znala pomagati, ker se ga je ustrašila, ko jo je gledal.
Vedno §em mislila na to in si govorila, da se mi to ne sme zgoditi. Pa-
zila sem na tekst, od časa do časa pogledala igralca in gledala dalje v
mapo. Tov. Ulaga me je hotel preizkusiti in se je kar dvakrat naredil,
kot da ne zna več naprej. Jaz sem mu seveda takoj pomagala, daje šlo
dalje. Še večkrat sem imela občutek, da igralec potrebuje pomoč, a je
vseeno znal sam dalje. Ko je končal, se mi je kamen odvalil od srca,
kot pravimo in tudi strahu ni bilo več. Tov. Dare je potem odstranil
šminko z obraza in po nekaj naših zastavljenih vprašanjih odšel, ker
ga je priganjal čas. Jaz pa še vedno nisem pozabila občutka, ki me je
spremljal ves ta čas. Bila sem torej gledališka prišepetalka. In kdo ve,
morda še nekoč v resnici bom! Valerija Kokot, 8/b r., OŠ Bratov
Štrafela Markovci
8 - ZA RAZVEDRILO
11. december 1986 —
TEDNIK
Dober den. Jaja, kunec leta se bliža. Miklavž nas je razočara, zdaj
bomo vidli kaj nam bota Božiček no dedek Mraz prinesla. Pravijo, ke so
toti dobrotniki samo za obdarovanje pridne dece, pa še pri tem imajo
svoj teren raztolani. Mikloš no Božiček sta pre za tiste, ki v bogeca verje-
jo, dedek Mraz pa za tiste, ki v hujdičeka verujejo. Jaz pa pravim tak: ve-
ruvlen v tistega boga, ki v banki no mošnji svoj oltar ima.
Vidin pa jaz, ki sen že bolj dugo na .sveti, da se cajtifejst spreminja-
jo. V zodnjih letih se je Mikloši, Božičeki no dedi M razi še Zvezni izvršni
svet pridruža: tudi toti organ nam pakete pošila, celo leto ne samo v me-
sci decembri. To je pač sodobni dedek Mraz, ki sprejema takšne ukrepe
no pošilja takšne pakete, da nas vsakokrat mala zmrazi pa koži. Pa saj
naša vlada neje tak slaba, samo nas ljudstvo bi trebalo zamenjati. Jaz hi
najpret zameja vse tiste, ki imajo tak slabe plače, no penzTje, ke kumer iz
mesca v mesec preživijo. Toti nam delajo sramota, ne ovi tam gori na vr-
hi s punimi ritmi, službenimi avti, vejkimi plačami na malo odgovornost-
jo. Pri nas smo se navadli šimfati samo tiste tan gori. . . Jaz mali Lujz
Prleški sem kriv, da sen letos pridela dosti sladkorne pese na ma zdaj za-
to ormoška cukerica vejkšo zgubo. Jaz sem kriv, da sma z maja Mico
preveč dece na svet spravla no zdaj nemrejo vsi službe dobiti, pa tudi na
grunti nečejo delati, saj se jim ne splača. Jaz sem kriv, da sma z Mico
prehitra stara grotala no opešala, ke nemrema več tak dobra zemlje ob-
delati .. . Vidite, mi mah smo krivi.
Tejko za gnes no drugič več. Vunije tak mrzlo, ke vse zmrzavle. Mi-
ca mi je snoči rekla: idi mala v listjak spat, mogoče bode še tebi kaj
zmrznolo. Saj vete, da je z ženskami pač tak. brez njih pa le nemrema bi-
ti, se veseliti na žalostiti.
Te pa srečno vaš Lujz
TEDNIK ~ - december 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Pokal
gimnastike
Jugoslavije
Športna dvorana Center v Ptu-
ju bo 13. in 14. decembra prizo-
rišče zanimivih tekmovanj v gim-
nastiki. Gimnastična zveza Slo-
venije je ptujskemu Gimnasti-
čnemu društvu zaupala organiza-
cijo Pokala gimnastike Jugosla-
vije in pionirskega pokala gim-
nastike Slovenije. Obe prireditvi
naj bi spodbudili interes za gim-
nastiko, ki je imela nekoč prav v
ptujski občini veliko privržencev.
Sicer pa kaže, da je interes tudi
sedaj velik. Društvo, ki je bilo
ustanovljeno šele letošnjo po-
mlad, ima 250 članov, ki aktivno
vadijo in vse kaže, da se bodo
iped tekmovalci kmalu pojavili
tudi ptujski.
Pogoji za vadbo m za organi-
zacijo tekmovanj so takorekoč
idealni, pravi predsednik komisi-
je za prireditve pri društvu Mar-
jan Berlič. »Mislim, da so v Slo-
veniji samo štiri takšne gimnasti-
čne dvorane za vadbo kot je ptuj-
ska. Tudi pogoji za tekmovanje
so zelo dobri, kar je ugotovila
komisija Gimnastične zveze Slo-
venije. Seveda pa to še ni dovolj
za izvedbo tekmovanja. Naše
društvo je dolžno organizirati
vse potrebne službe oziroma ko-
misije, le za sodniški zbor bo po-
skrbela zveza. Seveda je organi-
zacija takega tekmovanja pove-
zana s stroški, zato smo prosili
za pomoč organizacije združene-
ga dela. Pokroviteljstvo je prev-
zela Skupščina občine Ptuj, orga-
nizacije združenega dela pa so
priskočile na pomoč z denarjem
— vsem smo zelo hvaležni za po-
moč. Oddolžili se jim bomo z ob-
javo reklam v posebnem biltenu,
ki bo izšel ob tekmovanju, naj-
bolj pa seveda z dobrimi tekmo-
valnimi rezultati, ki jih bodo v
bližnji prihodnosti dosegali naši
tekmovalci.«
Organizatorji so prepričani, da
bo dvorana Center 13. in 14. de-
cembra polna ljubiteljev gimna-
stike, saj bo to ena izredno zani-
mivih prireditev, obenem pa red-
ka priložnost, videti v Ptuju naj-
boljše tekmovalke in tekmovalce
gimnastike v Jugoslaviji.
N. Dobljekar
Planinska
predavanja
Planinsko društvo Ptuj je za
sezono 1986/87 pripravilo za čla-
ne in druge ljubitelje planin zani-
miva predavanja znanih planin-
cev. Tako se je v oktobru kar te-
den dni mudil v Ptuju in okolici
starosta slovenskih planicev in
i^leden umetniški fotograf Jaka
COP, ki se je predstavil otrokom
in odraslim z zbirko diapozitivov
pod naslovi: »Pravljica o zlato-
rogu« in »Raj pod Triglavom«.
V	novembru je bilo predava-
nje starosta ptujskih planincev
Simona PETROVIČA, ki je pri-
povedoval o vzponih in turah na
Krajske vrhove in svojo pripo-
ved popestril z barvnimi diapozi-
tivi.
Jutri, 12. decembra (v petek),
bo v Ptuju v Srednješolskem cen-
tru predaval Viki GROŠELJ iz
Ljubljane, znani alpinist in član
himalajskih odprav. Omenjenega
dne ob 18. uri se bo predstavil z
predavanjem »Manaslu-gora
plazov«, katerega bo popestril z
150 barvnimi diapozitivi in glas-
bo. Predavanje opisuje potek
dveh odprav, ki sta leta 1983 in
1984 poskušali osvojiti 8156 m
visoki Manaslu. Pri prvem po-
skusu se je smrtno ponesrečil
Nejc Zaplotnik, v drugem pa sta
Grošelj in Božič le dosegla vrh.
V	januarju, februarju in marcu
1987 se bodo predstavili ptuj-
skim planincem tudi znani vr-
hunski alpinisti s svojimi dosež-
ki. Prvi bo Matjaž FISTRAVEC
iz Maribora, znani RTV snema-
lec, ki se bo predstavil s 180 dia-
pozitivi in glasbo. Predaval bo o
odpravi na Cerro Torre v Južni
Ameriki.
Naslednja dva bosta Marija in
Andrej ŠTREMFELJ iz Kranja,
vrhunska alpinista, ki se bosta
vsak posebej predstavila z zani-
mivimi predavanji, ilustriranimi
z diapozitivi. Marija bo v febru-
arju 1987 predavala o prvi Jugo-
slovanki na osemtisočaku, An-
drej pa o vzponih na štiri osemti-
sočake v Himalaji.
Prepričani smo, da se boste za-
nimivih in enkratnih predavanj
udeležili v čim večjem številu.
Pokal Celju
Društvo slepih in slabovidnih
Maribor je bil organizator 111.
republiških iger z lahko zvenečo
žogo (torbal). Nastopilo je osem
ekip (v novi telovadnici osnovne
šole Gustav Šilih), ki so bile v
predtekmovanju razdeljene v
dve skupini.
Za ekipo Ptuja so nastopili
Hrenko, Furjan, Vuk in Trste-
njak v »A« skupini, kjer so bili
izidi srečanj naslednji: Kranj —
Ptuj 11:3, Ptuj Novo mesto 7:6
in Koper - Ptuj 6:4. V srečanju
za končno uvrstitev pa so izgubi-
li proti Murski Soboti s 6:8 ter
osvojili 6. mesto. Izidi za končno
uvrstitev so bili naslednji: Mari-
bor—Novo mesto 6:2, Kranj —
Koper 13:5 in Celje—Ljubljana
9:3.
Končni vrstni red ekip: Celje,
Ljubljana, Kranj, Koper, Mur-
ska Sobota, Ptuj, Maribor in No-
vo mesto.
Najboljši strelec je postal Ko-
pač (KR) z 29 zadetki pred Poto-
čnikom MS 24, Voduškom MB
21 . . . Furjan 14, Hrenko 4 in
Vuk 2 zadetka.
Nova igra z lahko zvenečo žo-
go postaja privlačna športna pa-
noga, ki ne zahteva posebnega fi-
zičnega napora. To je bilo vidno
tudi na tem tekmovanju, saj so
ekipe nastopile z mlajšimi tek-
movalci, ki jim je ta igra primer-
nejša kot igra s težko zvenečo žo-
go. Nedvomno pa je ta igra pri-
merna tudi za članice društev, ki
so tako dobile ustrezno športno
panogo — kolektivno igro.
anc
Srečanje delavk občinskih
sindikalnih svetov
v novembru so se srečale delavke, ki so zaposlene na občinskih
sindikalnih svetih bratskih občin SR Slovenije in Hrvatske. Pomerile
so se v pikadu. Med ekipami Koprivnice, Ivanca, Lendave, Pregrade
in Ptuja so se najbolj eodrezale predstavnice iz Pregrade s 113 točka-
mi, za njimi pa iz Koprivnice in Ivanca. To je bilo prvo takšno sreča-
nje, ki jih bodo v prihodnje še pripravljali. Naslednje leto bo podob-
no srečanje v Pregradi.
d. 1.
Letna konferenca teniškega kluba
v petek, 19. decembra, bo v sejni sobi Samoupravne stanovanj-
ske skupnosti občine Ptuj (v Prešernovi ulici) letna konferenca Teni-
škega kluba Ptuj (začeli jo bodo ob 17. uri). Ocena opravljenega dela
v iztekajočem se letu bo gotovo visoka, saj se je članska ekipa v minu-
li sezoni uvrstila v prvo republiško ligo. Ob oceni opravljenega se bo-
do pogovorili tudi o nalogah v prihodnjem letu, zato vabijo člane in
članice kluba, da se letne konference udeležijo v čim večjem številu.
1. k.
S tekmovanja v pikadu (foto L. Cajnko)
Letonja zmagal na pozivnem turnirju
v soboto je bil v Mariboru prvi pozivni turnir slovenskih judoi-
stov, ki so se ga z izjemo prvoligašev udeležili vsi najboljši, služi pa
kot spremljanje kakovosti in za izbiro najboljših za reprezentančne
akcije. Med tekmovalci judo kluba Drava iz Ptuja (bili so štirje) se je
najbolje odrezal Peter Letonja z zmago v kategoriji do 86 kilogramov.
Andrej Murko je bil v absolutni kategoriji drugi, enaka uvrstitev pa je
kot presenečenje uspela tudi Janiju Volgemutu v kategoriji do 78 kilo-
gramov. Soliden nastop je imel tudi Marjan Ribič.
Naslednje tekmovanje, ki se ga bodo udeležili ptujski tekmoval-
ci, bo tradicionalno mednarodno tekmovanje Nagaoka 86 v Ljublja-
ni. Nastopili bodo s člansko mladinsko vrsto.
I. k.
Drugo mesto v polfinalu
Mladinke rokometnega kluba Drava so v soboto nastopile v ma-
riborski športni dvorani Tabor, na enem od štirih polfinalnih turnir-
jev odprtega republiškega klubskega prvenstva. V prvem srečanju so s
17:8 (5:2) premagale domači Branik, nato pa še s 13:11 (7:5) Polano
iz Velike Polane in tako zmagale v svoji predtekmovalni skupini. V
drugi so po pričakovanju brez težav zmagale mlade igralke iz Titove-
ga Velenja. Finalni obračun za mesto v republiškem finalu med
Titovim Velenjem in Dravo je bil zelo zanimiv in izenačen, zlasti po
zaslugi odličnih obramb ptujske vratarke Jasmine Gregorec. Velenj-
čanke (večina njih že igra v drugi zvezni ligi) so bile nekoliko boljše in
zmagale z 10:8 (5:4). Za Ptujčanke lahko zapišemo, da so glede na po-
goje za vadbo v dvorani Center dosegle največ (parket še ni lakiran in
močno drsi). Za Dravo so nastopile: Širovnik, Hantak, Šoba, Vtič,
Korošak, Lašič, Fridl, Premožič, Malek, Juršič, Bratušek in Gregorec;
ekipo je vodil trener Milan Baklan.
1. k.
V	ponedeljek bosta seji dveh skupščin
Tudi v telesni kulturi je delegatska aktivnost ob zaključku leta
precej živahna. V ponedeljek, 15. decembra, bosta v dvorani Narod-
nega doma v Ptuju kar dve seji skupščin. Ob 8. uri se bo začela seja
skupščine telesnokulturne skupnosti, na kateri bo beseda o opravlje-
nem v devetih mesecih tega leta in osnutkih programov za leto 1987, z
veliko kasnitvijo je potrebno sprejeti finančni načrt za letos, delegati
pa bodo obravnavali tudi predlog organiziranosti skupnih strokovnih
služb SIS družbenih dejavnosti.
Podobne naloge čakajo tudi delegate skupščine zveze telesnokul-
turnih organizacij, katere seja se bo začela ob 10. uri v isti dvorani.
Razlika je v tem, da morajo delegati te skupščine sprejeti še poročila
o delu v letu 1985 (?).
I. k.
Prvenstvo Ptuja v kegljanju
Kegljaški klub Drava Ptuj organizira vsako leto ob Dnevu repu-
blike prvenstvo Ptuja v kegljanju za posameznike in ekipno v ženski
in moški konkurenci. Letošnje prvenstvo se pričenja kasneje zaradi
montaže pregradne stene na keljišču. Prvnestvo se prične danes
11/12-1986. Vrstni red tekmovanja je na kegljišču. KK prosi predstav-
nike ekip za pravočasno udeležbo na tekmovanju.
Zmagovalne ekipe in posamezniki prejmejo pokale in priznanja.
S. viCar
Miklavž-Ptuj 83:79 (38:33)
V	9. kolu II. slovenske košarkarske lige-vzhod so člani košarkar-
skega kluba Ptuj gostovali v Mariboru, kjer so se srečali z drugouvrš-
čeno ekipo ter srečanje tesno izgubili.
Začetek srečanja je pripadel igralcem Ptuja, ki so vse do 15. mi-
nute vodili. Takrat pa so domačini prvič na srečanju prešli v vodstvo
(29:?7). Na začetku drugega dela tekme so domačini prednost pove-
čali na 10 košev (45:35), vendar so igralci Ptuja zmogli toliko moči, da
so rezultat v 29. minuti izenačili ter prešli v vodstvo, 52:55, in pred-
nost obdržali vse do 34. minute, 69:70. Pri tem rezultatu je domači tre-
ner zahteval minuto odmora, z novimi napotki pa so igralci Miklavža
z bolj organizirano igro v obrambi ter z zaporednimi koši Dokla tek-
mo odločili v svojo korist.
Ptuj: Filipič 14, Novak, Vlah 12, Dvoržak 20, Marčič 14, Gailho-
fer, Beranič 17, Kotnik 12, Pajenk, Dobrajc.
V	naslednjem kolu bodo člani Košarkarskega kluba Ptuj prav ta-
ko igrali v gosteh in sicer v Murski Soboti, kjer se bodo srečali z ekipo
Pomurja.
Z. L
Letna skupščina atletskega
kluba Ptuj
Minuli petek so se zbrali člani Atletskega kluba
Ptuj na redni letni skupščini, kjer so pregledali mi-
nulo delo in sprejeli načrt za prihodnje.
Iz poročil, ki so jih dali društveni vodje, je raz-
vidno, da je bil klub v letošnjem letu zelo uspešen.
Med največje uspehe štejejo uvrstitev Mirka Vin-
diša in Marije Šešerko v državno reprezentanco.
Tako je Vindiš osvojil na Balkanskih igrah v
maratonu bronasto medaljo, na Kreti pa je v mo-
čni mednarodni konkurenci v isti disciplini pristal
na četrtem mestu. Je prvak partizanskega marša v
Kumrovcu, tretji na državnem prvenstvu na
10.000 m, zmagovalec pri članih na krosu DELA
in republiški prvak v malem maratonu. Marija Še-
šerko je prav tako sodelovala na Balkanskih atlet-
skih igrah in zasedla peto mesto v skoku v daljavo.
Nastopila je tudi na troboju Francija—Grčija—
Jugoslavija v Atenah in bila četrta. Na državnem
prvenstvu je osvojila srebrno medaljo. V daljavo je
skočila 620 cm, kar je drugi najboljši rezultat vseh
časov v Sloveniji.
Tudi mlajši tekmovalci so dosegli odlične rezul-
tate. Starejši mladinci so v štafeti 4 x 400 m osvo-
jili državni naslov. Hedvika Korošak je na finalu
APS za mlajše mladinke skočila v daljavo 577 cm
in za centimeter zgrešila republiški rekord. Poleg
Korošakove so stalni člani republiške reprezentan-
ce še Odon Planinšek, Stanko Zebec in Kristjan
Kovač, ki se je lani poškodoval ter letos nastopal
nekoliko manj. V to skupino sodi še Boris Krabo-
nja, ki je na državnem članskem prvenstvu dosegel
odličen čas na 400 m in sicer 49.09 sek. Tudi ekip-
ne uvrstitve tekmovalcev AK Ptuj so bile v repu-
bliškem merilu letos zelo solidne. Predsednik
kluba Marjan Ostroško je predložil program dela
za leto 1987, ki je zelo smel in atraktiven. Namreč,
tudi v atletiki se letos pričenja čim bolj uveljavljati
timski način treniranja. Takšen tim obstaja tudi
pri AK F*tuj. Poleg trenerja obsega še zdravnika,
psihologa, sociologa, maserja in druge tovrstne
strokovne delavce. Finančni načrt so ovrednotili
na dva milijona din. Na prvi pogled je to morda
visoko. Toda če hočejo doseči zastavljene cilje, so
takšna finančna sredstva nujno potrebna.
Za dosežene uspehe v letu 1986 sta klubu česti-
tala tudi ing. Bojan Klinkon, podpredsednik TKS
občine Ptuj, in sekretar ZTKO Ptuj Ivo Klarič.
OP
Predstavljamo jesenskega prvaka
NK Gerečja vas je bil ustano-
vljen 25. marca leta 1967 na po-
budo takratnih mladincev. Usta-
novili so ga: Branko in Milan
Kirbiš, Franc in Stanko Paveo,
Maks, Martin in Franc Kaizers-
berger, Darko, Janez, Marjan,
Štefan in Franc Drevenšek,
Franc Kiseljak, Milko Panikvar,
Janez Turnšek ter takratni pred-
sednik vaškega odbora Ivan Zu-
panič. Že v sezoni 1967/68 se je
vključil v redno tekmovanje v ta-
kratno občinsko ligo.
Ko se je leta 1976 ustanovila
medobčinska nogometna zveza
Ptuj, je NK Gerečja vas bil v
drugi kakovostni skupini. Leta
1979 je bil prvak B-lige z razliko
v zadetkih 84:17, brez izgubljene
tekme in samo z eno neodločeno
tekmo. Junak tega prvenstva je
bil Marjan Vogrinec »Lučka«, ki
je sam dosegel 62 zadetkov.
V sezoni 1979/80 si je klub
pridobil pravico nastopa v naj-
kvalitetnejši medobčinski ligi. V
tej ligi se ni nikoli uvrstil slabše
od 4. mesta. Še več, leta 1983 je
bil medobčinski prvak. V kvalifi-
kacijah za vstop v OČL so se Ge-
rečani pomerili najprej z Ope-
karjem iz Ljubečne. V Celju je
bil rezultat 1:1, v Kidričevem pa
so jih premagali s 3:1 in jih izlo-
čili. V drugem kolu so se pomeri-
li z ekipo iz Peker. V Kidričevem
so zmagale Pekre s 3:1, v Pekrah
pa z 2:0. Gerečjo vas je izločila
ekipa, za katero so takrat igrali
Horjak, Mitič, itd. Leta 1984 so
bili pokalni zmagovalci na po-
dročju MNZ Ptuj. V nadaljeva-
nju tekmovanja so se v Mariboru
pomerili z NK Maribor in izgu-
bili z 0:6. NK »Gerečja vas« se
lahko pohvali z več kot 15 zma-
gami na raznih turnirjih veUkega
m malega nogometa. Klub raz-
polaga z modernimi slačilnicami
in klubskimi prostori, ki so jih
namenu predali le^a 1984. Letos
so obnovili nogometno igrišče in
zgradili tribuno za 300 gledalcev.
Njihov »športni park«, kot ga
imenujejo, je najlepši v ptujski
občini in daleč naokoli.
V dvajsetletnem obdobju so
nogometni klub »Gerečja vas«
vodili štirje predsedniki. Prvi
predsednik je bil Branko Kirbiš,
ki je vodil klub 7 let, drugi Janez
Turnšek, ki je prav tako vodil
khib 7 let, tretji je bil Štefan Lu-
kas, ki ga je vodil 3 leta, sedanji
pa je Kari Svenšek, ki je že tudi
tretje leto na »vladi«.
Klub danes šteje okoli 100 čla-
nov. Od tega je 25 aktivnih čla-
nov in 18 aktivnih pionirjev,
ostali pa so funkcionarji in pod-
porni člani.
Še en zanimiv podatek, vsi
funkcionarji in igralci so samo
Gerečani.
BK
NK Gerečja vas: Stojijo od leve proti desni Lukas S. (trener), Rozman,
Ornik, Steiner D., Kiselak, R. Lukas, Radolič, Turnšek, Svenšek (pred-
sednik). Cepijo od leve proti desni: Kaizersberger, Branko Lešnik, Her-
tiš, V. Steiner, Nahberger, Intihar, Majcen. Na sliki manjkajo: Dreven-
šek, Verdenik, Bojan Lešnik in Ivan Lešnik.
TEKMOVANJE OB PRAZNIKU KS TRNOVSKA VAS
Strelska družina Trnovska vas je na strelišču OSZ Ptuj uspešno izvedla
strelsko tekmovanje za prehodni pokal KS Trnovska vas. Prvo mesto je med
ekipami osvojila SD Jože Lacko z 881 krogi, pred Turniščem 862, Železničar-
jem 853, Agisom 840, Kidričevim 837, Sledijo pa MI P 823, Trnovska vas 759 in
Opekar 745. Najboljši posamezniki so bili Ludvik Pšajd (J. Lacko) 186, Zvonko
Hajduk (Agis) 179, Tonči Planine (Turnišče) 179, Ludvik Pšajd ml. (J. Lacko)
178,	Zdenka Matjašič (Turnišče) 177 krogov in drugi.
POKAL REPUBLIKE
Tekmovanje je OSZ Ptuj organizirala v soboto, 29. novembra, in so tako ptuj-
ski strelci počastili rojstni dan naše nove Jugoslavije. Tekmovanja se je udeleži-
lo 57 strelcev iz 14 družin, vendar naj pripomnim, da so nekatere družine nasto-
pile v zelo okrnjeni postavi. Vrstni red med ekipami je sledeč: Turnišče 856, Ki-
dričevo 850, Železničar-I 829, Jože Lacko 824, Železničar-II 781, Opekar 754, ,
Trnovska vas 732 in Dornava 726. Najboljši posamezniki so bili Ludvik Pšajd
179,	Jovan Nestrov 176 (oba J. Lacko), Branko Lenart (Železničar) 176, Zvonko
Hajduk (Agis) 176, Adolf Mihelač (Turnišče) 174 in drugi.
TRIM STRELJANJE
OSZ Ptuj in ZTKO Ptuj sta v petek, 28. novembra, izvedli-tradicionalno trim-
sko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja so se lahko udeležili
vsi občani občine Ptuj. Vsak strelec, ki je nastreljal predpisano normo, to je 75
krogov od možnih 100, je prejel značko »TRIMCEK«. Tega tekmovanja se je
udeležilo 58 občanov. Najstarejši udeleženec je bil Vlado Meško, star 67 let, ki
je bil v svoji mladosti tudi aktivni tekmovalec v strelskem športu. Značko »trim-
ček« je prejelo 22 udeležencev.
ZB
10 - ZA RAZVEDRILO
11. december 1986 - TEDNIK
TEDNIK ~ - december 1986
OGLASI IN OBJAVE - 11
Ne gre za radioaktivne odpadke!
zakaj širijo cesto?
Ce zataji informiranje ljudi o
zanje pomembnih zadevah, smo
priča mnogo močnejšemu in ne-
prijetnemu »neformalnemu toku
informiranja«. Prav to se ^ zgo-
dilo v krajevni skupnosti Žetale,
v zaselku Kočice. Tam so se pred
dnevi pojavili stroji in pričeli ši-
riti del ceste ter ravnati in utrje-
vati plato, ki je povrh vsega še v
neposredni bližini vodnega zaje-
tja. Ker krajani niso vedeli za kaj
gre, so povprašali delavce na teh
strojih. Eden pa se je pošalil in
sicer resno pojasnil, da pripra-
vljajo odlagališče radoaktivnih
odpadkov iz jedrske elektrarne
Krško. Ker so na njihovih avto-
mobilih tudi registracije s tistega
konca, so ljudje verjeli in med
njimi je zavrelo. V torek so pre-
prečili nadaljevanje del in zahte-
vali podrobne informacije, kot
nekaj dni pred tem že vodstvo
krajevne skupnosti. Kako so se
zadeve razpletle ne moremo po-
ročati, saj so se razpletale po za-
ključku redakcije. Lahko pa trdi-
mo, da je, oziroma bo moral ne-
kdo pojesti precej vročo juho, ki
si jo je sam skuhal.
Geološki zavod Ljubljana na-
mreč opravlja raziskovalne vrti-
ne za delovno organizacijo Pe-
trol in ena teh vrtin bo pač na
območju Kočic. Gre za iskanje
primernega območja za podzem-
no skladišče zemeljskega plina,
ki sicer potuje po plinovodu sko-
zi Slovenijo, tudi skozi Haloze.
Komite za urbanizem, gradbene
in komunalne zadeve je izdal po-
trebno soglasje, investitorju pa
naložil, da o posegu obvesti kra-
jevno skupnost Žetale in priza-
dete krajane. Prav tega obvestila
pa niti KS niti krajani niso dobi-
li. Lastnik zemljišča, kjer je ure-
jena ravna in utrjena površina, je
sicer nekaj nekomu podpisal v
zvezek in takrat je bilo rečeno,
da gre za iskanje nafte. Pozneje
je bilo o tem vse tiho. Dokler se
niso pojavili stroji . ..!
J. Bračič
Ob prazniku
JLA v Ptuju
in Ormožu
Bliža se praznik oboroženih sil
naše armade. Vsi se zavedamo,
da je to naš skupni praznik, zato
ga tradicionalno praznujemo na
skupnih prireditvah armade in
ljudstva.
Vse osnovne šole v občini so
že koncem prejšnjega meseca
prejele dopise s priporočili, da
učenci pišejo in rišejo na temo o
JLA. Verjetno ni šole, ki tega ne
bi upoštevala, saj je mladim ta
tema pri srcu. V tem tednu, torej
od 8. decembra dalje, pa poteka-
jo po vseh osemletkah obiski de-
legacij vojakov, mladine, borcev,
rezervnih starešin in teritorialne
obrambe, kjer v priložnostnih ra-
zgovorih obujajo spomine na sla-
vne dni naše preteklosti in na
razvoj SLO in DS. V začetku na-
slednjega tedna pa bodo te dele-
facije obiskale še štiri večje kole-
tive in sicer TGA Kidričevo,
Kmetijski kombinat. Delto in
Agis.
Že v torek so se na vojaškem
strelišču v Apačah zbrali pred-
stavniki družbeno političnih or-
ganizacij, oziroma funkcionarji
m se pomerili v streljanju z voja-
ško pištolo in avtomatsko puško.
Danes teden, 18. decembra, bo
ptujska vojašnica odprla svoja
vrata za organizirane obiske os-
novnošolcev, ki jim bodo pripra-
vili tudi razstavo orožja in voja-
ške opreme. Isti dan bo sprejem
pripadnikov JLA pri predsedni-
ku SO Ptuj. Naslednji dan, torej
petek, 19. decembra pa bo vojaš-
nica odprta za obiske srednješol-
cev. Posebej velja opozoriti na
soboto, 20. decembra, ko bo v
Srednješolskem centru javni ra-
dijski kviz o zgodovini delavske-
ga gibanja in NOB bratskih ob-
čin Slovenije in Hrvaške. Na sam
prazničen dan, v ponedeljek, 22.
decembra, pa bo zjutraj koman-
dant pti^ske garnizije najprej
sprejel delegacijo pionirjev iz
vseh osnovnih sol v občini, ob
desetih pa bo v vojašnici svečani
zbor vojakov in starešin, ki se ga
bodo udeležili tudi predstavniki
ptujske in ormoške občine.
Sicer pa so tudi v ormoški ob-
čini pripravili pester program
prireditev in proslav. Kar 11 ra-
zličnih manifestacij je predvide-
nih, v glavnem pa se bodo odra-
žale v proslavah po šolah, v
predvajanju filmov o JLA, v tek-
movanjih v streljanju, v pripravi
razstav, v tradicionalnem poho-
du, v sprejemu predstavnikov
JLA pri ormoškem predsedniku
občinske skupščine ter v osrednji
proslavi ob dnevu JLA, ki bo pri-
hodnji petek, 19. decembra, ob
16. uri v ormoškem domu kultu-
re.
Prav je, da se omenjenih prire-
ditev in proslav udeležimo, saj je
dan JLA naš skupni praznik m
ob 45.letnici spomina na ustano-
vitev prve proleterske brigade v
bosanskem mestecu Rudu bo to
tudi naše darilo.
-OM
VRSTA AKTIVNOSTI
ZA IZBOUŠANJE STANJA
V družbenopolitični skupnosti
bi bili zelo veseli, če bi probleme
v delovni organizaciji Olga Me-
glič lahko rešili v samem kolekti-
vu, je bilo v ponedeljek večkrat
slišati na sestanku, ki ga je skli-
cal in vodil predsednik izvršnega
sveta SO Ptuj, ko je skupaj s pri-
zadetimi ter občinskih družbeno-
političnih organizacij skušal do-
reči nadaljnje aktivnosti pri sa-
naciji omenjenega problema.
Motnjo v poslovanju DO Olga
Meglič predstavljajo tudi nizki
osebni dohodki. V primerjavi s
podskupino dejavnosti ustvar-
jajo skoraj polovico manj do-
hodka na delavca.
Zapisnik službe družbenega
knjigovodstva — podružnice
Ptuj je namreč pokazal, da se po-
slovni sistem razpada, zato so tu-
di predlagali začasni ukrep druž-
benega varstva. Možna je tudi
sanacija brez omenjenega ukre-
pa, vse pa je odvisno od realno-
sti gospodarskega načrta za pri-
hodnje leto. V izvršnem svetu, je
med drugim poudaril Jože Boto-
lin, dvomijo v možnost sanacije
brez ukrepov od zunaj, saj je de-
lovna organizacija praktično
brez ustreznih kadrov. Drugi
problem je investicijska in tehno-
loška usposobitev. Potrebni ka-
dri bodo v DO prišli le prek
ukrepa.
V obdobju sanacije naj bi raz-
čistili tudi glede programov, raz-
vijali in tudi njihova bodočnost
je v strojegradnji in v avtomobil-
skem programu, bodočo poslo-
vno tehnično kooperacijo pa naj
bi vezali na večji poslovni si-
stem.
Izvršni svet občine ocenjuje,
da je Metalnin program tisti, ki
zagotavlja prestrukturiranje pro-
izvodnje. Elaborata, tako za Me-
talno in za Agis, sta v zaključni
fazi izdelave. Poleg tega Metal-
nin program zagotavlja akumula-
cijo ob izvedeni investiciji in ka-
drovski sanaciji, s tem pa bodo
doseženi višji OD zaposlenih in
njihova večja socialna varnost.
Čeprav 9-mesečni rezultati ne
prikazujejo izgube, je poslovanje
v tem obdobju negativno. Vse od
leta 1982 namreč popravljajo za-
ključne račune. Z nepravilnim
vrednotenjem zalog so prikazo-
vali boljši rezultat, kot bi bil si-
cer. Tako ob periodičnem obra-
čunu niso opravili potrebne reva-
lorizacije obratnih sredstev, kar
bi povečalo stroške in zmanjšalo
finančni rezultat. Kot je povedal
predstavnik službe družbenega
knjigovodstva, so ugotovili še
druge napake v poslovanju, ki
jih bo mogoče odpraviti le z
ukrepom družbenega varstva.
V naslednjih dneh bodo v tej
DO oblikovali politično oceno in
skušali doreči dejanska pričako-
vanja. Na skupni seji sekretaria-
ta osnovne organizacije ZK, iz-
Stanko Debeljak, predsednik
občinskega sveta Zveze sindi-
katov občine Ptuj, je povedal,
da sindikati ne nasprotujejo
ukrepom. Zavedati se je po-
trebno, da brez kadrovskih za-
sukov ne bo šlo tako v proiz-
vodnji, kot v režiji.
vršnega odbora osnovne organi-
zacije zveze sindikatov in delav-
skega sveta, ki bo danes, bodo
oblikovali stališče do strokovne-
ga vodstva delovne organizacije
ter program ukrepov za sanacijo
razmer, na osnovi katerih bodo
oblikovali sanacijski program.
Poleg tega bodo še naprej delali
na gospodarskem načrtu za pri-
hodnje leto, ki naj bi prinesel to-
liko dohodka, da bo vseh 330 za-
Delavci Olge Meglič vidijo
»dežurnega krivca« za sedanje
razmere v vodstvu, kije v delo-
vni organizaciji le nekaj mese-
cev, čeprav se nepravilnosti vle-
čejo že nekaj let. Zato tudi
upravičenost vprašanja, zakaj
o tem niso razpravljali na
ustreznem mestu. Poleg tega
se delavci na referendumu niso
mogli odločiti za spremembe v
samoupravni organiziranosti,
ki so nujne, in so tako dejan-
sko glasovali proti svojim zah-
tevam.
poslenih prejelo soliden osebnf
dohodek.
Pri tej sanaciji, kot so v pone-
deljek še posebej poudarili, ne
gre za razbijanje delovne organi-
zacije, temveč za sanacijo na ob-
stoječem in dopolnjenem progra-
mu. Gospodarski načrt mora biti
sestavljen tako, da bo možen od-
govor, ali bo izboljšanje stanja
prinesel sedanji proizvodni pro-
gram oziroma programa ali pa
bo potrebno vključiti program
Metalne, ki je že skoraj v celoti
pripravljen.
Pred delavci Olge Meglič in
celotno družbenopolitično skup-
nostjo so torej težke in izredno
zahtevne naloge, ki jih bo mogo-
če razrešiti z veliko strpnostjo,
treznostjo in odgovornostjo sle-
hernega zaposlenega ter najod-
govornejših dejavnikov v družbe-
nopolitični skupnosti, ki jim ni
vseeno, kakšna bo bodočnost te-
ga 330-članskega kolektiva.
Zdravo jedro v kolektivu se za-
veda, da sanacije ne bo brez
ukrepov in da bo predhodno po-
trebno zagotoviti enotnost, zlasti
med vodilnimi in vodstvenimi
kadri, sanacija pa bo podprta tu-
di s sredstvi širše DPS, seveda,
če bo program dohodkovno in tr-
žno zanimiv.	MG
Slovenski pevci iz Italije navdušili
Na povabilo mešanega mla-
dinskega pevskega zbora Sred-
nješolsKega centra Dušan Kve-
der Ptuj so minulo nedeljo in po-
nedeljek, 7. in 8. decembra, go-
stovali v Ptuju člani mešanega
mladinskega pevskega zbora Pri-
morec — Tabor, ki ga sestavljajo
mladi Slovenci iz Italije.
V nedeljo zvečer so se v nabito
polni dvorani Narodnega doma
v Ptuju predstavili širšemu ob-
činstvu s celovečrnim koncer-
tom, v ponedeljek opoldne pa so
se z izborom slovenskih in itali-
janskih pesmi predstavili tudi
kolektivu in ucencem Srednje
šolskega centra FHui. Zbor, ki ga
vodi mlad dirigent Matijaž Sček.
je s svojim izvajanjem presenetil
in dlani navdušenega občinstva
dodobra ogrel. Mlade slovenske
pevce iz Italije so gostili njihovi
ptujski vrstniki, ki jim bodo spo-
mladi vrnili obisk z gostovanjem
v Italiji.	-OM
Mešani pevski zbor Primorec — Tabor med koncertom v avli Srednje-
šolskega centra Ptuj (foto: M. Ozmec)
VRHUNSKA GIMNASTIKA
V PTUJU
Vikend, ki je pred nami, bo v znamenju gimnastike, saj se bodo v
športni dvorani Center v Ptuju pomerili najboljši jugoslovanski tek-
movalci in tekmovalke. V soboto, 13. decembra, se bo tekmovanje pri-
čelo ob 17. uri, v nedeljo, 14. decembra pa ob 10. uri.
Gimnastična zveza Slovenije in Gimnastično društvo Ptuj, ki sta
prireditelja in organizatorja Pokala gimnastike Jugoslavije, pričakuje-
ta udeležbo 28 najboljših tekmovalcev, ker bo obenem tudi Pionirski
pokal Slovenije, bo na tekmovanju tudi 38 pionirk in pionirjev iz slo-
venskih klubov. Pokrovitelj tekmovanja je Skupščina občine Ptuj, iz-
vedbo pa so podprle tudi organizacije združenega dela. Organizatorji
pričakujejo, da bo športna dvorana Center oba tekmovalna dneva
polna obiskovalcev.
N. D.
O novih družbenih gibanjih
Danes ob 16. uri bo v Klubu mladih F^tuj prvo predavanje oziro-
ma pogovor v okviru občinske mladinske politične šole. Zanjo se je
prijavilo okoli štirideset mladih iz celotne občine, kar kaže, da je med
mladimi za teme, ki jih program ponuja, veliko zanimanja. Prvo bodo
pripravili člani republiške konference mladih, ki se ukvarjajo z delo-
vanjem ekološkega, mirovniškega in drugih družbenih gibanj. Po de-
lovnem delu bo še družabno srečanje in "spoznavni večer. Vabljeni so
tudi vsi, ki jih zanima kako je z alternativnimi gibanji v Sloveniji in s
čim se trenutno ukvarjajo.
d. 1.
Izid žrebanja
nagradne križanke
Kot smo napovedali v 46. številki Tednika, smo v ponede-
ljek, 8. decembra, v studiu radia Ptuj izvedli javno radijsko žre-
banje reševalcev Lesove nagradne križanke, ki je bila objavljena
27. novembra.
Odziv bralcev, oziroma reševalcev je bil zelo velik, saj smo
v redakcijo Radia in Tednika in na naslov ptujskega Lesa prejeli
skupaj 505 pravilno izpisanih gesel oziroma kuponov. Vsi, ki ste
križanko reševali, verjetno veste, daje na posebej označenih ozi-
roma oštevilčenih poljih od I do 26 bilo zapisano geslo: GRA-
DIMO SKUPAJ GRADIMO CENEJE.
V 3-članski komisiji sta poleg voditelja ponedeljkove odda-
je Martina Ozmeca v žrebanju sodelovala direktor ptujskega Le-
sa Vilko Pešec in vodja splošnih kadrovskih del Sandi Glatz.
In tu so že imena srečnih dobitnikov denarnih nagrad: Prvo
nagrado v znesku 5.000 dinarjev je žreb določil Milanu Vodi iz
Grajene 43; drugo nagrado v znesku 2.000 dinarjev prejme Slav-
ko Janžekovič, Podvinci 112 a; tretjo nagrado v znesku 1000 di-
narjev Zlatka Polanec, Volkmerjeva 11 Ptuj, četrto prav tako
1000 din Kristina Kosi iz Senešc 72 pri Veliki Nedelji in peto na-
grado — tudi 1000 din prejme Dušan Feguš iz Potrčeve 50 v Ptu-
ju. Vsem srečnim dobitnikom tudi naše iskrene čestitke, vsem
ostalim, ki so nam odgovore z izpisanimi gesli poslali, pa v ime-
nu ptujskega Lesa drugič več sreče in hvala za sodelovanje!
- OM
Rodile so:
Anica Fras, Zg. Ključarovci 17
—	dečka; Zvonka Kodrič, Vi-
dem 35 — dečka; Zdenka Arnuš,
Pacinje 27 ~ deklico; Angela
Korže, Stoperce 17 — Domini-
ka; Nives Lancoš, Trstenjakova
16 — Tjašo; Štefica Levanič,
Turški vrh 74 — Sandija; Majda
Kmetec, Muzejski trg 1 — Kristi-
jana; Angela Frangež, Sestrže 92
—	Ksenijo; Marjana Širec, Slo-
venjegoriška 1 — deklico; Ana
Rajh, Pavlovski vrh 42 — Barba-
ro; Verica Horvat, Skorba 60/a
—	dečka; Majda Slana, Aškerče-
va 8 — deklico; Frančka Saga-
din, Apače 127 — dečka; Danica
Krajnc, Lešnički vrh 10 Damja-
no; Dragica Ferčec, Dolane 31
—	Janka; Katarina Pernek, Tr-
žeč 1 — Andrejko; Vanja Uršič,
Cesta XIV divizije 19 — Nejca;
Marija Vozlič, Žepovci 82, G.
Radgona — deklico; Danica
Podgorelec, H um 102 — Matejo;
Marija Petrovič, Pacinje 28 —
dečka; Irena Koren-Toš, Vito-
marci 41/a — Miha; Danica Ju-
terša, Ljutomer, V^ričevci 3/a
—	Andrejo; Marta ^ri, Rotman
24 — dečka; Biserka Vidmar,
Slov. Bistrica, Kovača vas 139 —
Jureta; Jožica Cvetko, Ormož,
heroja Megle 5 — Blaža; Dušan-
ka Majcen, Koračice 1 — dečka;
Irena Janžekovič, Strelci 5 —
Leo.
Poroke:
Otmar Rajh, Strezetina 20 in
Zelina Tunič, Ljubičevac, Klado-
vo; Anton Kelenc, Gorišnica 47
in Milena Golob, Gorišnica 47;
Anton Selinšek, Janški vrh 60 in
Darja Gajšt, Stogovci 20;.
Umrli so:
Justina Vaupotič, Ivanjkovci
33, ro| 1911, umrla 1. dec. 1986;
Frančiška Ladič, Finžgarjeva 21,
roj. 1946, umrla 1. dec. 1986;
Alojz Irgolič, Savci 74, roj. 1923,
umrl 29. novembra 1986.; Zdrav-
ko Zavratnik, Kidričevo, Kaju-
hova 9, roj. 1915, umrl 3. dec.
1986; Davorin Lorger, Maribor,
Ul. Roberta Kukovca 13, roj.
1977, umrl 4. dec. 1986; Martin
Mlakar, Veliki Okič, roj. 1904,
umrl 3. dec. 1986; Ivana Vidovič,
Belavšak 24, roj. 1898, umrla 2.
dec. 1986; Ivana Polanič, Mihov-
ci 7, roj. 1913, umrla 29. nov.
1986.
TEI>NIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsico dejavnost RADIO—
TEDNIK 62250 Ruj, Voinjalco-
va 5, poitni predal 99. Ureja
uredniilii icolegij, Ici ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direictor in glavni uredniic
Franc Lačen, odgovorni
uredniic Ludvilc Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puiniic,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenica Dobljekar,
IMaJda Goznik, IMartin Ozmec
in Marjan ineberger. Uredni-
itvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaia 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu Je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.
Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu od 2. do vklju-
čno 9. decembra posredovali v petih lažjih prometnih nesrečah, v katerih
so bile tri osebe lažje telesno poškodovane, materialna škoda na vozUih
pa je bila ocenjena na okoli 5 mUijonov dinarjev.
Vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča
(poledica), izsiljevanje prednosti in nenadno zavijanje.
OPOZORILO VOZNIKOM!
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu skupščine obči-
ne Ptuj opozarja udeležence v
cestnem prometu, da je zaradi
megle in poledice varnost na na-
ših cestah vse bolj ogrožena.
Predvsem opažajo, da pešci
(predvsem šolarji) ne nosijo svet-
lobnih odsevnih teles ali kres-
ničk v megli, mraku in ponoči.
To pa je zaradi slabe vidljivosti
za vse pešce življenjsko nevarno.
Enako opozorilo velja tudi kole-
sarjem, ki vozijo največkrat sla-
bo ali pa sploh neosvetljena ko-
lesa. Še najslabše pa je, da je ve-
čina koles brez zadnje rdeče od-
sevne ploščice, ki opozarja mi-
movozeče avtomobiliste. Vsem
voznikom avtomobilov pa toplo
polagajo na srce, da je v megli
potrebno tudi čez dan prižgati
kratke oziroma zasenčene luči.
saj bo tako avtomobil viden že
od daleč. Sicer pa velja za vse
voznike, naj v oteženih pogojih
vozijo skrajno previdno in pred-
vsem NE PREHITRO!
-OM
V Ptuju bo posvet
slovenskih esperantistov
Ptujčani bomo v petek, 12. decembra, gostili esperantiste iz vse Slovenije,
predvsem tistem, ki so odgovorni za delo esperantskih sekcij v društvih, v sobo-
to pa še udeležence skupne proslave ob Dnevu človekovih pravic.
V mali dvorani Narodnega doma bodo udeleženci ptujskega srečanja naj-
prej ugotovili — kakšno je stanje gibanja za mednarodni jezik esperanto v sve-
tu, v Jugoslaviji in v Sloveniji. Za tem bodo nadaljevali delo v komisijah, kjer
bo beseda o organiziranosti društev in zveze na posameznih področjih dela ter
pogojih za nadaljno delo. Ocenili pa bodo tudi sodelovanje z RK ZSMS in z
mladimi v Jugoslaviji ter sprejeli program akcij v prihodnjem letu.
Sobotno srečanji, i-j oo ii^jpicj teklo v smislu programa skupnih akcij v le-
tu 1977 ter ob 100-letnici esperanta. Ob deseti uri pa bo skupna proslava ob
Dnevu človekovih pravic.
mš