I I I I DELAVSKA ENOTNOST Četrtek, 15. septembra 1966 Št. 36, leto XXH — V svetovnem merilu nam organizacija krasno uspeva, rešiti moram-o samo še organizacijo dela doma, pa bomo na zeleni veji... Karikatura: ANDREJ NOVAK I Razgovor s francem urevcem, predsednikom komisije za GOSPODARSTVO PRI REPUBLIŠKEM SVETU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE BREZ NEORGANIZIRANIH PROTESTOV! Delovne organizacije so bile ob sprejemanju dopolnitev Zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij vse premalo seznanjene @ Smotrno bi bilo postaviti daljši rok za začetek izvajanja predpisa ® Vendar nadaljnje rešitve lahko iščemo samo v okviru predpisa O Vsako vračanje na staro bi samo škodovalo Franca Urevca, predsednika Komisije za gospodarstvo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, smo zaprosili za razgovor o zakonu, ki dopolnjuje Zakon o knjigovodstvu v delovnih v naši republiki so se ob tem predpisu znašla v precej nezavidlji- organizacijah. Mnoga podjetja vem položaju. V čem je problem? S tem predpisom je bilo Pravzaprav odpravljeno nenormalno stanje, ko so delovne or- ganizacije izplačevale osebne dohodke zaposlenim, čeprav so imele blokirane žiro račune. Razen tega .so delovne organi- *■■■!! sgaUBHUBHMMBHHBMHHHMMHBBB Ne na pol poti! Ko smo pred dobrimi 16 leti uzakonili delavsko samoupravljanje, stno prav dobro vedeli, da bo potreben čas, da se naučimo izkoriščati pravice, ki nam jih je ta zakon dal. Vedeli smo, da smo samoupravljanje samo deklarirali, mu dali zakonsko podlago, vse ostalo pa mu mora dati življenje v delovnih kolektivih. To življenje pa je dalo različne rezultate: na splošno dobre, ponekod odlične, marsikje pa tudi nezadostne. Lahko bi rekli, da smo v samoupravljalski praksi poslali »pismeni« v isti meri, v kateri smo izpričali našo politično pismenost. Praksa pa je pokazala, da ta pismenost ni vezana samo za določene sredine, da so v istih mestih tako pismeni kot tudi nepismeni samoupravljavci. Razprave po brionskem plenumu CK ZKJ nam sedaj konkretno prikazujejo najrazličnejše zapreke, katerk so stale pred delovnimi ljudmi, ki so hoteli ostvariti svoje samoupravljavske pravice. Ponekod je takšna zapreka bil samo direktor, še pogosteje pa direktor z nekaterimi somišljeniki na vodilnih položajih. »Vrhuške« so v marsikaterem podjetju vzele samoupravljanje v zakup, neposrednim samoupravljavcem pa prepustile samoupravljanje na papirju. Te skupinice vodilnih so marsikje znale v organih samoupravljanja doseči tako rekoč vse, kar so hotele, s tem pa so te organe spremenile v golo fasado, za kgtero so skrivale svojo samovoljo. Ne tako redko pa so tudi samoupravni organi vzeli delovniih ljudem njihove pravice s samim tem, da so tudi o najvažnejših vprašanjih odločali sami, ne da bi vprašali delavce za njihovo mnenje in voljo. Za delovne ljudi pa je končno vseeno, kdo jim krati njihove pravice — ali posamezniki, ali samoupravni organi, kajti rezultat se ne razlikuje mnogo, na vsak način pa je negativen. Prav je, da so se v delovnih kolektivih po brionskem Plenumu razživele razprave o tem, kaj vse zavira resnično samoupravljanje delovnih ljudi; prav je, da kritizirajo Posameznike ali skupine, ki so si prilaščale samouprav-Ijalske pravice in prav je seveda tudi, če takšne posameznike in skupine kličejo na odgovornost in s lem v zvezi tudi konkretno ukrepajo. Vse to je prav, ni pa tudi dovolj! Ni dovolj zaradi tega, ker se zelo verjetno zna zgoditi, da se bodo iste stvari čez čas ponovile, če ne bodo za-Botovljeni pogoji, ki bodo to preprečili. Bodimo konkretni: če delovni kolektivi ne bodo imeli dobrih statutov in dru-9ih aktov interne zakonodaje, potem bo v njihovi sredini še vedno dovolj možnosti za vsakovrstno kratenje pravu:, neposrednih proizvajalcev; če si ne bodo izoblikovali Ustreznih pravilnikov o delitvi dohodka in o osebnih dohodkih, potem bo še vedno dovolj možnosti, da bo nagrajevanje potekalo po vseh drugih »merilih«, samo ne Po delu. _ ' Prav zato je tudi obsojanje samovoljnega prilaščanja Samoupravljalskih pravic delovnih ljudi in klicanje na °dgovornost vseh tistih, ki so se pregrešili zoper te pravice, samo prvi korak k zagotovitvi stvarnega samoupravljanja. Za to zagotovitev je potrebno mnogo več, na vsak način pa je potrebno v vsakem delovnem kolektivu postaviti tudi trdna določila o pravicah, dolžnostih in odgovornostih vseh njegovih članov. - MILAN POGAČNIK zacije vse premalo skrbno analizirale svoj težaven položaj in se premalo trudile, da bi ga tudi razrešile, ker si kljub nelikvidnosti izplačujejo osebne dohodke. Torej smo lahko pričakovali, da bo prej ali slej tak predpis sprejet. Glede predpisa samega na sindikatih menimo, da je popolnoma v skladu z načeli gospodarske reforme. Poudarim pa naj, da so bile ob sprejemanju z dopolnilnim predpisom delovne organizacije premalo seznanjene. In ker gre za zelo pomemben predpis, ki bistveno vpliva na položaj delovnih organizacij, bi bilo smotrno, postaviti daljši rok za začetek njegovega izvajanja. V tem času bi se lahko delovne organizacije, posebno tiste, ki jih ta predpis posebno prizadene, bolje pripravile na njegovo izvajanje. Kakšno stališče so ob tem zavzeli slovenski sindikati? Ko so nastale prve težave v zvezi z novim predpisom o knjigovodstvu v delovnih organizacijah, je CS ZSJ takoj posredoval pri Zveznem sekretariatu (Nadaljevanje na 6. strani) VELIKAN, KI GA VODI ČLOVEŠKI RAZUM POSNEMANJA VREDEN ZGLED KRANJSKE »SAVE« Posojila za šolanje Naši delavci imajo sorazmerno dobre osebne dohodke, ki se v povprečju gibljejo med 70 in 80 tisoči starih dinarjev. Ni posebna redkost, da tudi priučeni delavec zasluži 100 tisoč starih din mesečno. To pa seveda še ne pomeni, da imajo tudi ustrezne možnosti za šolanje svojih otrok, še posebno, če je družina večja. Naš kolektiv sicer štipendira šolanje tistih kadrov, ki jih potrebuje, predvsem šolanje inženirskega in srednjetehničnega kadra ter ekonomistov — toda kako pomagati pri šolanju sposobnih otrok naših delavcev, za katere ni dosti štipendij, oziroma štipendij sploh ni, kot na primer za šolanje v gimnazijah? Ni prav, da sposobni otroci naših delavcev ne morejo nadaljevati šolanja samo zato, ker staršem za to manjka materialnih sredstev. Zato je naš delavski svet prejšnji mesec sprejel sklep^ o razpisu posojil za nadaljnje šolanje otrok članov našega kolektiva. Razpis smo objavili v začetku meseca v glasilu naše tovarne in sedaj čakamo, na kakšen odziv bo naletel. Kolektiv Save je ta razpis toplo pozdravil, saj pomeni jasen dokaz prizadevanj samoupravnih organov, da — v okviru svojih možnosti seveda — ustrežejo željam in potrebam sodelavcev Save, med katerimi šolanje otrok prav gotovo ni na zadnjem mestu. Pričakujemo, da bomo dobili 2 — 30 prošenj za ta posojila in upamo, da (Nadaljevanje na 2. strani) STR. 2: REZERVIRANI STOLPEC STR. 3: SAMOZADOVOLJSTVO SE JE SE ZMERAJ MAŠČEVALO • STR. 4: TRDNO SHOJENA FOT ® STR. 5: PRAVICI JE BILO ZADOŠČENO STR. 6: OBVEŠČANJE STR. 7: ARGUMENTI NA TEHTNICI STR. 8:, TOVARNA BREZ »BOTROV« E NADALJUJEMO JAVNO RAZPRAVO O REORGANIZACIJI SINDIKATOV IN DEPROFESIONALIZACIJI SINDIKALNIH/DELAVCEV Deprofesionalizacija je proces Komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja Republiškega sveta ZSS je minuli teden na seji, ki jo je vodil podpredsednik RS ZSS Andrej Verbič, razpravljala o volitvah v samoupravne organe socialnega zavarovanja v SR Sloveniji in o reorganizaciji sindikatov ter deprofesionalizaciji sindikalnih delavcev. Po razpravi o prvi točki dnevnega reda je sklenila priporočiti sindikalnim organizacijam, predvsem sindikalnim svetom, na katerih območju bodo volili nove samoupravne organe socialnega zavarovanja, naj sodelujejo pri vsebinskih pripravah na volitve, po razpravi o drugi točki pa, naj sindikalne organizacije in sindikalna vodstva začno javno razpravo o reorganizaciji sindikatov in deprofesionalizaciji sindikalnih delavcev ter na ta način omogočijo članom sindikata oblikovati čimveč stališč in predlogov, kako s spremenjenimi oblikami in metodami političnega dela povečati učinkovitost dela sindikatov. V razpravi o prvem predlogu, na kakšen način spremeniti oblike in metode dela sindikatov, so člani komisije opozorili predvsem na površinsko obravnavanje deprofesionalizacije političnih delavcev v dnavnem tisku. Iz vsebine večine sestavkov, ki so doslej obravnavali ta problem, veje prepričanje, da je poklicnost političnega dela- ne samo nekoristna, ampak da tudi zavira razvoj samoupravljanja, zelb redko pa je v dosedanji javni razpravi o deprofesionalizaciji političnih delavcev slišati mnenje, da je treba najprej ustvariti razmere za deprofesio-nalizacijo, to je uporabljati kot glavno metodo političnega dela javnost in množičnost politične- ga dela, šele nato pa se odločiti za nepokiicnost političnega dela ter drugačno kadrovsko politiko v sindikatih. Vendar pa tudi te trditve ne kaže absolutizirati. Že dosedanja praksa je namreč pokazala, da je bila aktivnost nekaterih ObSS ali drugih vodstev sindikalnih organizacij enaka ali celo večja, če so jo organizirali neplačani predsedniki (volonterji), kot v tistih sindikalnih organizacijah, ki so plačevale svoje politične delavce Prav te ugotovitve narekujejo drugačno kadrovsko politiko. Z deprofesionalizacijo in spremenjenimi oblikami in metodami dela sindikalnih organizacij bi se lahko število plačanih sindikalnih političnih delavcev v sindikatih celo bistveno skrčilo, vendar — in to je treba, da ne bo nesporazumov, še enkrat poudariti — v nobenem primeru na škodo političnega dela v sindikatih. O deprofesionalizaciji je treba zato razpravljati predvsem kot o procesu, ki bo trajal dlje časa, v katerem naj bi bili politični delavci, ki delajo sedaj še v drugih organizacijah in so preobremenjeni z družbenimi funkcijami, razrešeni teh funkcij in bi tako lahko uspešno politično delali tudi kot neprofesionalen Razen tega je treba v času deprofesionalizacije tudi materialno urediti položaj de-profesionaliziranih sindikalnih delavcev, kakor tudi materialni položaj tistih delovnih ljudi iz delovnih organizacij, ki se bodo odločili za nepoklicno politično delo v sindikatih. Zato je po mnenju komisije treba v javni razpravi o deprofesionalizaciji političnega dela razpravljati predvsem o tem, kako ustvariti pogoje za nepoklicno politično delo, to je, kako zagotoviti kolektivnost političnega deia, delitev dela in odgovornosti v vodstvih sindikalnih organizacij, večjo javnost dela, večjo vključenost članstva sindikatov v aktivno razreševanje samoupravnih problemov itd. Sele po tej . razpravi, ki bi morala biti vsestransko poglobljena in bi morala upoštevati predvsem stališča sindikalnega članstva in ob-1 činskih sindikalnih svetov o tem problemu, bi se odločili za konkretno izvedbo deprofesionalizacije, vendar ne na vseh področjih hkrati niti ne po enotnem ključu, ampak prilagojeno specifičnim okoliščinam posameznih občin in področij. Eden izmed predlogov, o katerem bi kazalo razpravljati, je, naj bi po deprofesionalizaciji (Nadaljevanje na 2. strani) 7 dni n sindihntih REZERVIRANI STOLPEC ... Alojz Lozar predsednik sindikalne podružnice pod- wm |f jetja Transavto v Postojni • če so ocene na občini pravilne, je vaša sindikalna podružnica zelo marljiva. Kaj | menite, kaj je v vašem podjetju še na- 5§^||P‘ robe? / •gggjjr' Verjetno v našem podjetju-ni večjih nepiavuriusu. Nepravilnosti najpogosteje izhajajo in neurejenega nagrajevanja. Kjer je nagrajevanje neizdelano, so tudi spori. Pri nas imamo v podjetju tri enote, ki samostojno delijo osebne dohodke. Ne morem trditi, da smo že vse prav uredili. Včasih še ni pravega razmerja med enotami in posamezniki, to .pa sproti popravljamo. Sindikat pri tem pomaga. Zelo redke so pritožbe, da je nekdo dobil več, kot je zaslužil. V prometu je lahko izmeriti, kaj je kdo napravil. Pri nas je pravilo, da kdor več dela, več zasluži in to ljudem ni težko dokazati, ker imamo podatke, koliko kdo dela in koliko zasluži. Svoj zaslužek pa si vsak lahko izračuna sproti. Dela imamo v zadnjem času dovolj, tako da nas zanj ne skrbi. Če bomo delali, kot je treba, bomo tudi zaslužili. Ne rečem pa, da bi morali vedno ostati pri sedanji delitvi. Včasih slišim kakšno pritožbo, da ni pravega razmerja med delovnimi enotami in upravo. Nekateri imajo vtis, da si zaposleni v upravi preveč lahko zaslužijo svoj kruh. m IM Anton Bešter član 10 sindikalne podružnice Slove- li v nijales*LjuMjana: " fw ® Vaš kolektiv ima razmeroma visok življa >iUf Ijenjski standard, če znaša povprečje fl« osebnih dohodkov 88.090 dinarjev. Sli-V*" / Jtf|f šala sem pa, da ste zelo dobro poskrbeli / Jsl tudi za letni oddih. Da, že več let imqjo naši delavci možnost poceni letovati v naših domovih v Martuljku in na Veliki planini, razen tega pa še v počitniški skupnosti Litije v Novem gradu. Naši osebni dohodki niso slabi, vendar bi vsakdo pomišljal, ali bi si lahko z družino vred privoščil daljši oddih tudi izven teh domov. To smo upoštevali pri odmerjanju regresa in sklenili, da dobi vsak član po 30.000 starih dinarjev, poleg tega pa smo dali socialno šibkejšim še posebni dodatek, kar je pri nas že ustaljena praksa. Tega prispevka nismo pavšalno delili, ampak individualno, po socialnem položaju prosilca. Čemu ta skrb za letovanje? .Naši ljudje peliko delajo in organizem se pri tem izčrpuje. Če si med letnim oddihom ne bi privoščili poštenega oddiha, bi porasle boleznine — torej stroški podjetja, produktivnost pa bi se zmanjšala. Skrb in velikodušnost pri delitvi sredstev za oddihe je torej tudi z ekonomskega stališča upravičena, da o socialnem in humanem ne govorim. V*lk p| j |£* ® 88 predsednik 10 sindikalne podružnice Tovarne gospodinjske opreme Gorenje, Velenje: • Sezona letnih dopustov je tako rekoč mimo. Svojega počitniškega doma nimate, regresov za oddih ni bilo. Kako vam je torej uspelo, da je skoraj polovica vaših ljudi izkoristila proste dni za oddih na morju? V zadnjem času beležimo v našem podjetju precejšen skok v proizvodnji in seveda tudi pri osebnih dohodkih. Sodim, da ni tako pomembno, če ima delavec regres za oddih, kot pa so pomembni njegovi 'osebni dohodki. Iz tega so tudi izhajali samoupravni organi v podjetju, ko smo razpravljali o regresih. Sklenili smo torej, da v danih možnostih izboljšamo osebne dohodke in se dodatnemu regresu pač odpovemo. Kot nadomestilo za K-15 pa je prejel, sleherni član kolektiva 12 tisočakov, nezaposleni ožji družinski svojci pa 10, otroci pa nekoliko manj. Ker nimamo svojega počitniškega doma, smo poiskali proste kapacitete drugod in seveda izbrali tiste možnosti, ki so bile za nas najbolj ugodne. Tako smo letos dopustovali v Fijesi, Crikvenici, Biogradu na moru in tudi drugod. Nihče se ni pritožil. Naj ob tem povem tudi to, da nudi naša sindikalna podružnica svojim članom kompletno opremo za taborjenje. Tako je na primer v letošnjem poletju preživelo počitnice pod platneno streho vsaj 50 družin naših delavcev. Vso opremo nudimo tudi za zimske športe: od vetrovk, rokavic in čevljev do smuči. Albin Vidmar predsednik IO sindikalne podružnice IGO, Ljubljana • Kateremu notranjemu vprašanju se vaše sindikalno vodstvo trenutno najbolj posveča? Tistemu, ki nas najbolj boli, čeprav ni najhujše, niti na videz najteže rešljivo: trudimo se, da bi bile tople malice boljše. Kovinarji smo in trdo delamo, več z rokami kot s stroji, ki jih imamo premalo. Denarja ni zanje. Velikokrat materiala ne dobimo pravočasno in moramo potem, ko pride, podaljšati svoj delavnik, da pogodbenih rokov ne zamudimo. Delamo po deset ur ali še dalj, če je treba. Zato potrebujemo močno hrano, pa nam je ne uspe dobiti. Obrat v Trnovskem pristanu se oskrbuje s toplimi malicami iz bežigrajske javne restavracije, Gradiška, drugi obrat, pa jih dobiva iz Tehnogradenj. Oboje so poceni, na žalost pa tudi oboje premalo izdatne. Večinoma enolončnice. Mi dobro zaslužimo, nekateri potegnejo več kot 200.000 dinarjev na mesec, če delajo za dva, radi bi plačali več kot 167 din za toplo malico, če bi bila boljša. Skupno smo prišli do prepričanja, da bi bili najbolj zadovoljni, če bi si uredili svojo kuhinjo. Vsaj začasno, dokler se družbena prehrana ne izboljša. Prostor smo že našli, morali, smo se mu pa odreči, ker nam manjka skladišče za gotove izdelke. Iščemo pa že drug prostor. In po človeško bi radi jedli. Tole na »poukih«, v dimu in prahu ni nič. Četudi bi bila malica dobra, bi jo z manjšim tekom pojedli, ker smo doma navajeni jesti za čisto mizo. POSOJILA ZA ŠOLANJE Nov način materialne pomoči m šolanje otrok »Savinih« delavcev • Tako pri štipendiranju kot tudi p» kreditiranju študija največja pomoč najmarljivejšim • Možnosti za odpis posojil (Nadaljevanje s 1. strani) bomo lahko ustregli vsem prosilcem; če pa sredstev ne bo dovolj, bo delavski svet raz-' prijal o njihovem zvišanju. Tako nam je dejal Borut Šnuderl, mladi diplomirani pravnik in v. d. vodje kadrovske službe v Savi,'ki nam je dal podatke o rezultatih kadrovske politike v tem velikem delovnem kolektivu, v katerem je za--poslenih okoli 1900 delavcev. Kot vsa podjetja gumarske industrije se tudi Sava bori z najrazličnejšimi težavami; surovine mora uvažati; za ta uvoz pa so potrebne devize, ki jih'ni lahko zagotoviti. Zato tudi poseben interes tega kolektiva za šolanje visokokvalificiranih kadrov, ki s svojim znanjem lahko odločilno vplivajo na njegov poslovni uspeh. i NAČRTNO ŠOLANJE KADROV Sava ima svojo poklicno gumarsko šolo in svojo gumarsko tehnično šolo, v okviru naravoslovne fakultete v Ljubljani pa tudi gumarski oddelek prve stopnje. Študij na tam oddelku je prilagojen možnostim zaposlenih študentov in zato vsak semester traja leto dni. V štirih letih torej študentje tega oddelka končajo prvo stopnjo fakultete in dobijo diplomo obratnega inženirja. Borut Šnuderl pravi: »Sedaj imamo v Savi 30 inženirjev, devet ekonomistov, dva pravnika in 21 delavcev z višjo izobrazbo, mimo tega pa 40 gumarskih tehnikov in podobno število kemijskih tehnikov. Razmerje med inženirji in tehniki v našem razvojnem oddelku je 1:3, s čimer smo. lahko kar zadovoljni. Ta oddelek je za nas še posebno važen, saj nas rešuje iz najrazličnejših težav, ki nam jih povzroča 'pomanjkanje deviz za uvoz surovin. Zasluga tega oddelka je na primer da v zadnjem času lahko v tovarni uporabljamo vzhodne surovine namesto zahodnih, do katerih smo težko prihajali. Nismo pa zadovoljni s številom ekonomistov v našem podjetju. Imamo jih devet, v zagrebškem UIZ, ki zaposluje samo 1590 delavcev, pa jih imajo kar 20; tudi v rotskem Tigru, ki je le nekaj večje podjetje od našega, imajo precej več ekonomistov kot mi — devetnajst. Ekonomisti torej vsekakor sodijo med tiste kadre, 'Katerih šolanje bomo še štipendirali.« Delavski svet Save je sklenil, da vsi štipendisti po zaključku šolanja morajo dobiti delovno mesto v Savi. Letos je na primer zaključilo šolanje 15 štipendistov tega kolektiva in vsi so se zaposlili v Savi. Kolektiv tega kranjskega podjetja ni skop pri dodeljevanju sredstev ba izobraževanje, kar ne pomeni, da je pripravljen dajati sredstva tudi za slabe študente. »Dva naša štipendista,« pravi Borut Šnuderl, »sta za pol leta prekoračila rok, v katerem bi morala diplomirati, Prosila sta za podaljšanje štipendij, kar pa je naš upravni odbor odbil. Slabega odnosa do študija ne mislimo podpirati, saj želi kolektiv, ki je dal sredstva za štipendiranje in negativno vpliva na njegovo pripravljenost, da pomaga pri šolanju kadrov.« NAJMARLJIVEJŠI DOBIJO NAJVEČJO POMOČ To je gotovo tudi eden izmed vzrokov, da v Savi še posebej materialno stimulirajo dobre štipendiste in da bo isto veljalo tud j za tiste, ki bodo dobili posojilo za nadaljevanje študija, to posojilo bo v ostalem v isti višini, kot so štipendije. Višina štipendij pa je v prvih dveh letih znašala za srednje šole 15.000 S-din, za višje in visoke šole pa po 22.000 S-din. V zadnjih dveh letih študija se štipendije zvišajo na 17.000 S-din v srednjih šolah na 25.000 S-din v visokih šolah, medtem ko za višjo šolo (gumarski oddelek) ostanejo enake kot v prvih dveh letih. Posebno spodbudo štipendistom pomeni gibljivi del štipendije (in sedaj posojil), ki za dobre učence prvih dveh letmkpv srednjih šol znaša 2.000 S-din, pri študentih višjih in visokih šol pa 3.009 S-din. Prav dobri učenci dobijo 4.000 oziroma 8.000 starih din, odlični učenci prvih dveh letnikov srednjih šol dobijo 7.000, višjih in visokih šol pa 10.000 din gibljivega dela štipendij, oziroma posojil. V zadnjih dveh letih šolanja pa to »premiranje« poteka takole: dobri učenci vseh wrst šol dobijo 3.000 S-din, prav dobri po 6.000 S-din, odličnjaki v srednjih šolah dobijo še po 8.000, v višjih in visokih šolah pa dobijo po 10.000 S-din gibljivega dela štipendij in posojil. Sava »premira« tudi slabe študente, seveda le v negativ- Borut Šnuderl, dipl. pravnik, v. d. vodje kadrovske službe v Savi nem smislu: za vsako nezadostno ocetno v spričevalu in ob konferencah jim odbijejo po 2.000 starih dinarjev. Vsaka pomoč pa preneha, če ima študent štiri ali več nezadostnih ocen, oziroma če ob koncu leta ne bo izdelal razreda. Nadaljnja spodbudai za čim uspešnejši študij bo pri'posojilih tudi možnost njihovega odpisa-Posojilo bo Sava odpisala seveda vsem tistim, ki se bodo p° končanem šolanju zaposlili v njenem kolektivu, drugače pa bo pri odličnih študentih možen 80 odstotni, pri prav dobrih 60, pri dobrih 40 odstotni odpis posojila. Rok za vračanje posojila je dvakratna doba, v kateri Je študent prejemal posojilo, višina odpisa pa od učnih uspehov vseh študijskih let in socialnega stanja posojilojemalca. Upravni odbor Save bo pri odpisu upošteval tudi dejstvo, da se je posojilojemalec zaposlil na območju kranjske občine, na področju družbenih služb (v zdravstvu, prosveti itd.) Na vsak način Pa bo odpisan gibljivi del posojil ki so ga dobivali dobri, prav dobri in odlični učenci. V primeru neupravičenega odhoda v inozemstvo pa odpis posojila ne bo možen. Kaže torej, da so v Savi zares dobro zastavili izobraževalno politiko; njihov sistem štipendiranja in dajanja posojil za studil pa vsekakor zasluži čimveč posnemalcev! MILAN POGAČNIK SINDIKALNE ORGANIZACIJE O PREDLOGU CENTRALNEGA SVETA ZSJ ZA SKLICANJE ZVEZNE KONFERENCE SAMOUPRAVLJAVCEV ODMEV IN PODPORA Idejo za sklicanje konference samoupravljavcev Jugoslavije, na kateri bi delovni ljudje, predvsem neposredni proizvajalci, razpravljali o osnovnih vprašanjih delavskega in družbenega samoupravljanja, o uresničevanju načela delitve dohodka po delu. in o medsebojnih odnosih v delovnih skupnostih, je formuliral Svetozar Vukmanovič-Tempo kot iniciativo sindikatov na razširjeni seji Centralnega sveta ZSJ letos 9. julija. Predsedstvo Centralnega sveta je ta predlog sprejelo in naslovilo posebno pismo vsem občinskim sindikalnim svetom, v katerem utemeljuje predlog za sklicarije konference in predlaga teme, o katerih naj bi razpravljali na konferenci samoupravljavcev, ki naj bi bila v prvi polovici prihodnjega leta. Predlog tem Centralnega sveta ZSJ je doživel v nekaterih delovnih kolektivih in sindikalnih organizacijah kritiko, češ da teme govore največ o investicijah, ekstra dohodku, možnosti gospodarjenja in podobnih bolj strokovnih ekonomskih vprašanjih, egprav je naslov konference — konferenca samo- upravljavcev Jugoslavije. Tako je več predsednikov ObSS mnenja, da teze preveč suhoparno obravnavajo le sistemska vprašanja in da ima v tezah premalo prostora človek kot samoupravljavec, V nekaterih podružnicah in delovnih organizacijah so bile pripombe k tezam še ostrejše in pravijo, da obrav- DEPROFESIONALIZACIJA JE PROCES (Nadaljevanje s 1. strani) bilo od 87 voljenih plačanih političnih delavcev, ki delajo v vseh organih sindikatov v Sloveniji, še naprej plačanih približno 20. To bi lahko dosegli tako, da bi — ker je deprofesio-nallzacija proces, ne pa ukrep — prešli na neprofesionalne predsednike pri nekaterih ObSS in zmanjšali število profesionalnih političnih delavcev pri republiških odborih in Republiškem svetu ZSS. Prav tako naj bi bili tajniki vseh sindikalnih organov, tako v občinah kot v republiki, imenovani in ne voljeni, s čimer bi se spet zmanjšalo število voljenih profesionalnih političnih delavcev. Tajnike teh organov bi sindikalna vodstva poslej imenovala, imeti pa bi morali visoko in le v izjemnih primerih višjo Izobrazbo s področja družbenih ved (ekonomisti, pravniki, sociologi, diplomanti visokih šol za politične vede itd.). Razen takšne strokovne Izobraženosti naj bi sindikalna Vodstva upoštevala pri imenovanju tajnikov oziroma sekretarjev kot enega izmed glavnih kriterijev za imenova-. nje, njihovo politično razgledanost, ki je za aktivno politično delo v sindikalnih organizacijah nujno potrebna. Vodstva sindikalnih organizacij bodo morala določiti tudi službeni status ljudi, zaposlenih na takšnih delovnih mestih, in s tem njihovo odgovornost do voljenih organov sindikata. Le na ta način bo mogoče doseči, da tajniki sindikalnih organizacij kot nevoljen! družbeno politični delavci ne bodo ukrepali in odločali mimo izvoljenih organov sindikata in opravljali funkcije dosedanjih predsednikov ObSS in s tem »prerasli« predsednike volonterje, kar izražajo nekateri kot bojazen oziroma kot razlog, da bi izvoljenih sindikalnih delavcev še ne kazalo deprofe-sionaiizirati. Ob takšnem predlogu, so poudarili v razpravi člani komisije, pa ostaja še vedno odprtih več vprašanj. Nekatera med njimi: kako urediti status predsednikov volonterjev v dogovoru z delovno organizacijo in vodstvom sindikalne organizacije, kgko urediti materialni položaj plačanega družbeno političnega delavca itd. V zvezi s tem so bili člani komisije mnenja, naj bi bili osebni dohodki poklicnega političnega delavca v sorazmerju z višino dohodka, ki bi ga prejemal na, delovnem mestu, na katerem je bil prej zaposlen itd. To je le nekaj okvirnih misli, povzetek prvih mnenj, ne pa dokončno oblikovan predlog v zvezi z reorganizacijo sindikatov ter z deprofesionalizaciio političnih delavcev. Ta mnenja in še druga, ki so jih izrekli udeleženci na seji komisije, bo komisija posredovala tudi vsem občinskim sindikalnim svetom in republiškim odborom. Šele po široki javni razpravi torej, na osnovi predlogov članov sindikata bo o, teh problemih razpravljalo tudi predsedstvo Republiškega sveta ZSS. V. B. navajo človeka-samoupravIjaV' ca kot objekt, ne kot subjekt; Večina kritikov pa meni, da t>* morala konferenca samouprav-ljavcev obravnavati predvsem vlogo in položaj delovnega člO' veka v našem samoupravnem sistemu, sistemska vprašanj® pa obravnavati le posredno. Po razgovorih z nekaterim* predsedniki ObSS lahko oceni' mo, da sindikalne organizacij6 in kolektivi v Sloveniji pozdravljajo in s praktično dejavnosti6 ter poživljeno , politično aktiv"' nostjo podpirajo predlog za skl*' canje zvezne konference sam6' upravljavcev. Priporočajo P3' naj bi ta konferenca imela za' res delovni značaj, na njej P3 bi moralo sodelovati čimveč dejanskih nosilcev samoupravljanja, neposrednih proizvajalce'^ iz delovnih organizacij. No ko**' ferenci naj bi obravnavali prak' tične ekonomske in družbei*3 možnosti za nadaljnji razvoj stf' moupravljanja, predvsem vPra' šavja decentralizacije upravlja' nja in delitve dohodka po delu-Po mnenju predsednikov občinskih sindikalnih svetov Celi6, Maribor, Ljubljana in Koper*1" bi_ konferenca podprla uveljavitev tega načela predvsem v delovnih enotah in strokov*1*11 službah. Nekatere delovne organizacije iz Maribora in Ljubil3' ne predlagajo, naj bi sindik3^ zagotovili med udeleženci ko*1' ference najmanj 75 odstotk6 delovnih ljudi iz neposred*1 proizvodnje. Večina sindikalni organizacij in ObSS meni, da konferenca samoupravljavce močno spodbudila neposred*1^ proizvajalce za reševanje akt*1' alnih vprašanj samoupravi!3 nja in odpravljanja negativ*11 pojavov ter omogočila hit*"6!3 in doslednejše realiziranje n menov reformo in sklepov n* onskega plenuma. Zato nekate ObSS predlagajo, naj bi še P1® sklicanjem zvezne konfere*1 ^ samoupravljavcev organizi*3 take konference v delovnih 0 ganizacijah, v občinah ali v me- stih. V kolektivih in v obči*1 Ptuj ter v Ljubljani in ru so se tudi že odločili za s» , canje takih konferenc. Najv6 j jo aktivnost pri tem je obe® v občini Ptuj, pa tudi v Ce"s„ Mariboru in v Ljubljani s o ^ novali posebne komisije, kate^ naloga je proučiti dejansko 3 nje na področju samoupra1™^ nja ter izdelati programe 5t za predkonferenčno akti'1 sindikatov. V. 7 dni v sinditiatili OM§k delegacije Federacije dela ZAH. Minulo soboto in nedeljo je RS ZSS imel v gosteh delegacijo Federacije dela Z AR, ki je v okviru že tradicionalnega prijateljskega sodelovanja z jugoslovanskimi sindikati bila na osemdnevnem obisku v Jugoslaviji. Delegacijo Federacije dela ZAR je vodil predsednik te federacije Ahmed Fahim, ki je tudi podpredsednik parlamenta ZAR, njena člana pa sta bila še Ibrahim Abdel Latif in Mohamed Fathi Doda, člana izvršnega odbora Federacije dela. Svoj obisk v Jugoslaviji je delegacija začela v Beogradu, kjer jo je sprejel predsednik ZSJ Svetozar Vukmanovič. V soboto dopoldne je delegacijo Federacije dela sprejel podpredsednik RS ZSS Andrej Verbič. V razgovoru s predstavniki slovenskih sindikatov so se člani delegacije zanimali predvsem za gospodarski razvoj Slovenije. Med svojim dvodnevnim bivanjem v Sloveniji je delegacija prisostvovala tudi finalu svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu, v nedeljo zvečer pa je odpotovala v Zagreb. V Zagrebu je v ponedeljek delegacijo Federacije dela ZAR sprejel predsednik republike Tito, nakar je ponovno odpotovala v Beograd na razgovore pred zaključkom svojega obiska. M. P. i VPRAŠANJA ZA KVIRINA PETRAČA, PREDSEDNIKA ObSS- SLOVENSKA BISTRICA »SAMOZADOVOLJSTVO SE JE Se zmeraj maščevalo« »Samozadovoljstvo že samo po sebi ljudi usmerja še s to navado ali pa razvado, kakor bi jo kdo razumel,« k lagodnosti. Cisto po nepotrebnem se moramo ubadati pravi tovariš Kvirin PETRAČ, že tretje leto predsednik - volonter ObSS Slovenska Bistrica, sicer pa šef sektorja v domačem gradbenem podjetju Granit — če omenimo samo dve njegovi najvažnejši dolžnosti. »Najbrž imate vzroke, da prav to omenjate na začetku najinega pomenka?« »Dostikrat razmišljam o koreninah samozadovoljstva, ki je vse preveč očitno pri naših ljudeh. Eden od vzrokov je ta, da so z reformo naši kolektivi Zvečine pridobili, mislim, v materialnem pogledu. Slabo itiočih podjetij tako rekoč nimamo. Vendar je taka ocena hudo relativna. Tudi tam. kjer so na primer osebni dohodki nižji kot v jobčinskem povprečju, med ljudmi ni pravega gibanja, da bi se stvari izboljšale. Najvažnejši vzrok bo najbrž v tem, da 70°/n vseh zaposlenih predstavljajo ljudje, ki jim zaposlitev pomeni dodatni vir zaslužka, sicer pa doma še kmetujejo. Če k temu dodam še občutek strahu, da je bolje rriolčati in biti zadovoljen s tistim, kar imajo zdaj, da morda ne bi trpel posledic tisti, ki bi se glasno zavzemal za boljše, naprednejše rešitve, in pa neaktivnost sposobnejših ljudi, sem opisal poglavitne korenine samozadovoljstva. Imamo namreč primere, da starejši delavec, tako rekoč pred upokojitvijo, zasluži po 70 do 80 tisočakov na mesec, da pa v isti delovni organizaciji mladenič 35 let prejema samo po 20 do 25 tisočakov — pa sta oba zadovoljna. Nihče v podjetju pa se ne vpraša, če tak mladenič morda ne dela samo škode, ker ne dosega niti tistih rezultatov, ki jih v sedanjih pogojih orga-nizacije dela in delitve dohodka lahko' doseže človek, ki je Voljan delati...« »Ali to pomeni, da opisano stanje pogojuje sorazmerno počasen razvoj samoupravljanja in ne nazadnje tudi dokajšnjo mrtvilo pri delu sindikalnih podružnic,? »Ne zamerite mi, če na vprašanje ne bom odgovoril naravnost. Zdi se mi namreč važnejše, da vsaj poznamo vzroke, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravljanja, pri čemer bi — kot eden dejavnikov — aktivneje morale sodelovati tudi sindikalne podružnice. Poglejte: slaba polovica zaposlenih nima popolne osemletke. Četrtina vodstvenih delavcev nima ustrezne strokovne izobrazbe. Le dobra polovica tistih, ki zasedajo kvalificirana delova mesta, dejansko izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in znanja. V statutih smo na papirju lepo rešili vprašanja v zvezi z reelekcijo. Praksa pa ygovori drugače. Gre namreč za to, da sedanje stanje ni zaskrbljujoče in zato vsaka pobuda z naše strani ali pa izrečena kjerkoli drugje naleti na gluha ušesa in nejevoljno pripombo: kaj se vmešavate! Ker se temu pridružuje še precejšnja noiz-najdljivost sindikalnih podružnic glede metod in oblik dela, ostajamo v nekakšnem začaranem krogu. Poskušamo pa to smer, da bi čimbolj osvetlili dali, da ni prav, če se predajajo samozadovoljstvu nad sedanjim stanjem, da to ni perspektivna politika, Predvsem pa gredo naša prizadevanja v to smer, da bi čimbolj osvetlili naše ljudi. Med drugim smo pripravili seminar za člane samoupravnih organov, da bi jim pomagali »odpreti« oči. V kratkem bomo te ljudi anketirali, da bi na podlagi njihovih pogledov ugotovili, ali se stanje vsaj malo izboljšuje, ali se je povečal vsaj njihov interes, da bi v podjetjih iskali perspektivnejše rešitve.« »Iločet^ reči, da je sedanje stanje takšno, da ni videti izhoda iz slepe ulice?« »Ne, tega nisem imel v mislih. Imamo kolektive, ki so zelo daleč prišli pri organizaciji dela in proizvodnje, pri razvijanju in utrjevanju samoupravljanja. Veliko pomeni na primer to, da so nekje, na primer v tovarni IMPOL, razčistili pojme o tem, kaj pomeni centralizacija ali pa združevanje sredstev. Novo valjarno gradijo z združenimi sredstvi vseh delovnih enot, potem ko so se to odločili prizadeti kolektivi enot. V Kmetijski zadrugi, kjer sicer še vedno obstaja velika centralizacija sredstev, so po zaslugi strokovnjakov bistveno izboljšali organizacijo dela in dosegli specializacijo po proizvodnih dejavnostih. Takih ali podobnih primerov bi lahko naštel še več. Sicer pa so nam taka gibanja najboljši napotek in dokazilo, da ravnamo prav, ko venomer nekaj drezamo. Končno nam dajejo tudi voljo in občutek, da naše delo le ni čisto brezplodno. Že leta nazaj se namreč v nekaterih delovnih organizacijah spoprijemamo z istimi problemi pa se stvari nikamor ne premaknejo. V mislih imam obrate raznih podjetij, ki imajo svoj delež v drugih občinah. Takih obratov je pet in vsi so izvozniki. Zato imamo toliko večji interes, da bi tamkaj uredili tudi medsebojne ekonomske odnose, saj je delitev osebnega 'dohodka in uporaba sredstev za vzdrževanje njihova edina materialna pristojnost. Koliko sredstev pa ustvarjajo in kako jih porabljajo za te obrate, vedo le uprave podjetij in člani centralnih samoupravnih organov. Hkrati pa ugotavljamo, da je osveščenost pri teh kolektivih v primerjavi z ostalimi zelo, zelo nizka. Tako snoo spet pri iskanju vzrokov takšnega stanja, ki v svojih posledicah povzroča številne nesporazume in končno tudi ska-ljene_ odnose.« »Če bi skušali na kratko opredeliti vlogo sindikatov pri razčiščevanju teh in še drugih problemov, kaj bi povedali?« »Predvsem to, da stanje na našem področju zahteva precej specifične prijeme in da kljub najboljši volji pri iskanju ustreznih oblik nismo imeli najbolj srečne roke. Morda je takšna ocena preveč črnogleda, ampak bolje je, če smo pri i ocenjevanju gibanj umirjeni ali pa tudi rezervirani. Če se v občinskih sindikatih borimo proti bolezni, ki ji v vsakdanji govorici pravimo samozadovoljstvo nad trenutnimi uspehi — je tako zato, ker smo prepričani, da .gašenje’ raznih nevralgičnih točk pomeni zgolj posledico poprejšnjega slabega in neučinkovitega- političnega dela.« MILAN GOVEKAR | O aktualnih | problemih g standarda Centralni svet ZSJ je minuli teden razpravljal o aktualnih H problemih življenskega standarda in pri tem poudaril, da v sedanjih pogojih le-ta vse bolj zavfsi od poslovnih rezul- jj tatov gospodarskih organizacij, v katerih moramo zagotoviti takšne odnose, da bodo lahko vsi zaposleni vplivali na gospodarsko politiko svoje delovne organizacije. Takoj po reformi se je življenjski Standard delavcev v 1 povprečju znižal, potem pa se je začel ponovno zviševati. V prvem polletju letošnjega leta so realni osebni dohodki v gospodarstvu bili za 5 % višji kot lani v istem času, med-s ' tem ko so bili v negospodarskih dejavnostih še vedno za 1 % nižji. Anonimna anketa, ki jo je letos spomladi izvedel CS ZSJ med delovnimi ljudmi vseh naših republik je pokazala, da večina delavcev misli, da je bilo znižanje življenjskega standarda samo začasno. CS ZSJ je kritiziral prakso, da zvezni organi izdajajo predpise, ki vplivajo na življenjski standard, ne da bi predhodno v delovnih organizacijah izvedli širšo razpravo o predlogu ukrepov, ki jih pripravljajo. V avgustu so npr. mnoge delovne organizacije imele precejšnje težave pri izplačevanju osebnih dohodkov samo zato, ker se niso mogle dovolj hitro prilagoditi spremembam zakona o knjigovodstvu, ki jih je skupščina sprejela v juliju. illllii Kako zastaviti delo v sindikatih? Predtedništvo RS Zveze sindikatov Srbije je te dni imelo sejo, na kateri so razpravljali o perečih vprašanjih aktivnosti sindikatov, o katerih bo okoli 20. septembra diskutiral na svojem plenumu tudi Republiški svet ZS Srbije. Ta pereča vprašanja pa so zelo številna: aktivnost sindikatov po IV. plenumu CK ZKJ, naloge sindikalnih podružnic in svetov, gibanje življenjskega standarda, izobraževanje odraslih, organiziranje občnih zborov sindikalnih organizacij, vprašanje konference samoupravljavcev itd., itd. Zaradi mnogoštevilnostt navedenih vprašanj so člani predsedstva v šali napovedali, da bo prihodnji plenum republiškega sveta »pravi občni zbor srbskih sindikatov«. Seja predsedstva je trajala ves dan, vendar pa vseeno niso mogli posvetiti ustrezne pozornosti vsem vprašanjem, o katerih so razpravljali, hkrati pa tudi niso mogli priti do enotnih stališč o nekaterih vprašanjih, predvsem tistih, ki zadevajo delo sindikalnih organizacij. Zato je predsedstvo sklenilo, da se bo o teh vprašanjih posvetovalo s sindikalnim članstvom in nato o svojih stališčih informiralo Republiški svet, ki naj bi potem zavzel konkretna stališča do raznih vprašanj. niiraiPiisfišiwiBiiBiHiiBiiiiiiiiifflniiintHraffliroin^ii!iiiJBiiiniiiiiOTraiBiiHmnraininiiiiiBUfflwiiinniiiiBiiiraiiiiiinTOiiiiniB®«iuinfflp RS ZSS KONSTITUIRAL ODBOR ZA ODDIH IN REKREACIJO Deblo s koreninami Pri cfceinskih sindikalnih svetih so posebne komisi!o m oddih in rekreacij"o Minuli teden je Imel odbor za oddih in rekreacijo pri RS ZSS svojo prvo sejo. Med najpomembnejšimi nalogami, ki si jih je zadal odbor, je vsekakor delo na tem, da bi imel v bodoče sleherni občinski sindikalni svet posebno komisijo, ki bi sodelovala pri reševanju vprašanja oddiha in razvedrila svojih občanov. Znano je namreč, da nima danes niti polovica občinskih sindikalnih svetov koga, ki bi mislil na te probleme. Seveda, kolikor odboru ne bo uspelo, da bi konstituiral komisije za' oddih in rekreacijo pri občinskih sindikalnih svptih, bi predstavljal le nekakšno deblo brez korenin in ne bi imel možnosti in perspektiv za kakršnokoli učinkovito delo. Odbor naj bi med drugim zbral čimveč podatkov o letnem oddihu naših ljudi in tudi na osnovi teh izdelal svoj program. Analize o letošnji politiki regresiranja dopustov in o delitvi sredstev za ukinjene K-15 pa naj bi dala smernice za smotrnejše odločitve v prihodnje. Sedaj se sicer z vprašanji oddiha in rekreacije ukvarjajo številne politične organizacije, ni pa nikogar, ki bi skrbel za sodelovanje, za bolj premišljeno organizacijo pa tudi bolj smotrno trošenje razpoložljivih sredstev. Zato bo tudi koordinacija dela ena od skrbi odbora za oddih in rekreacijo pri RS ZSS. O zamisli, naj bi imela Delavska enotnost stalno prilogo, v kateri bi RS ZSS seznanjal bralce tudi z vprašanji dnevnega, tedenskega in letnega oddiha, pa bo razpravljal izdaja-tejskj svet časopisa, saj je povečanje obsega lista odvisno od razpoložljivih sredstev. A. U. ^XxX\\xxxxx\xxxxxxxx\xxxxnxxxxxxvxx-xxxxxv Pravna posvetovalnica da dobimo - mesečno povprečje osebnega dohodka v adnjih treh letih (pokojninsko osnovo), ki znaša 760,2-1 N-din. . Invalidska pokojnina za 23 let pokojninske dobe znaša % pokojninske osnove tj. 387,71 N-din. Ker ste postali delov-d* invalid I. kategorije pred dopolnjenim 55. letom starosti, arp gre tudi. dodatek na invalidnost, ki znaša 20 + pokojnine °2- 77,54 N-din. M. VEHOVEC £$ 88. VPRAŠANJE: Sem vdova po možu, ki je umrl že leta 1939 kot gozdni delavec. Stara sem 69 let. Moj mož jc bil zaposlen kot gozdni delavec od leta 1907 do svoje smrti brez daljših prekinitev, Iz-vzemši čas vojaške službe v prvi svetovni vojni (1914 do 1918) Imam njegovo staro delovno knjižico, v kateri so potrjene njegove zaposlitve v času od ieta 1907 do leta 1914, zaposlitve od leta 1918 dalje pa lahko dokažem s pričami, Ali imam pravico do družinske pokojnine in kako naj jo uveljavim? A. K., Kranjska gora 3. odstavek 233. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju določa, da lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine tudi družinski člani umrle osebe, ki po letu 1958 ni bila pokojninsko zavarovana, če je imela ta oseba pokojninsko dobo najmanj 25 let (moški). V to pokojninsko dobo se štejejo obdobja zavarovalne dobe, to je časa, ko je bila oseba v delovnem razmerju, kakor tudi čas udeležbe v vojni. Če je imel vaš mož vsaj 25 let pokojninske dobe, lahko uveljavite pravico do družinske pokojnine. Pismen zahtevek z dokazili (naslovi prič, delovna knjižica ali druge listine) vložite pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje na Jesenicah. M. VEHOVEC © 89. VPRAŠANJE: Sem v delovnem razmerju kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti. Invalidska komisija je ugotovila, da imam tudi dve telesni okvari, od katerih je ocenila eno s 60''»drugo pa s 30 °/o In določila skupen odstotek telesne okvare s 70 /c. Ni mi jasno, zakaj ni komisija seštela odstotke obeh okvar tako, da bi znašala moja telesna okvara skupno 90 %. A. P., Jesenice V razdelku X. seznama telesnih okvar (uradni list FLRJ, št. 49/58, 44/61 in 22/62), ki je sestavni del temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, je določeno, da se pri dveh ali več telesnih okvarah, navedenih v tem seznamu, določi skupen odstotek telesne okvare tako, da se poveča najvišji odstotek telesne okvare, in sicer: 1. po 20 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, razvrščeno od 6. do 1. stopnje (50 % do 100 %). 2. po 10 % za' vsako nadaljnjo telesno okvaro, razvrščeno v 7, ali 8. stopnjo (40 % ali 30 %). Ker je bila vaša druga telesna okvaca razvrščena v 8. stopnjo (30 %), vam je bila pravilno določena skepna telesna okvara tako, da se je prva telesna okvara (60 %) zvišala za 10 Vo. M. VEHOVEC Iz naše družbe DOPISNIKI POROČAJO Glavne značilnosti srednjeročnih programov ® Sraton Horvat, Murska Sobota: O osnovah gospodarskega in družbenega razvoja je pred kratkim razpravljala skupščina občine Murska Sobota. Predloženi osnutek plana je bil z nekaterimi pripombami odbornikov usvojen. Dokončno bo skupščina plan sprejela proti koncu letošnjega leta, ko bodo končane razprave v vseh delovnih skupnostih in na zborih občanov po vaseh. Na osnovi dosedanjih dosežkov razvoja se s srednje-ročnim planom predvideva, da bo družbeni proizvod letno višji^ do leta 1970 za 10,6 %, narodni dohodek pa za 11,1 %. Fizični obseg proizvodnje bi se po posameznih panogah povečal: ^industrijska proizvodnja za približno 49,6 % ali povprečno letno za 8,5 %, v kmetijstvu se predvideva povečanje proizvodnje do leta 1970 v primerjavi z letom 1965 za 49,9 % ali letno za 7,8 %, v gradbeništvu 7,5 %, v blagovnem prometu, gostinstvu in v turizmu za 11 %, obrtna proizvodnja in usluge pa bi se naj letno povečale za okrog 9 % itd. Srednjeročni plan posveča precejšnjo pozornost nadaljnjemu razvoju šolstva, predšolskim vzgojnim ustanovam, zdravstveni službi in telesni kulturi ter tehnični vzgoji. Tolikšen porast fizičnega obsega proizvodnje posameznih panog je predviden ob novih investicijskih vlaganjih in v nadaljevanju že začetih rekonstrukcij, z nabavo potrebne strojne in druge opreme za 2 %, v negospodarstvu pa za 0,7 %, ali letno za okrog 150 ljudi, kar je premalo, če vsako leto išče na novo zaposlitev približno 1000 ljudi. Pripombe odbornikov k osnutku plana: Menili so in se zavzemali za to, da je potrebno bolj poudariti razvojno-raziskovalno delo v delovnih organizacijah in sploh v celotnem gospodarstvu. Zavzeli so se za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, da je potrebno predvideti vire sredstev in organizacijske oblike za uspešno realizacijo planiranega obsega proizvodnje in investicij. Izrekli so se za hitrejši porast storilnosti in za skrbne j še odpiranje novih delovnih mest in da je sadjarski proizvodnji potrebno dati večji poudarek, ker se ji je posvečalo doslej premalo skrbi. Glede na regionalno celoto Pomurja so se odborniki zavzemali za skupno reševanje problematike turizma, gostinstva in trgovine vseh občin Pomurja. @ lože Šuligoj, Tolmin: Komisija za sestavo srednjeročnega načrta, ki jo je imenovala skupščina občine Tolmin, svojega dela še ni končala in nima še zbranega vsega gradiva, ker ji nekatere gospodarske organizacije še niso poslale svojih planov. Preura-njeno bi bilo zato navajati podrobnejše podatke. Na podlagi nekaterih osnovnih stališč, ki so se že izoblikovala, pa lahko predvidevamo, da bo bodoči razvoj tolminske komune mimo ostalega terjal predvsem večji razmah industrije, kmetijstva, turizma in zasebne obrti. V industriji bi lahko dosegli znatne uspehe tudi brez večjih investicij, če bi že obstoječe zmogljivosti bolje izkoriščali ter začeli uvajati drugo in tretjo izmeno. Kot vse kaže, je načrt za gradnjo hidroelektrarne Trnovo, o kateri je bilo toliko razprav in celo poseben republiški simpozij, dokončno odložen. Zmagali so — in morda je tako prav — zagovorniki edinstvenih lepot Zgornje Soške doline. Toda slej ko prej je to še vse premalo, ker samo od lepe narave se ne da živeti, turisti pa, razen naravnih lepot zahtevajo še marsikaj drugega. Predvsem se bo treba kmalu odločiti za gradnjo žičnice na Kanin in končno tudi za asfaltiranje tistih nekaj kilometrov ceste čez prelaz Predel. Jasno pa je, da to ni samo stvar tolminske občine, ampak tudi interes širše družbene' skupnosti. ® E. š., Črnomelj: V občini Črnomelj se že dlje časa vrste razprave o smernicah srednjeročnega načrta družbenega razvoja občine do leta. 1970. Po osnutku načrta — o njem razpravljajo zdaj tudi občani na javnih tribunah — predvidevajo, da se bo družbeni proizvod v občini do leta 1970 povečal za 55 % v primerjavi z minulim letom. Tako bi vrednost družbenega proizvoda v črnomaljskem gospodarstvu leta 1970 dosegla 118 milijonov novih dinarjev ali za 42 milijonov N-din več kot lani. Celotni dohodek gospodarstva pa bi od lanskih 120 milijonov N-din narastel na 218 N-din ali za 81%. Vrednost celotnega dohodka se bo predvidoma največ povečala v industriji za 111 %, v gostinstvu in turizmu za 74 %, v trgovini za 62 %, gradbeništvu 47, kmetijstvu 34, gozdarstvu 38 in v obrti za 34 % v primerjavi z letom 1965. Vse to temelji v glavnem na povečanju produktivnosti dela, ki bo morala vsako leto povprečno narasti za okoli 10 %. Seveda pa bo predvidevanja srednjeročnega načrta moč uresničiti le ob maksimalnem izkoriščanju in delnem povečanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti, ob izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih in izkoriščanju naravnih pogojev, zlasti v kmetijstvu in turizmu. Prav tako je v načrtu še močna usmeritev, zlasti industrije, na zunanje tržišče. Tako predvidevajo, da bi letna stopnja povečanja izvoza znašala 20,6 % in bi tako do leta 1970 povečali vrednost izvoza v primerjavi z lanskim letom za 154.%. S tem bi povečali izvoz na prebivalca v občini od lanskih 68 na 170 dolarjev. Izvoz je usmerjen predvsem na izdelke, ki imajo domačo surovinsko osnovo. To je predvsem predelava lesa, v manjši meri sadja in kovinsko-metalurška stroka, ki se je v zunanjetrgovinski menjavi že doslej močno uveljavila. ______________________________________ Prihodnja tema: DELOVNI SPORI SPREMEMBE PREDPISOV O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU SO ZAČETEK PROCESA, V KATEREM BO SAMOUPRAVA ZAVAROVANCEV POSTALA _ TRDNO SHOJENA POT Čeprav novi predpisi veljajo že od 1. avgusta letos, v mnogih delovnih organizacijah ne vedo, kako poslej obračunavati delavcem bolniške izostanke do treh dni. In ne samo to. Kup vprašanj se je porodilo, na katera iščejo odgovore. Skušali bomo odgovoriti na dvoje najbolj bistvenih vprašanj: — so zavarovanci z novimi predpisi prikrajšani v svojih pravicah? — bodo delovne organizacije, ki imajo urejeno zdravstveno zaščito delavcev na slabšem, kot tiste, ki za to doslej niso namenjale sredstev? Kajti, tako pravijo, na »dobre« in na »slabe« je enako padla obveznost plačevanja bolniških izostankov do treh dni. Za pojasnilo teh vprašanj moramo najprej na kratko povzeti novosti. Od 1. avgusta dalje uveljavljajo zavarovanci nadomestilo osebnega dohodka za prve tri dni, če ne morejo delati zaradi bolezni ali nege obolelega družinskega člana, pri organizaciji, pri kateri delajo, in sicer na račun njenih sredstev. Za to izplačilo delovne organizacije ne dobijo povračila od sklada za zdravstveno zavarovanje. Skladi zdravstvenega zavarovanja bodo po tej spremembi odstopali kot pavšalno nadomestilo delovnim organizacijam del prispevka za zdravstveno zavaro-vanje samo še za tista nadomestila osebnega dohodka, ki ne bremenijo neposrednih delovnih organizacij: torej za nadomestilo osebnega dohodka od 4. do 30. dne bolezenskega dopusta in nege obolelega družinskega člana, za druge primere zadržanosti pa kot doslej od 1. do 3. dne (za nesreče pri delu in za poklicne bolezni). O višini tega pavšalnega nadomestila sklepajo skupščine komunalnih skupnosti zavarovancev. Poseben zakonski člen tudi pravi, da bodo višino nadomestila osebnega dohodka za izostanke do treh dni določile delovne organizacije same s svojimi splošnimi akti. Po spremembi in dopolnitvi TZOF (Temeljnega zakona) se povečujejo obveznosti delovnih organizacij za financiranje zdravstvenega varstva in zmanjšujejo obveznosti sklada zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa nova določila tudi zavezujejo skupščine komunalnih skupnosti, da uskladijo svoje sklepe o stopnjah osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in pri tem upoštevajo nove obveznosti delovnih organizacij. Z drugimi besedami povedano: nova finančna obveznost se bo morala odraziti v zmanjšanju obveznosti do sklada zdravstvenega zavarovanja. Stopnja prispevka bo morala biti manjša za toliko, za kolikor se zmanjšujejo obveznosti sklada za zdravstveno zavarovanje, povečujejo pa obveznosti delovnih organizacij oziroma zavarovancev. Tako bodo z delom sredstev odslej gospodarili tisti, ki jih ustvarjajo. Kajti namen novih predpisov je okrepiti zainteresiranost in odgovornost delovnih organizacij in zavarovancev samih za gospodarjenje s sredstvi, ki so namenjena zdravstvenerhu varstvu. Zavzetosti za gospodarjenje pa ne more biti, če so sredstva odtujena tako, kot so bila doslej. Čeprav so ti ukrepi šele prvi korak, začetek procesa, ki naj poglobi samoupravljanje na področju socialnega zavarovanja, so vendarle materialna stimula- cija za dobro gospodarjenje. Čisto preprosto: z delom prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki so ga doslej v delovnih organizacijah avtomatično »odtrgovali« od osebnih dohodkov in dajali v sklad komunalne skupnosti, bo gospodaril kolektiv. Delavci sami bodo odločali, koliko nadomestila bodo dali bolnikom, koliko za odsotnost nege bolnega družinskega člana. In to tudi. zapisali v svojih samoupravnih aktih. Bodo pravični in preudarni? Prav gotovo. Kajti bolezen ne izbira in osvojena merila bodo veljala za vse enako. Vnaprej dvomiti, da delovni kolektivi ne bodo našli najboljših rešitev, kdaj in v kakšni višini dati nadomestila, da resnično bolni ne bodo prizadeti, ne bi bilo prav in tudi ne utemeljeno. Pač pa velja opozoriti na minimalno obveznost, ki jo je Jugoslavija podpisala z mednarodno konvencijo. Po tej mora znašati nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni najmanj 50 % osnove. To smo zapisali le kot orientacijo za odmerjanje nadomestil, katerih višina naj bo samoupravni dogovor, ki bo upošteval tako potrebe kot možnosti delovne skupnosti. Dogovor za tiste, ki so bolni. Drugače pa bo za tiste, ki po nepotrebnem izostajajo in po ambulantah izsiljujejo-»stalež«, čeprav do njega niso upravičeni. Sodelavci jih poznajo. Doslej si z njimi niso »belili las«, -kajti »bolniško« je plačalo »socialno«.. Sedaj pa bodo drugače gledali ■■ na siimulante, kajti več »bolniških«, več sredstev bo moral od-šteti kolektiv. Pa še nekaj. Novi predpisi pogojujejo drugačen odnos do zdravstvene zaščite. Kadarkoli bo tekla v delovnem kolektivu beseda o bolniških izostankih, se bodo morali ustaviti tudi pri vzrokih. In razmisliti, kaj bi se dalo še storiti, da bi bilo »bol' niških« manj, s čim preprečiti ali pa vsaj zmanjšati obolevanje delavcev. Začeli bodo računati, kaj je bolj rentabilno: ali urediti delovne pogoje, dobro zdravstveno službo, organizirati za svoje člane. in njihove svoj- . ce pomoč oziroma nego na domu, če zbolijo ali pa zanemariti vse tisto, kar ohranja človeka zdravega na delovnem mestu ter plačevati , nadomestila, če ne bodo kratkovidni bodo tistemu delu sredstev, ki jim bo ostal od zmanjšane stopnje prispevka, primaknili še kaj ter učinkovito posegli v preprečevanje bolezni-Ta denar se jim bo že čez čas povrnil, ko bo bolniških izostankov manj in bo toliko več ostalo za osebne dohodke. Tu pa je tudi odgovor tistim delovnim organizacijam, ki so že doslej skrbele za zdravstven0 varstvo svojih delavcev, pa se boje, da bodo z novimi predpisi dvojno obremenjene. Nam je uspelo pojasniti, kakšne so poslej pravice zavarovancev? Sami bodo odločali kolikšne bodo. Zagotovo pa bodo tisti, ki so si jih doslej neupravičeno lastni in na široko »šarili« z njimi, čeprav niso bili bolni — prikrajšani. »Recepta«, kolikšno naj bo poslej nadomestilo za bolniške izostanke do treh dni, nismo dali, čeprav si ga mnogi želijo ib ga pričakujejo. Tudi ga ne moremo dati. Kajti, če bi delali P° receptih, bi bilo samoupravljanje le beseda na papirju. In v popolnem nasprotju z intencija-mi novih predpisov. N. LUZAB S POSVETOV DOLENJSKIH SINDIKATOV O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA —- — Se vedno vreča brez dna DELAVSKA »EJVOTNOST Jrlasllo Republiškega sveta ZSv ta Slovenijo Izdaja CZP Delav-ika enotnost v Ljubljani. List le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Slavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 72, 31 24 02 tn 31 00 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v ljubljeni rt. NB 501-1-365 - Posamezna številka stane N. 50 par — 50 starih din - Naročnina je četrtletna N. 6.50 din — 650 starih din - polletna N. 13 din — 1300 starih din In letna N 26 lin — 2600 starih din — Ro-roptsov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk Ir klišeji CZP »Ljudska oravtea. Ljubljana Gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja, spremembe predpisov na tem področju in priprave na volitve skupščine socialnega zavarovanja so bili na dnevnih redih posvetov v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem, ki so jih sklicali minuli teden občinski sindikalni sveti in Komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto. Na posvete so vabili predsednike sindikalnih podružnic in delavskih svetov, direktorje in računovodje delovnih organizacij in zdravstvene delavce, torej vse predstavnike institucij, ki imajo posreden in neposreden vpliv na stroške socialnega zavarovanja in ki lahko hkrati pripomorejo k boljšemu gospodarjenju s temi sredstvi. Sedemmesečno gospodarjenje s sredstvi zdravstvenega zavarovanja na področju petih dolenjskih občin — Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Krške-gla in Trebnjega — ni spodbudno. V marcu so prvič zazijale škarje med dohodki in potrošnjo. Skoraj 51-milijonski primanjkljaj v marcu, narašča iz meseca v mesec in je dosegel z julijskim obračunom skoraj 278 milijonov, po najnovejših podatkih za avgust pa že 312 milijonov starih dinarjev. Potrošniki sklada so torej prelomili družbeni dogovor in porabili več sredstev, kot so jih imeli na voljo. Takšna pavšalna ote-na pa terja bolj določen odgovor na vprašanje — kje nastaja primanjkljaj in kdo ga povzroča? x DELOVNE ORGANIZACIJE NA GORENJSKEM DELAJO OSNUTKE PRAVILNIKOV ZA IZPLAČEVANJE BOLEZNIN_______________________________ NADOMESTILO ZA TRI DNI V minulih dneh so v nekaterih podjetjih že začeli izdelovati osnutke pravilnikov. Tudi sindikati v občinah so sklicali prva posvetovanja. Tako šo o izplačevanju nadomestila v Predsednik občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah Stefan Rode je o posvetovanju jeseniških gospodarskih organizacij povedal: »Na posvetovanju smo hoteli najti neki skupni imenovalec, vend9r s tem pravice, da podjetja po lastni razsodnosti uredijo izplačevanje nadomestila, ne nameravamo kratiti. Mi smo se okvirno dogovorili, da bi nadomestila za bolezni do treh dni izplačevali od 80 do 50 % osebnega dohodka, odvisno od tega, za kakšno bolezen gre in bila na Gorenjskem posvetovanja Tržiču in na Jesenicah. kolikokrat v letu se pojavlja. Delovne organizacije opozarjajo, da bi tudi zdravniki morali poostriti odnos do bolnih. Boleznine naj bi omejevali tudi s pravilnim nagrajevanjem po delu. Tako so v trgovskem podjetju Rožca na Jesenicah v zadnjem letu že zmanjšali število bolnih za 50 %. Ker so proizvajalci plačniki nadomestil za bolezen, naj bi o tem, kako bodo izplačevali, tudi samostojno odločali. Pri tem ne bi smelo biti nobenih omejitev.?« Na Jesenicah so nekatera podjetja že izdelala svoje osnutke. Tam, kjer so takšne osnutke napravili, so tudi dobro proučili podatke zadnjih let. V jeseniški železarni se nekateri ljudje zavzemajo, da bi slovenske železarne izplačilo nadomestila za bolezen do treh dni uredile čim bolj enotno. Tako so se že seznanili s predlogom železarne na Ravnah, ki določa, da bi za prvo bolezen v letu' izplačevali 80 % OD, za drugo 40 %, za tretjo bolezen v letu pa nič. Pri tem so izvzeti samo kronični bolniki, pri katerih se bolezen večkrat ponovi. Tem zaposlenim bi izplačevali nadomestilo tako, kot doslej. Tone Varl, referent za kadre v železarni Jesenice pa meni, da ni nujno, da bi popolnoma posnemali osnutek železarne Ravne: »Dovolj je, če imamo za poklicne bolezni železarjev enotna merila. V naši železarni bomo najprej zbrali podatke in šele potem izdelali pravilnik. Do izdelave pravilnika pa izplačujemo po starem.« V Kranju so ugotovili, da 40 % vseh ljudi, ki so v bolniškem staležu, odpade na bolezni do 3 dni. To pa ni majhno število. Zato svetujejo delovnim organizacijam, da dobro proučijo podatke. _________ Z. T. NE OBTOŽBE, AMPAK SLOŽNO GOSPODARJENJE Ob tem vprašanju so se udeleženci posvetov spogledali, vsak je iskal z očmi krivca ali celo s prstom pokazal nanj. Predstavniki delovnih organizacij so skušali dobiti v precep zdravstveno službo, oziroma zdravstvene delavce, ki bojda preširokosrčno delijo »bolniške« in pišejo recepte, kot, da bi podpisovali bianco čeke vsakomur, ki je ali ni potreben zdravstvene pomoči. Pri tem so, zlasti v Črnomlju, nekateri direktorji obtoževali namišljene bolnike, ki izrabljajo slabosti zdravnikov, izsiljujejo boleznine in, kot je povedal kanižarski direktor, prej spoznajo popustljivega zdravnika kot direktorja. Bolnišnice so dolžili, da držijo bolnika v postelji, dokler ne dobijo novega pacienta, hkrati pa so zdravnikom očitali, da z napotnicami polnijo bolnišnice, namesto, da bi, kjer je le mogoče, pozdravili bolnika ambulantno ali na domu s hišnimi obiski. Na vse očitke so se zdravniki branili z napadom na delovne organizacije, ki sO baje zelo malo storile za zdravstveno varstvo delavcev, bodisi z urejeno prehrano, boljšimi delovnimi pogoji ali s skrbnejšim higien- • sko-tehničnim varstvom pri delovnih napravah in individualnih zaščitnih sredstvih. Črnomaljski zdravniki so dokazovali, da je 60 % bolniških izostankov zaradi poškodb. Bolniške pa so opravičevali z zdravniško etiko, ki jim veleva, da bolniku verjamejo in mu pomagajo, da je pa pri tem zelo težko dosledno ugotavljati, kdaj gre za resnično in kdaj za namišljeno bolezen. Dejali so, da bi jim pri tem morale pomagati delovne organizacije in jih obveščati o tistih posameznikih, ki izrabljajo zdravstveno varstvo. Medsebojno obtoževanje ni odkrilo direktnega krivca za nastali primanjkljaj v sklad0 zdravstvenega _ zavarovanja, 3e pa načelo vprašanje, ki je pomembno za zmanjšanje primanjkljaja: potrebno je tesnejše sodelovanje med zdravstveno službo in delovnimi organizacijami ter njihovimi samoupravnimi organi. Gre za čvrste dogovore in pogodbe med zdravstveno službo in delovno organizacijo, kjer si obe pogodbeni stranki lahko določita medsebojne obveznosti in pogoje, tako pri izbiri zdravnika, kot 0 obveščanju samoupravnih organov o zdravstvenem stanju proizvajalcev. Teh možnosti pa v večini primerov delovne organizacije in zdravstvena služb® na Dolenjskem niso izrabile. VIŠINO NADOMESTILA NAJ URAVNAVA GOSPODARSKA MOČ Med spremembami zakona 0 zdravstvenem zavarovanju delavcev zbuja največjo pozornost nadomestilo osebnega dohodk® za prve tri dni, ki gre poslej v breme delovnih organizacij. N® posvetih sc se oblikovale v glavnem tri zasnove, kako obračunavati nadomestila. Nekatef1 posamezniki so zagovarjali mnenje, da naj zakonodajalec določi odstotek, obračunavanje P8 prevzame komunalni zavod, s8-1 je zato vendar tu, delovne organizacije pa bodo sredstva vračale. Zagovorniki tega koncepta menijo nekako tako: delovno organizacijo veže s proizvajalcem samo delo in proizvodnja, drugo se je ne tiče. Dru8_ so menili, da bi se delovne °r_ ganizacije z območja novom® škega komunalnega zavoda ® socialno zavarovanje domenn za enak odstotek, tako, da 0 bo očitkov — pri sosedu pa d° bijo več. Tretji, ki so v gl8 nem preko samoupravnih org8 nov že določili višino nadoff < stila, pa so rekli, da se nior®J delovne organizacije ravn® pri določanju višine nadonies... la po svoji gospodarski bi°.. vendar odstotek ne bi smel ® , manjši kot 50 % in ne večji- K znaša nadomestilo od četrte^ dne. bolovanja dalje, to je osebnega dohodka. I. VRIIOVČAK Po NEZAUPNICI V. D. DIREKTORJU IN SAMOUPRAVNIM ORGANOM V LJUBLJANSKEM PODJETJU CEMENTAR Iz »ošp tfrnzhp PORTRETI IN SREČANJA Grenke, vendar dragocene izkušnje _ Poročali smo že o neurejenih odnosih v ljubljanskem podjetju CEMENTAR, ki so sc v zadnjih mesecih tako zaostrili, da je med upravo podjetja in delavci nastal takšen prepad, da je kolektiv na sindikalnem sestanku zahteval, naj zbor delovne skupnosti izglasuje nezaupnico v. d. direktorju in samoupravnim organom. To se je pretekli teden dejansko tudi zgodilo, čeprav so si tako samoupravni organi kot vodstvo podjetja na vse načine Prizadevali, da bi s proceduralnimi vprašanji, taktiziranjem in neposrednim pritiskom zmedli in na ta način obšli njegovo zahtevo, da mora podjetje dobiti sposobnejše operativno in samoupravno vodstvo. Izkušnje so hudo, hudo grenke, vendar hkrati tudi zelo dragocene. Ugotovili so namreč, da so tako vodstvo podjetja kot samoupravni organi zavajali in slepili kolektiv ter da je samoupravljanje samo ščit, za katerim se je skrivala volja nekdanjega direktorja in sedanjega v. d. direktorja podjetja ter nje- Novomešlti mestni očetje in arhitekti so zgradili v Bršljinu novo naselje. Tam so postavili več stolpnic. V dve stolpnici so se vselili tekstilci, v tri železničarji, v pet pa gradbeni delavci. Če prištejemo k temu še samski blok, je to, kar so zgradili, že prava mestna četrt. V vsaki stolpnici namreč stanuje kakih 80 ljudi, vseh skupaj pa jih je v teh stolpnicah toliko kot v naj večjih vaseh. Tisto, kar greni življenje prebivalcem tega naselja, je voda. V vseh stolpnicah so običajno že v drugem nadstropju vcdovdne pipe suhe, da o višjih nadstropjih sploh ne govorimo. Brez vode je življenje vsem zagrenjeno. In zdaj je tako kot v starih časih, ko so ljudje hodili z vrči po vodo. Prebivalci iz višjih nadstropij hodijo s posodami po stopnicah po vodo v klet, kjer voda po vseh predpisih teče, v višjih nadstropjih pa je večna suša. Ne bomo se spuščali v vprašanje, zakaj ni vode. Možnih vzrokov je več Nekateri pravijo, da so projektanti stolpnic slabo izračunali pritisk, drugi pa trdijo, da je vodovodno omrežje zastarelo. Z. T. govih somišljenikov — članov uprave podjetja in večine članov Samoupravnih organov. Vsi ti pa so znali poskrbeti, da so v disciplinski postopek po najkrajši poti zašli vsi tisti, ki so si UPALI JAVNO SPREGOVORITI o slabem gospodarjenju in' drugih neurejenih razmerah v podjetju. Enega od teh delavcev so celo izključili iz delovne skupnosti, ker je kritiziral tisto, kar se je ravno te dni izkazalo kot v glavnem točno! Ugotavljajo tudi, da so samoupravni organi v podjetju CEMENTAR v najboljšem primeru le informativno razpravljali o nakupu raznih osnovnih sredstev, ki ležijo v podjetju povsem neizkoriščena ali le delno izkoriščena, da pa so kasneje brez pripomb potrjevali račune, ki jih je podjetje dobilo v zvezi s to opremo. V odgovoru na konkretnejša vprašanja, zakaj so nesmotrno trošili sredstva, pa so v. d. direktor in še nekateri člani uprave podjetja celo na zboru delovne skupnosti, kjer so delavci zahtevali informacije, vse te pripombe označevali kot klevete in obrekovanje, saj vendar direktorja in vodstva podjetja ne zadeva nikakršna odgovornost, ko pa za Vsak primer posebej obstaja »alibi«, ki so ga po omenjeni poti izglasovali samoupravni organi. Z drugimi desedami: delavci so v podjetju za to, da delajo, in zadovoljni naj bodo, da izvedo vsaj tisto, kar po mnenju vodilnih posameznikov lahko izvedo! Prav zaradi takšnih stališč vodstva podjetja, ki so mu vseskozi prikimavali tudi samoupravnih organi, seveda ni nič čudnega, če se sploh niso resneje spoprijeli z razčiščevanjem vseh tistih vprašanj, ki jih je kolektiv najbolj občutil na svoji koži. Tu pa ne gre zgolj za posledice nesmotrne investicijske politike, na primer za investicije v novo betonarno, ki še po dveh letih, odkar je bila zgrajena, ne obratuje. Gre tudi za nekatere probleme s področja delitve osebnih dohodkov, ko so vodilni posamezniki po lastni presoji določevali višino osebnega dohodka tistim delavcem, ki so jim bili zares »pri srcu«. Tako je prišlo do občutnih nesorazmerij v delitvi dohodkov, za katere pa vse doslej, dokler prizadeti niso spregovorili, ni vedel niti predsednik komisije za delitev osebnih dohodkov, ki je tudi predsednik sindikalne podružnice v Cementarju. Hkrati pa se je zavoljo takšnih »delovnih metod« lahko dogodilo, da nihče v vodstvu podjetja in v samoupravnih organih ni bil zaskrbljen zavoljo gmotnega položaja tistih članov kolektiva, ki ob najboljši volji niso imeli nobene možnosti, da bi vplivali na višino svojega osebnega dohodka. Kaj na primer pomaga delavcu, ki je sicer nagrajevan po enoti proizvoda, pa dela na prostem? V dežju pa brez zaščitnih sredstev in škode za zdravje ni mogoče kopati peska na Savi. Če bi — teoretično vzeto — močno deževalo dan na dan, delavec na Savi ne bi zaslužil niti dinarja, ker ne bi nakopal niti kubika peska ... Prav na omenjenem zboru delovne skupnosti pa je prišlo na dan še nekaj. Delavci so sicer že dolgo govorili, da so bile zadnje volitve v organe samoupravljanja potvorjene. Zdaj pa, ko so ponovno pregledali glasovnice so se o tem tudi prepričali! Med neveljavne so namreč šteli tudi tiste glasovnice, ki so se jim samo zdele neveljavne. Če pa bi natančno prebrali samo tista zakonita določila, ki govore o ugotavljanju volilnih rezultatov, bi v delavski svet podjetja moral biti izvoljen član kolektiva, ki so ga izbrali delavci, tako pa je bil »izvoljen« človek uprave podjetja! Samo teh nekaj primerov zgovorno potrjuje, da je imel kolektiv jirav, ko je odločno spregovoril o nesposobnosti svojega vodstva. S tem, da so se odločili za operacijo in zadevo uredili po zakoniti poti pa so dokazali svojo zrelost, ki jim jo vodstvo podjetja in vsi' tisti, ki tulijo v isti rog, še zmeraj odrekajo. Še nekaj je, o čemer velja posebej spregovoriti. Edini nosilec progresivnih teženj v Cementarju je bila sindikalna podružnica, pa čeprav so člane njenega izvršnega odbora, še posebej pa predsednika, poskušali diskreditirati na vse možne načine. »Če ne bi imeli vsaj sindikata, ki se je potegnil za nas, bi lahko poginil, pa nihče še s prstom ne bi mignil!« je bila misel, ki se je v razpravi večkrat ponovila. To je bil hkrati odgovor vodstvu podjetja, ki je sindikatu očitalo predvsem to, da vzgaja »puntarje in intri-gante«!« M. GOVEKAR Se O RAZPRTIJAH IN NENAMENSKEM TROŠENJU sredstev V VODNI SKUPNOSTI GORENJSKE________. PRAVICI JE ZADOŠČENO! Pred približno petimi meseci smo zapisali: Jože Dolinar ni bil prvi, ki je moral iz Vodne skupnosti Gorenjske zato, ker je obsodil napake nekaterih vodilnih uslužbencev. Že prej so odšli tudi drugi... Odšli so sami, med njimi tudi strokovnjaki, inženirji, ki so spoznali, da v kolektivu Vodne skupnosti Gorenjske niso zaželeni. Jože Dolinar, tedaj vodja vodno upravne službe pri Vodni skupnosti, je vedel, da se mu godi krivica. Pravico je iskal na sodišču. In ta se je tudi izkazala. Sodišče je razsodilo, da odločba Vodne skupnosti o izključitvi Jožeta Dolinarja iz delovne skupnosti ni veljavna in da Dolinarjevo delovno razmerje še ni prenehalo. Toliko o Jožetu Dolinarju. Vsa zadeva o poslovanju Vodne skupnosti Gorenjske pa je zdaj pred javnim tožilstvom. Mnogo nepravilnosti o nenamenskem trošenju sredstev je že dokazanih. V Vodni skupnosti Gorenjske so različne vsote, ki bi morale iti v sklad vodne skupnosti, knjižili kot svojo realizacijo. Na tožilstvu ugotavlja- PO SLEDEH DELAVSKE ENOTNOSTI x »Dozorevanje bo hitrejše!« Pravijo v nekaterih sindikalnih vodstvih, ko bomo naše Probleme brez vsakršne zadrege, kadar koli bo to potrebno, Uravnavali na straneh Delavske enotnosti. Drugi pa pravijo: »Med kopico problemov in Problemčkov pa vprašanj in ?.adev, ki smo jih letos načenja-*> Pretresali in celo uredili, smo postavno pozabili, da bi nam Abotnost lahko občutno poma-" gala!« Tako v Trbovljah, pri trbo-aljsko-hrastniških rudarjih, /Podtem ko so na eni od zagor-hh osemletk odkrito priznali. 0a so pač vsi člani sindikalne rganizacije, Delavsko enotnost Pa boj dobiva samo sindikalni od-r- Toda to ne pomeni, da čas-'^a ne berejo, saj ga ob petkih n. Poldne zaman iščete v zbor- 6 ®°lj, celo mnogo bolj so nas rtJrSenetih nekateri kvalificirani Pelav "z*1*, da Vci v Zagorju, ki so ugoto- mlajši delavci sploh ne j^Pajo tega časnika, a nam ,rati tudi obrazložili svoje st»enie’ češ da vse preveč hla-res?0 po zabavnem čtivu, ki 3 ni odveč, vendar vse ob Pjj Yem času. Njihov povzetek Cj: i® tak: »Sindikalne organiza-j, so vse preveč zavzete zgolj g0vSakpdnevnimi akcijami, dol-fr^T^nimi sejami, nič ali pre-® Pa je načrtnega, dolgoroč-V {L usmerjanja in dejavnosti, StQ teri bi imela potrebno me-tudi vzgoja mladih delav- cev. In predvsem tu bi lahko usmerjanje na tisk dobilo primerno vlogo.« Ni kaj/ to ni prazno modrovanje, pač pa izkušnje starih veteranov, ki se razgledujejo vsenaokrog in bistro ocenjujejo. Šd bolj zanipiive so sodbe tistih sindikalnih vodstev v zasavskih delovnih organizacijah, kjer so na njihovo pobudo že pred leti začeli izdajati lastna glasila. Priznali so nam, da so pričakovali brž potem, ko so začeli izhajati tovarniški časniki, upadanje naročnikov Delavske enotnosti, zdaj pa je podoba ravno obratna. To pa pomeni, da je »razgledovanje« po lastnih razmerah sililo neposredne proizvajalce v seznanjanje z razmerami drugod, pri bližnjih in daljnih sosedih. Menda ni treba posebej poudarjati, da gre tu za povsem samorastniško spoznanje delovnih ljudi, ki je tembolj dragoceno zavoljo tega, ker mu niso botrovale nobene kampanje ali ^akcije ali celo administrativne vsilitve naročanja časopisa in časopisov, zavoljo takšne ali drugačne solidarnosti ali celo pripadnosti in temu podobno. Toda za zdaj bi lahko pasli le osamljene primere takega sa- modejnega osveščanja neposrednih proizvajalcev oziroma delovnih organizacij. Zdi se, da bo temeljita in stalna akcija, ki pa ne bo zgolj akcija, sindikalnih organizacij za razširitev Delavske enotnosti, nujno potrebna. Nekateri vidni sindikalni delavci utemeljujejo to s tem, da bo Enotnost med drugim tudi tribuna medsebojnih izkušenj, tako pozitivnih kot negativnih, hkrati pa pomoč za organizacijsko učvrstitev sindikalne dejavnosti. Značilno je, da so take poglede že tudi doslej krepili sindikalni sveti. Vendar je iz njihovih letošnjih sej čutiti težnje, da bi Delavska enotnost še bolj kot doslej poudarjala pomen vsebinsKe krepitve neposrednega samoupravljanja. Ne bo odveč pogledati v oči še nekaterim drugim stališčem, ki pravijo, da bo Delavska enotnost najbolj pridobivala na pomenu in ugledu in da bo daleč najbolj brana, kolikor bo stopnjevala zavzetost za zaščito delovnih ljudi. Toda na vprašanje, pred kom, so odgovori na moč različni. Vsi tisti, ki imajo v mislih zaščito pred sistemom, kot pravijo, namreč kaj radi pozabljajo, da dejanskih samovolj, birokratskih odnosov in posegov ni kriv sistem, ampak nerazvita samouprava in konec koncev tudi nerazvit mehanizem sindikalne dejavnosti, pa celo neznanje. Ni pa moč oporekati mnenjem, da je odprava MILAN VIDIC jo, da je bilo doslej tega denarja za približno 50 milijonov S-din. Takšno, pravzaprav lažno prikazovanje njihove finančne realizacije pa je nekaterim v Vodni skupnosti Gorenjske omogočilo, da so si delili precej visoke osebne dohodke, ki so bili redkokdaj v skladu z vloženim delom. Podatek, da so v letnem povprečju samo trije uslužbenci iz uprave dobili nekaj izpod 100.000 S-din mesečno in da je najvišji povprečni osebni dohodek dosegel nad 227.000 S-din, zgovorno priča o tem. AIi pa: Iz sredstev za sklad vodne skupnosti so v Ukancu v Bohinju zgradili lepo poslopje, h" je po ocenah vredno najmanj 8 milijonov S-din. Na Vodni skupnosti Gorenjske zatrjujejo, da je omenjeno poslopje namenjeno za stanovanja njihovih delavcev. Toda, kot se je kasneje izkazalo, omenjeno poslopje sploh ni namenjeno za stanovanja, marveč za vikend. In še bi lahko naštevali dokaze o nenamenskem trošenju sredstev, ki so jih v Vodni skupnosti porabili za vse mogoče, samo ne za vzdrževanje ali gradnjo vodnih objektov. O vseh teh spodrsljajih je mnogokrat razpravljal tudi upravni odbor Vodne skupnosti Gorenjske, ki ga sestavljajo predstavniki delovnih in družbenih organizacij. Kot kaže, je upravni odbor o tem le razpravljal, ni pa odločneje ukrepal. Sicer se ne bi že pet let dogajale podobne stvari, kot smo jih opisali. Če pa je že kdo iz kolektiva Vodne skupnosti nanje opozarjal, bodisi na tak ali drugačen način, je moral iz kolektiva. Tako se je zgodilo tudi z vodjem vodno upravne službe Jožetom Dolinarjem in še z marsikom, ki je hotel pošteno delati. Za nenamensko trošenje sredstev iz vodnega sklada Gorenjske je marsikdo vedel, bodisi med člani upravnega odbora ali med družbeno-političnimi delavci na Gorenjskem. Toda ti so raje molčali, saj je denar iz tega sklada, kot pravijo, zamašil marsikatero vrzel, ki pravzaprav ni imela nobene zveze z vodnimi objekti. Prav verjetno1 se bodo v kratkem, ko bodo preiskovalni organi končali z delom, pokazale še druge nepravilnosti. M. Ž. ■ £3 H R3 a M H a p H H a n n ■ ■ ■ ■ a a H H m ■ e ■ a a n RS a a B a a E a m & w m a sn ta -—- eseniški železničarji, ki so se pred meseci še močno upi-8 rali ukinitvi železniške proge proti Ratečam in Kranj-ski gori, imajo še redno nekoliko domotožja po starih lepih časih, ko je v ta gorski svet vozil še vlak, posebno takrat, ko slišijo, da progo zdaj podirajo. To dejstvo pa jih več ne spravi v slabo voljo, saj računi kažejo, da jim je proga prinašala samo čisto izgubo. Prvič po tolikih letih zapažajo zdaj v njihovem podjetju, da kdor dela, tudi na železnici lahko zasluži primeren kos kruha. a m a a a a a @ m a a H H ■ B ta m m' m H m m ■ a a a n ■ a a n a Strojevodja Zvonko Kelbl, ki izgleda tako močan, da bi lahko prenesel lokomotivo z enega tira na drugega, zdaj ob izplačilu osebnih dohodkov ne zabavlja čez železnico. Zaslužki so se popravili, pa tudj delo na železnici postaja v krajih, kjer so železnice že modernizirali, bolj prijetno. Gorenjska proga, po kateri se s svojo lokomotivo vozi, postaja vedno bolj prijetno delovni> okolje. Strojevodja Zvonko Kelbl še vedno misli, da bodočnost železnice ni ogrožena. Sosed, ki je bil nekoč po poklicu stroje- Strojevodja na gorenjski progi »Na železnici ni ravno malo nesreč. Imate pri vaši neugodni statistiki še vedno celo kožo?« »Svojo kožo sem si če pošteno opekel Na parni lokomotivi, ko sem bil še kurjač, nama je nekoč s strojevodjem pri Žirovnici razneslo cev napajalnega aparata. Nesreča se je zgodila ravno na mostu, ko sva privozila iz predora. Para me je opekla do pasu. Curek pare, ki je imel pritisk 12 atmosfer, me je ožgal, da sem obležal na premogu. Strojevod ji je nekako uspelo zapreti paro. Tako sva pripeljala na Je- ža vodja, mu je že v mladih letih privzgojil do dela na železnici in do lega tehničnega čudeža lep odnos. Nič na svetu mu ni bilo bolj sveto kot železnica. Tega se je držal tudi v težkih časih, ko snw z denarjem železnic gradili velike tovarne, železnica pa je težko dihala. S takšnim lepi"n odnosom do dela in železnice si je prislužil rdeči romb na ovratniku in dva zlata traka na rokavu. »Kako dolgo traja vaše znanstvo z železnico?« »Stroji so me že od nekdaj veselili. Železnica je imela v mojih otroških letih največje stroje, zato ni nič čučlnega, če sem gledal za vsakim vlakom, ki je vozil mimo Bohinjske Bele. Na Bledu sem se pozneje izučil za strojnega ključavničarja, po vojaščini pa sem se zaposlil na železnici. Pa nisem takoj stopil na lokomotivo, najprej sem se moral izšolati, dve leti v delavnici, eno leto v šoli, dve leti pa sem bil kurjač. Sele tekrat so mi dali v roke komandne palice na lokomotivi.« »Kje ste bili ustoličeni za strojevodjo?« »Na prvo vožnjo s parno lokomotivo sem odšel pred osmimi leti. Peljal sem vlak ,nabiralnik‘ proti Ljubljani. Strah me je bilo in nerodno sem se počutil. Ko pa sem se privadil, nisem imel več nobenih težav. Ves čas1 sem vozil parno lokomotivo, pred letom pa sem prestopil rio. električno« »Kakšen se vam je zdel ta prestop 7« »Zdelo se mi je tako kot če bi z osla presedlal na konja.« Strojevodja na gorenjski progi prevozi v dveh letih pot okoli sveta. Do sedaj je po grobih računih napravil že štiri poti okoli sveta. Na lej dolgi poti še nikomlur ni skrivil lasu. Spominja se same. da je nekoč nekemu potniku, ki jc stopil z vlaka, odrezalo nogo, ker je skočil iz nagona, preden se je vlak na postaji ustavil. senice. Tam pa so me z re-šilcem odpeljali v bolnišnico, kjer sem se zdravil deset dni.« Ko je strojevodja z Jesenic pred dnevi slišal za nesrečo britanskega letala na Brniku, ni razmišljal. Takoj se je priglasil za oddajo krvi.. Z Jesenic so ga odpeljali v Ljubljano naravnost v bolnišnico. Iskali so kri opečenih. Vzeli so mu 4 del krvi. Zdravniki v Ljubljani pa skoraj niso mogli verjeti, da je bil res opečen, tako lepo se mu je koža zarasla. Njegove opekline pa so dokaz nevarnega dela na železnici. Vprašal tem ga, če je zdaj delo manj nevarno, ko vozi električno lokomotivo. »Na električni lokomotivi se človek počuti kot prerojen. Vse je čisto in udobno. Hitiosti so večje. Prav zaradi tega pa je človek po delu bolj živčno utrujen kot na parni lokomotivi.« »Kakšen se vam zdi svet iz lokomotive?« »Najlepše vožnje so zjutraj, ko se narava prebuja, delo na stroju pa je prav v tem času najbolj nevarno, zakaj tračnice so rosne ir. drsijo, zato pogosto nimam veliko časa, da bi opazoval naravo. Vse. kar vidim, tudi preveč hitro zgine.« Strojevodje na električnih lokomotivah so se nehali pritoževati nad stroji. Pripovedujejo, da je okvar zdaj zelo malo. Če je okvar na železnici vedno manj, zakaj je zamud še vedno preveč? Na lo vprašanje pa strojevodje ne vedo pravega odgovora. V bilanci, ki jo je napravil strojevodja Zvonko Kelbl z Jesenic po osmih letih vožnje na parnih in električnih lokomotivah, je tudi podatek o njegovih zamudah. V svoji delovni dobi še ni napravil »pla-vega«. Sicer pa je na železnici navada, da za vsak neopravičen izostanek strojevodjo postavijo pred disciplinsko sodišče. Če bi bili povsod tako strogi, pravijo železničarji, bi bila pri nas delovna disciplina na zavidljivi višini... ZDRAVKO TOMAZEJ SOLEA mila -v Tovarna 2,iaiorog. Maribor t J£aIeo gospodarimo pilll!lllllll!l!l!l!!lll!llllllll!!ll!ll!!l!IIHIIIII! Mnenje in kritika e Mnenje in kritika Ondan sem slišal tole resnično zgodbo iz polpreteklih časov našega industrijskega razvoja. »A tu naj stoji vaša tovarna,-« je pokazal s prstom na zemljišče ugleden funkcionar z »višjega foruma« na priložnostnem obisku »terena« domačim družbenim delavcem, ki so ga spoštljivo poslušali. In res: zgodila se je njegova volja! Toda gradnja tovarne se je strahovito zavlekla, saj je šla tretjina . sredstev, namenjenih gradnji, samo za utrjevanje temeljev na močvirni zemlji. Takih zgodbic na račun naše polpretekle zgodovine gospodarskega razvoja bi lahko povedali nešteto, vse pa dokazujejo, da »na pamet«, brez ekonomskih analiz, ni mogoče odločati, kje naj stoji ta. ali oni industrijski objekt. Škoda le, da smo prišli do tega spoznanja tako kasno — sicer bi nam ne bilo treba zdaj s prstom kazati na »zaplanirane investicije«. Najbrž ni najbolj prav, če primerjamo ekonomske odločitve s političnimi — med njimi so vsekakor bistveni razločki. Ene in druge pa imajo nekaj skupnega: če niso dobro premišljene in utemeljene, lahko samo škodijo našemu razvoju. Nobena skrivnost pa ni, da v naši praksi samoupravljanja tudi politične odločitve niso vselej dobro premišljene, sicer bi ne govorili zdaj, v času razprav, o sklepih 4. plenuma, da je bila služba informacij državne varnosti, na katere so se mnoge teh odločitev opirale, enostranska, da je iskrivljala realno podobo pojavov in Obveščanje problemov našega razvoja in da je zato našemu razvoju prej škodila kot koristila. Ze samo iz te ugotovitve izhaja, da bi morale politične odločitve, to je odločitve družbeno političnih organizacij, temeljiti na realni podobi in oceni družbenih pojavov in problemov, ki mora pa spet temeljiti na vsestransko resničnih, objektivnih in popolnih informacijah, ki jih posreduje višjim organom družbeno politične organizacije članstvo organizacije. Z aktivistično domislico ali trenutnim navdihom kako naj bi razrešili ta ali oni zapleteni problem, si še tako sposoben družbeni delavec ne bo mogel več pomagati pri svojem delu, saj je vedno manj važno KDO kaj pove, pač pa KAJ kdo pove. Samoupravljanje se je namreč že tako poglobilo, da »gasilcev požarov«, ki so pritekli ob prekinitvah dela »na kraj dogodka«, da bi »rešili, kar se rešiti da«, nihče več ne potrebuje: ne delavci, ki naj bi z »gašenjem požara« pridobili več pravic, ne »subjektivne sile« v občinah, ki so predvsem dolžne razvijati samoupravne odnose in uveljavljati načelo delitve dohodka po delu na domačih tleh. Z gospodarsko reformo in s politično podporo, ki ji jo je dal 4. plenum ,CK ZKJ, so se materialne in s tem samoupravne pravice delovnih kolektivov bistveno povečale, samoupravljanje je postalo osnovna sila našega napredka, to pa pomeni, da aktivistično prepričevanje in razreševanje družbenih konfliktov ni več učinkovito, da je zgubilo vsako ceno in veljavo. Vodstva političnih organizacij bodo torej pri oceni »političnega stanja«, ki jo morajo poklicno oblikovati, MORALA UPOŠTEVATI RAZVOJ SAMOUPRAVNIH PROCESOV DELOVNIH IN POLITIČNO TERITORIALNIH SKUPNOSTI, morala bodo imeti oster posluh za potrebe, želje in zahteve svojega članstva, predvsem pa bodo morala upoštevati vse njegove predloge in sugestije. Zato nikakor ni naključje, če vodstva družbeno političnih organizacij na vseh ravneh v razpravah o vsebini in sklepih 4. plenuma vse bolj naglašajo, da se bo »treba obrniti k članstvu«. Kako smo se v Sloveniji pripravljali za zadovoljitev te potrebe? Slabo! Še vedno sprašujemo delovne ljudi na terenu, kaj mislijo o reformi in o 4. plenumu na star način, rezultate tega spraševanja pa izražamo v različnih internih informacijah s citati: »Ta in ta je rekel po reformi to in to, o 4. plenumu pa to in to,« ne pa s politično oceno. Napak je, ker zbiramo te informacije kot osnovo za solidno politično delo še vedno »po linijah«, vsaka družbeno politična organizacija zase in za svoje potrebe, še bolj napak pa bo, če bomo te informacije le sešteli, med seboj križali, povezali v snopiče ter izdali lične knjižice, ki naj služijo kot glavno napotilo za naše politično delo. Brez nadaljnjega modrovanja je najbrž jasno, da takšno zbiranje informacij, ki naj bodo osnova za politično oceno dogodkov in pojavov in s tem za politične rešitve, ni znanstveno ugotavljanje javnega mnenja, ki je edino lahko čvrsta opora za vsakršno politično akcijo. Zato vsekakor velja podpreti predlog — ki ga je tu in tam slišati — naj bi v Sloveniji združili sile in sredstva za znanstveno raziskovanje javnega mnenja, ki naj ga organizira tudi za potrebe družbeno političnih organizacij Visoka šola za politične vede v sodelovanju z Inštitutom za sociologijo. VINKO BLATNIK IIBiillllllllllllllllllllfflllllllllllllllllllllilllB Brez neorganiziranih protestov! (Nadaljevanje s 1. strani) za finance. Na osnovi tega posredovanja je bilo izdano tolmačenje, da si delovne organizacije za svoje osebne dohodke lahko izposodijo sredstva iz obveznega dela rezervnega sklada tudi, če imajo blokiran žiro račun. To tolmačenje pa je le začasno rešilo nekatere probleme, trajno pa seveda tudi to ne rešuje nastalega položaja. Kajti rezervni skladi delovnih organizacij so prilično skromni in si delovne organizacije iz teh skladov izposodijo denar v glavnem lahko le za enkratno izplačilo osebnih dohodkov zaposlenih. CS ZSJ je tudi ostro kritiziral postopek, po katerem je bil ta predpis Sprejet in se v tem pogledu slovenski sindikati s CS ZSJ popolnoma strinjamo. Jasno pa je treba vedeti, da nadaljnje rešitve lahko iščemo samo v okviru sprejetega predpisa, ker bi vsako vračanje na staro samo škodovalo. Zanimivo bi bilo slišati, kaka se Zakon o dopolnitvi Zakona o knjigovodstvu v delovnih organizacijah odraža na slovensko gospodarstvo? Po doslej zbranih podatkih SDK ima v Sloveniji zaradi novega predpisa blokirane žiro račune 90 delovnih organizacij. Če ne bodo v teh delovnih organizacijah ukrenili vsega potrebnega, se bodo znašli v položaju, da zaposlenim ne bodo mogli izplačati osebnih dohodkov, razen minimalnih, ki pa so le simbolični (15.000 S-din). Zato je treba vso stvar začeti zelo hitro in učinkovito razreševati. Kajti med temi podjetji, ki imajo blokirane žiro račune in ki so v nevarnosti, da ne bodo mogla izplačevati osebnih dohodkov, so tudi nekatera velika slovenska podjetja in vrsta srednjih delovnih organizacij. Prav gotovo bo novi predpis vplival na hitrejše razreševanje nekaterih problemov, ki jih podjetja doslej niso mogla ali niso hoteia urejati. Nujno bo silil podjetja v tesnejše kooperacijske in integracijske odnose. Eden od razlogov za kritičen materialni položaj v podjetjih so prav gotovo velike zaloge, ki bi jih marsikje odpravili prav s tesnejšim sodelovanjem med posameznimi delovnimi organizacijami, morda tudi s tesnejšim sodelovanjem s trgov' io. Drug pomemben vzrok za nastali položaj je tudi prejšnjo neodgovorno investiranje, ko so podjetja denar, ki bi ga morala vložiti v obratna sredstva, enostavno »vtaknila« v zidove. Tudi v tem pogledu bo imel novi predpis pozitivne posledice, ker bo preprečeval, da takih napak v podjetjih ne bodo ponavljali. In končno, kakšen je možen izhod iz nastalega položaja? Minulo soboto je omenjeni problem obravnaval tudi Odbor za gospodarstvo IS SRS, kjer sem imel priložnost razložiti stališča slovenskih sindikatov. Moram povedati, da je Odbor z dokajšnjo enotnostjo stališč sprejel naslednje sklepe: Zakon o dopolnitvi Zakona o knjigovodstvu v delovnih organizacijah naj se vsekakor izvaja. Delovne organizacije so s tem zakonom prišle v težaven položaj in naj zavoljo tega, storijo vse, kar je v njihovi moči, da številne probleme, ki so jih doslej odlagale, začnejo učinkoviteje reševati. Kajti glavna teža tega problema leži na njih. To pa ne pomeni, da drugi dejavniki nimajo odgovornih nalog. Zato je Odbor za gospodarstvo IS SRS tudi priporočil, naj Odbor sklada rezerv SRS razpravlja o problematiki in skuša najti čim več sredstev za reševanje sedanjih problemov. Po potrebi naj že razporejena sredstva ponovno razporedi in pri tem upošteva položaj delovnih organizacij v zvezi z obravnavanim predpisom. V priporočilih so zajete tudi poslovne banke, ki naj skušajo najti čimbolj učinkovito rešitev. Nadalje je Odbor za gospodarstvo pri IS SRS še priporočil, naj o nastali situaciji razpravlja tudi upravni odbor Gospodarske zbornice SRS, Republiški sekretariat za delo pa naj obdela problematiko minimalnih . osebnih dohodkov. Kar zadeva problematiko minimalnih osebnih dohodkov, ki zdaj niso »minimalni«, marveč simbolični, bodo s Sekretariatom za delo najtesneje sodelovali tudi slovenski sindikati. Skupaj bomo skušali najti ustrezno rešitev. Lahko rečem, da je na Odboru za gospodar- Poslano na P P StJ/VI IjublJ K članku o Kmetijski zadrugi/v Škofji Loki »POŽVIŽGAJO SE NA STROKOVNJAKE«, objavljenem v 31. številki Delavske enotnosti, dne 11. avgusta 1966, je prišlo do netočne interpretacije razgovora , med inž. Porento in našim novinarjem.; Izguba v škofjeloški Kmetijski zadrugi je bila omenjena v zvezi s prvim tromesečjem letos, ko je znašala v vseh obratih lastne proizvodnje blizu 6 milijonov starih din. Na osnovi te izgube je inž. Porenta v razgovoru z našim novinarjem predvidel ob polletju blizu 11, 12 milijonov starih din izgube. Resnična izguba ob polletju pa je znašala 6,6 milijona starih din. Druga netočna interpretacija razgovora pa se je vrinila v zvezi s proizvodnjo semenskega krompirja. Inž. Porenta ni dejal, da v zadrugi pridelujejo semenski krompir le na 5 ha, temveč je izrazil samo bojazen, da se bo to zgodilo, če za to delo ne bo zaposlovala strokovnjakov. Vedi© in ©h vsaki priliki skodelico kave ercafo stvo IS SRS prišlo do enotnih, po našem mnenju, ustreznih stališč. Sedaj pa je predvsem pomembno, da se bodo skupna stališča tudi izvajala. _ Menim, da bi morala sinch' kalna organizacija v slehernem podjetju, kjer delavcem grozi izplačilo minimalnih osebnih dohodkov, takoj pred celotnim Ali veste ... da so v mariborski TAM že prva dni tega meseca dosegli 100-odstotni ■plan letonjega izvoza. V avgustu je bil njihov izvoz po vrednosti rekorden: 816 tisoč 486 dolarjev. Letos so izvozili že za 3 milijone 849 tisoč dolarjev svojih izdelkov. ... da po realizirani vrednosti izvoza v, letošnjih sedmih mesecih prednjači na Gorenjskem tovarna »Plamen« Kropa, ki je letni plan presegla za 40 odstotkov. Njen uspeh je še večji, če ga primerjamo z istim obdobjem lani: v prvih sedmih mesecih so lani izvozili za 244.885 dolarjev izdelkov, letos pa za 506.572 dolarjev, kar pomeni povečanje za 107 odstotkov. ... da je proizvodnja slovenske tekstilne industrije letos za 40 odstotkov manjša, ker primanjkuje bombaža in volnene česane preje iz uvoza in iz ostalih republik. ... da pa so kljub samo delni izkoriščenosti obratov tekstilne industrije zaloge izdelkov porastle v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 16 odstotkov. Znatno povečanje zalog tekstilnih izdelkov, zlasti izdelkov za široko potrošnjo, ni le odraz stagniranja prodaje na domačem trgu, temveč tudi odraz slabega izvoza, ki je znašal v petih mesecih letos samo 88 odstotkov lanskega v istem obdobju. kolektivom obravnavati ortiC' njeni problem, kritično ugotC' viti, zakaj je do takega stan)? prišlo in kako naj bi ga rešil1’ Prav nič pa ne bo pomagaj9' če bodo skušali nastali položi razreševati z raznimi neorgafl1' ziranimi protesti, ali pa z zanašanjem na pomoč »od zunaj’"1 Skratka, na Republiških sindikatih menijo, da je še čas z učinkovito, konstruktivno reševanje težav, ki jih je povzro«1 novi predpis. Po naših moč®9 bomo pri teh prizadevanjih te di sodelovali. Upam, da nam h stvar s skupnimi napori ' uspelo urediti tako, da praviloma ne bo prišlo do izplačila minimalnih osebnih dohodke'1’ Verjetno se bo pa pokazalo, !i.j stanja v vseh delovnih organ*' zacijah ni moč sanirati in so nekatere likvidacije nisjn®’ Ne moremo dopuščati, da katerakoli delovna organizacija zl" votari na račun družbe kot c®' lote in predvsem na račun redno nizkih osebnih dohodk0 delavcev. M_ žiVKOVlC NAŠ PODLISTEK: POLEMIČNA RAZPRAVA K ZAKONSKIM NORMAM Prof. dr. Stojan Pretnar Odgovornost za upravljanje O Samoupravljanje je pri nas ustavno določena oblika upravlja-i družbenega premoženja. To družbeno premoženje je v vsakem sameznem podjetju zaupano njegovemu delovnemu kolektivu, ga upravlja sicer v svojem imenu, toda v interesu vse družbene ipnosti. Zato je sleherno upravljanje in tudi samoupravljanje spodarjenje z zaupanim premoženjem, ali drugače izraženo, bolj poenostavljeni obliki:, tudi samoupravljanje je upravljanje ega premoženja. Zato nam je lahko razumeti, da je vprašanje mvornosti za zaupano premoženje osrednje vprašanje ne samo še zakonodaje, temveč našega celotnega družbenega sistema, liko bolj nas mora zato presenetiti, da naša zakonodaja tega jbiema ne ureja niti od daleč tako, da bi bila odgovornost estetično vključena v predpise o upravljanju oziroma samoupravlja’ bodo naslednja izvajanja jasnejša, poudarjamo že v uvodu, v tem sestavku govorimo le o odgovornosti za _ pravilno m itno gospodarjenje z zaupanimi družbenimi sredstvi. Izločujemo ej vso kazensko odgovornost In tudi administrativno odgovornost posebnih predpisih. „ , . ,. Problem je zapleten in ga pravzaprav m mogoče obdelati kratkem zapisu, zato se moramo tudi tu omejiti na nekatere ormativne in primerjalne podatke in opozoriti na nujnost, pred ero stoji naša zakonodaja, ki bo morala v najkrajšem _casu -ašanje odgovornosti izčrpno in vsestransko rešiti, če hočemo -otoviti uspešno rast našega gospodarstva in predvsem vcepiti konkretnimi določbami večji občutek odgovornosti kot ga danes .ko ugotavljamo. Glede dolžnosti pri gospodarjenju je naša zakonodaja z ustavo na čelu dovolj jasna. Tako določa ustava in po njej povzema dobesedno Temeljni zakon o podjetjih naslednjo določbo (člen 17): Podjetje je dolžno ohraniti nezmanjšano vrednost družbenih sredstev, ki jih upravlja«. To pa je minimalna obveznost podjetja in drugih gospodarskih organizacij, ker je njegova temeljna družbena naloga, kot isti zakon na drugem mestu poudarja, biti »osnovni nosilec družbene reprodukcije«, zaradi česar si podjetje »s svojim poslovanjem ostvarja sredstva, ki jih potrebuje za trajno opravljanje svoje dejavnosti«. Naloga podjetja je torej njegova neprestana gospodarska rast. Način, kako morajo podjetja oziroma njihovi organi te naloge opravljati, določa zakon o sredstvih takole: »Gospodarska organizacija mora izvrševati pravico upravljanja s skrbnostjo dobrega gospodarja.« Načela so torej jasna, naloge točno postavljene, skrbnost dobrega gospodarja je predpisana. Zato bi bilo logično, ne samo za pravnika, da bo naša zakonodaja v enaki meri precizna tudi pri določanju odgovornosti, kolikor podjetje ne raste, kolikor se osnovni fond njegovih sredstev proti ustavnemu in zakonitemu predpisu v svoji vrednosti zmanjšuje in kolikor organi podjetja in drugih gospodarskih organizacij na splošno ne poslujejo s skrbnostjo, ki jim je naložena. . Dejansko ugotavljamo nasprotno: Ce pregledamo našo zakonodajo zlasti Temeljni zakon o podjetjih, pa tudi zakon o kon-kurzu in prisilni poravnavi, bomo zaman iskali določb o odgovornosti za nepravilno in nevestno gospodarjenje s sredstvi, ki jih družba zaupa posameznemu delovnemu kolektivu. V tem presenet- - ljivem dejstvu je po mojem mnenju iskati koren za neštevil1 težave in nepravilnosti, o katerih sleherni dan zvemo že iz dne nega časopisja. Namesto do zadnje podrobnosti izdelanega sistema odgovorno*1 ugotavljamo na žalost skoraj popolno praznino v zakonodaji. Preden utemeljimo to trditev z določbami v naši zakonodaji morda ne bo pdveč, če na kratko primerjamo sistem odgovornos : kot ga predpisujejo zapadne zakonodaje o delniških družbah.^" pri teh družbah njihovi organi ne upravljajo svojega, temveč .p premoženje, zato je tudi sistem odgovornosti do kraja izdelan dognan. Odgovornost se prične že v fazi ustanovitve. Zato odgovarj-ustanovitelji delniške družbe osebno in solidarno za vse nepraj' nosti in zlasti za nepravilnost podatkov, s katerimi stopa delni* družba v poslovno življenje. Ker je delniška družba tako * pomembna za celotno gospodarsko življenje v državi in Predv ,ne zaradi varnosti njenih poslovnih partnerjev, predpisujejo /a delniške zakonodaje poseben postopek pri ustanovitvi, pri ce morajo pred formalnim nastankom družbe podati svoje izc mnenje in oceno tudi od delniške družbe neodvisni in zunaj ^ stoječi pregledniki računov. Delničarjem in upnikom družbe, odgovarjajo tudi ti za nepravilnost podatkov ali za nepravu * in nevestnost pri izdelavi svojih poročil, zaradi katerih se J^e ljudje odločijo, da svoj denar nalagajo v delnice novo nas družbe. Ce se že ob tem problemu ozremo na našo zakonodajo, ne n v demo v njej niti sledu o kakršnikoli odgovornosti ustanovite podjetja ali druge gospodarske organizacije, če jo bila ustanov^^ brez ekonomske utemeljitve. Edina garancija je v tem, da ustanovitelj novo ustanovljenemu podjetju omogočiti tista sr® rflo ki jih je določil v svojem aktu o ustanovitvi. Toda to je le m sorazmerje ustanovitelj — podjetje, druge odgovornosti zlasti n ti upnikom podjetja pa ni. , ,:g) (Nadaljevanje prihodnji ARGUMENTI NA TEHTNICI 'ŽIVAHNA POLEMIKA'MED PROSVETNIMI DELAVCI V TRŽIČU ■p*. Ta seminarju za prosvetne delavce občine Tržič, ki je INm bil nekaj dni pred začetkom šolskega leta, so obrav-"L ' navali tudi osnutek predloga republiškega zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Zelo dobra plat te razprave, ki jo je vodila republiška poslanka tov. Faganeli, je bila njena polemičnost, zasnovana na prepričljivih argumentih. Avditorij 80 prosvetnih delavcev je nadrobno tehtal argumente za in proti občinski izobraževalni skupnosti, kakor tudi argumente za in proti širši regionalni izobraževalni skupnosti. Prosvetni delavci se niso omejevali le na to, kaj je v osnutku predloga zakona slabo zapisano, marveč so svoja razmišljanja usmerili k iskanju tistega, kar naj bi bilo najboljše. Poudarili so, da se zavedajo, da nobena izobraževalna skupnost ne more biti sama po sebi idealna, in da bo torej različne argumente treba skrbno pretehtati. GORENJSKA JE ENOTNA REGIJA Predstavnik Zavoda za prosvetno pedagoško službo Kranj je uvodoma poročal o rezultatih javne razprave, ki sta jo že Pred dvema mesecema organizirala kranjski in jeseniški zavod. O čem so že takrat razpravljali? Poudarili' so izkušnjo, da Pri zelo veliki regiji upada interes občin za razvoj in probleme šolstva na njihovem območju. Odločiti se za 4 velike izobraževalne skupnosti v Sloveniji, bi torej pomenilo ohranjevati še naprej nevzdržno sedanje stanje in podpirati centralistično koncepcijo urejanja Problemov vzgojno izobraževalnih dejavnosti. Če je to prvo stališče, ki se je doslej že jasno izoblikovalo, Potem je drugo naslednje: gorenjska regija (Kranj, Škofja Loka, Tržič, Jesenice, Radovljica) je zaključena enota tudi v Pogledu izobraževanja. Gorenjska že sedaj združuje v svojih šolah druge stopnje 85 % vse mladine, ki sc po šolanju zaposli na Gorenjskem. Gorenjska regija, njena izobraževalna skupnost, bi torej tudi odslej lahko zagotavljala racionalen in skladen razvoj šolstva druge stopnje, se lažje povezovala z družbeno-političnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami pri reševanju problematike, ki izvira 'iz vertikalne povezanosti šol in njihove kompleksne problematike v regiji. Končno so se tisti, ki tako razmišljajo, pri tem opirali tudi na strokovno mnenje, da je Gorenjska zaključena regija. To je mnenje, ki ga zagovarja študija »Mreža šol druge stppnje v SR Sloveniji« (izdelal maja 1966 Republiški sekretariat za prosVeto in kulturo). Že na posvetu v Kranju pred dvema mesecema pa se je izoblikovalo tudi nasprotno mnenje. Izhodišče izobraževalnih skupnosti naj bi bilo v občini in le-te naj bi se same v skladu s svojimi interesi medsebojno povezovale v širše regije. OKOLI ČESA JE POTEKALA POLEMIKA V TRŽIČU? V širši izobraževalni skupnosti, skupnosti gorenjske regije, so poudarjali v Tržiču, bi imeli možnost izravnavati doslej velike nerazumne razlike, tiasti v osebnih dohodkih učiteljev. Ne gre samo ,za razvite in revne občine, gre tudi za razlike, ki so nastale med občinami, katerih ekonomska moč sicer ni velika, in manj razvitimi občinami, katerih, proračuni so bili s strani republike doti-fani. A še vedno obstaja vprašanje, po kakšnih merilih naj bi se v bodoče razvitejši odrekli določenemu delu sredstev v korist osnovnega šolstva hianj razvitih področij? Tisto, povsem nasprotno stališče širši regiji, je našlo vehementne zagovornike tudi v Tržiču. Obstaja nevarnost, da bi se občine, ki smo jih s tem razbremenili finančne skrbi za °snovno šolstvo, razvezale tudi Sicer vsakršne skrbi za raven ib kvaliteto osnovne šole, njc-he uspehe, njeno povezavo z '■koljem itd. To pa ne bi bilo dobro, saj so nekatere občino v Preteklosti zelo lepo skrbele za sVoje osnovne šole in rezultati vidni. Komuna ne bi smela 'Zgubiti živega stika z izobraževanjem, zato bi bilo vendarle morda smotrneje, da bi v okviru občinskih izobraževalnih skupnosti ostala skrb za otroško Jmrstvo, osnovne šole, glasbeno ®°lstvo in pa seveda za izobraževanje odraslih, saj te potrebe mkalna skupnost najbolj pozna. ;'c nazadnje bi bile občinske 'Zobraževalne skupnosti gotovo dajcenejše in najučinkovitejše, kadar bomo morali zbrati dodatna sredstva za izobraževa-"ie, za prevoze otrok, za mali-Ce. za stanovanja učiteljev, šti- pendije. Razumljiva je sicer težnja, da bi vse osnovne šole imele enotne pogoje za delo. Toda popolna izenačitev gotovo ni mogoča, če upoštevamo le to, da ima vsak industrijsko bolj razviti kraj specifične probleme, ki jih bo moral reševati na primer s celodnevnim bivanjem otrok v šoli, z osnovnim izobraževanjem zaposlenih itd. Nekdo drug je takemu raz- mišljanju dodajal: pravimo naj bi izobraževalna skupnost ne imela le funkcije financirati šolstvo, temveč tudi usmerjati razvoj šolstva. V občinski izobraževalni skupnosti bi prav gotovo več Tržičanov lahko vplivalo na šolstvo, a če bi Tržič sodil v ljubljansko izobraževalno skupnost, bi tam naše interese lahko zagovarjali le dva ali trije predstavniki. In dalje. Radi bi čimvečjo samoupravnost in vpliv proizvajalcev na trošenje sredstev. Nikar jim torej te možnosti in pravice preveč ne odtujimo. Seveda pa je tudi res, da si dobro usmerjanega šolstva ni mogoče zamišljati brez dobre prosvetno-pe-dagbške službe, te pa si vsaka občina ne more privoščiti. Zato bi bilo potrebno ubrati srednjo pot, odločiti se za srednje veliko izobraževalno regijo. Polemika v Tržiču je torej postavila tele alternative: — Ali občinska izobraževalna skupnost in prostovoljno medsebojno povezovanje takih skupnosti v širšo izobraževalno skupnost? (Nihče pa že danes ne verjame, da bi se bogatejša občina hotela povezovati z revnejšo). Najbolj prepričljiv argument, ki smo ga slišali v zagovor te alternative je ta, da bi občine lažje zbrale potrebna dodatna sredstva in da bi se osnovna šola zagotovo uspešneje povezovala z življenjskim in ustvarjalnim okoljem komune. — Ali gorenjska regija, ki naj bi skrbela za enotnejše pogoje vseh gorenjskih osnovnih in drugostopenjskih šol, oziroma le za enotnejše pogoje prvih, če bi republiška izobraževalna skupnost prevzela skrb za razvoj vseh slovenskih drugostopenjskih šol? VIR SREDSTEV ZA ŠOLSTVO ODVISEN OD ZNANJA ZAPOSLENIH Odločna zahteva, ki smo jo slišali v Tržiču: zakaj predlog zakona med vsemi naštetimi zavodi ne našteva tudi delavskih univerz? Ali jih še vedno istovetimo z izobraževalnimi centri v gospodarstvu oziroma z od- Novi prijatelji za novo šolsko leto delki za odrasle pri rednih šolah? Delavske univerze je poklicalo v življenje samoupravljanje, živa potreba zaposlenih, da izpopolnjujejo svoje znanje. V Tržiču je na primer še vedno 49 % zaposlenih brez popolne osnovne šole. Zaposlenim je potrebno stalno strokovno izpopolnjevanje, kot samoupravljavcem in gospodarjem so jim potrebna družbena znanja. Končno tudi njihove splošne izobrazbe ne bi smeli več podcenjevati, saj človek danes marsikdaj že ni več sposoben najti soglasja med seboj in strojem. V predlogu zakona o izobraževanju odraslih ni govora. In vendar so zaposleni tisti, ki bodo s svojim prispevkom od osebnega dohodka (ta je glavni vir!) ustvarjali slabše ali boljše pogoje za šolanje novih generacij. Kako naj ustvarjajo več, če njihovo znanje danes ni zadovoljivo? Ali smo res že tako bogati, da lahko križem rok čakamo 'Te na rezultate novih izšolanih generacij? Sonja Gašperšič Kdaj bomo lahko ustvarili ND1500 - 2000 dolarjev ? rj ugotovitvijo, da ima-ff. mo v Jugoslaviji kot Sloveniji premalo strokovnih kadrov, se veže ugotovitev, da so v celoti sredstva za izobraževanje pri nas dokaj pičlo odmerjena. Če bolj razvita mreža izobraževalnih institucij in izobraževalnih dejavnosti terja večja sredstva, kar nam je vsem jasno, pa nam je pogosto manj znano, kakšna bi morala biti mreža Izobraževalnih ustanov, da bi zadostili našim potrebam po strokovnih kadrih. V 6—7 štev. revije Teorija in praksa objavlja Stane . Možina svoje razmišljanje pod naslovom »Smotrnost izobraževanja in zaposlovanja«. V dneh, ko teče javna razprava o osnutku slovenskega zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, se pogosto omenjajo nekateri pokazatelji, ki jih omenjeni članek obravnava Po podatkih iz 1961. leta (čeprav se kasneje razmerja popravljajo'!, smo imeli v Sloveniji 4,1 % prebivalcev s srednjo izobrazbo, 1,6 odstotka z višjo in visoko izobrazbo in 71,9 % prebivalstva z osnovnošolsko izobrazbo. Avtor omenjenega članka ;se zavzema za raven kadrovske strukture, ki jo je postavil francoski ekonomist I. rouras-.ie, ko je imel pred očmi gospodarstvo. ki bi bilo zmožno ustvarjati 1500 do 2000 dolarjev narodnega dohodka po prebivalcu. Po tej strukturi naj bi bilo ca 14% visoko strokovnih kadrov, ca. 27 % višje in srednje strokovnih kadrov, ca. 40 % kvalificiranih in le ca. 19 % nekvalificiranih (pod tem razumemo priučene). Kratka primerjava: 5,7 % srednje, višje in visoko kvalificiranih leta 1161 v Sloveniji nasproti 41 % srednje, višje in visoko kvalificiranih po kadrovski strukturi francoskega ekonomista! ■IIIIIIIIiE Stališča ob osnutku slovenskega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje Za en vir financiranja Posredovala sta jih republiška odbora sindikata storitvenih dejavnosti in sindikata kmetijskih ter živilskih delavcev Slovenije t javno razpravo o osnutku slovenskega zakona o _fi-\/ nanciranju izobraževanja in vzgoje so se vključili ” tudi sindikati. Te dni je zasedalo predsedstvo republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti, hkrati pa je tudi republiški odbor sindikata kmetijskih in živilskih delavcev sklical posvetovanje predstavnikov dvanajstih kmetijskih delovnih organizacij iz vse Slovenije ter predstavnikov slovenskih kmetijskih šol. Na obeh sestankih so razpravljali o osnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. Skušajmo na kratko izluščiti nekatere bistvene pripombe, ki so jih prispevali predstavniki obeh sindikatov. GOSTINSKE IN TRGOVSKE ORGANIZACIJE NAJ BI SAME FINANCIRALE . IZOBRAŽEVANJE SVOJIH KADROV Razprava na seji republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti se je v glavnem osredotočila na financiranje izobraževanja na šolah druge stopnje, ali še konkretneje povedano, na gostinskih in trgovskih šolah ter drugih ustreznih šolah, kjer se izobražujejo kadri za gostinsko ali trgovsko stroko. Člani predsedstva pa tudi gostje, ki so seji prisostvovali, so menili, da bi glede financiranja šol njihovih strok bila primerna za vso republiko ena izobraževalna skupnost, oziroma naj bi gostinske in trgovske organizacije same financirale izobraževanje svojih kadrov. V razpravi so člani predsedstva opozorili na vrsto pomanjkljivosti v dosedanjem izobraževanju kadrov za potrebe gospodarskih organizacij s področja storitvenih dejavnosti. Predvsem so ugotavljali, da je raznih šol, bodisi gostinskih, trgovskih ali obrtnikih vse preveč, za kar tudi precej neracionalno trošimo sredstva. Mnogi so se spraševali, ali je potrebno, da imamo iiuBininiiiiiiiiniDiiHiiifinflfflpHiffliritiiBinfisjiHiniBB^SSfiiHifiiiHiiiii v Sloveniji devet gostinskih in prav toliko trgovskih šolskih centrov ob samo milijon in pol prebivalcev. Navedli pa so primer Francije, kjer imajo za vso deželo le 6 gostinskih izobraževalnih centrov. Zavoljo tega so si bili predstavniki sindikata storitvenih dejavnosti edini, da naj gospodarske organizacije, ko -bodo tudi odslej financirale izobraževanje svojih kadrov, proučijo tudi kakšne kadre in koliko šol zanje potrebujejo. Sicer je kaj malo verjetno, da bodo zbrale tudi dovolj denarja ža financiranje izobraževanja in vzgoje lastnih kadrov. Člani sindikata storitvenih dejavnosti so se ob tem, ko so razpravljali o virih financiranja za izobraževanje in vzgojo, zavzeli le za en vir financiranja, in sicer za prispevek od osebnih dohodkov zaposlenih. Menili so, da je ta vir najbolj povezan z znanjem, vloženim v delo, in če bodo uspeli, se bodo potegovali za kar največji odstotek, to je najmanj za prispevek v višini 5 % od osebnih dohodkov zaposlenih. ZA ENO IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST Na posvetovanju, ki ga je organiziral sindikat kmetij- Illlllllllllllllllllllllilllllilf llllilllllllllllliillllllllllllllillliii Za delo, za šolo in za izlete vas lepo' obleče modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR nama seeiszezs V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, WOLFOVA 1 NA IZBIRO V PRITLIČJU: e sobno in kuhinjsko pohištvo, modernih in klasičnih oblik ® oblazinjeno pohištvo: kavči, otomane, fotelji e vzmetnice, žimnice »jogi« © kuhinjske In sobne mize, stoli e šivalni stroji NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDITI 10-ODSTOTND POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI nama LJUB I J ANA 1*111 111**1!» skih in živilskih delavcev pa J so predstavniki dvanajstih g kmetijskih gospodarskih orga- jj nizacij in kmetijskih šol ugo- ..jj tavljali, da še trenutno na 13 g kmetijskih šolah v Sloveniji g izobražuje blizu 1400 slušate- jj ljev. Zavoljo tega, ker se na g vseh kmetijskih šolah izobra- jj žujejo ljudje iz vse Slovenije, g na Mlekarski šoli v Kranju g pa celo tudi iz ostalih repub- g lik, so na posvetovanju meni- g li, da bi bila v Sloveniji pri- jj merna ena izobraževalna skup- g nost kmetijskih šol. Predstavniki sindikata kme- jj tijskih in živilskih delavcev g Slovenije zagovarjajo eno J izobraževalno skupnost s tem, gj ker je sedanji sistem organi- g zacije izobraževanja v kmetij- g slvu izredno slab in neučinko- g vit. Predvsem so šole neza- jg dostno opremljene. Nekaterih g kadrov, ki se zdaj izšolajo na jj slovenskih kmetijskih šolah, jj na primer tehnikov, je preveč, g drugih kadrov, na primer kva- g lificiranih ali visokokvalifici- jj ranih kmetijskih delavcev pa § premalo. Razen tega zdaj ni- g majo na šolah niti enotnega g izobraževalnega programa, ni- g ti podatkov, koliko kmetijskih jj kadrov potrebujejo kmetijske jj gospodarske organizacije. Podobno, kot so ugotavlja- jj li na predsedstvu sindikata jj storitvenih dejavnosti, so se J tudi člani sindikata kmetij- p skih in živilskih delavcev za- • vzeli predvsem za en vir fi-nanciranju, to je za prispevek od osebnih dohodkov zaposle-»ih v delovnih organizacijah in od dohodnine zasebnih g kmetijskih proizvajalcev. M. Ž. iiiiiniiiiiiHiniiniiimtiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiminiiiiiitiiitiiiiiiimitmiuiniiinlii i!iiiiBiniiimii!ii!iifflHiiiiiawtiiininim!iitHiiiimminiifflHmiiHiiiii!!!!ii'i GOSTINSKO PODJETJE SIDRO Piran vabi v novo odprto restavracijo ki ima poleg 200 sedežev v sedežev na gostinskem vrtu rišče PUNTA, Piran, restavraciji še 200 ter urejeno parki- #'ZV^zvAzwna/VWWWVWWVVVWWWWWVWVWS/VWWVW' vwvwv !!'!llll!lllllllllllllll|l!!!!!l!lllilllllllllll]l!ll[||llllllllllllllilllllllll!l!lll|lllillllllll!!ll|l!lEEIIIlIIIIiroilHliro»li 11*11111 nfl*iH»i"""'mi!!til z (NE)VSAKDANJA ZGODBA O NOVOMES KEM »LABODU« Tevcurna, ki so jo obsodili na propad, danes žanje lepe uspehe - V modernizacijo proizvodnje so vložili že blizu 550 milijonov starih dinarjev lastnih sredstev - V novemeškem podjetju »Labod« so v treh letih povečali produktivnost za 44 % in se tako približali evropski produktivnosti - »To, kar smo naredili, je šele tretjina tistega, kar hočemo storiti,« je našemu sodelavcu izjavil direktor Zdravko Petan Mnoga podjetja, ki so zrasla iz majhnih obrtniških delavnic, so danes na precej trdnih nogah. Zavoljo preprostih razlogov. Žilavo so se spoprijeli s težavami. To se jim že danes pošteno obrestuje. © S POLNO ZMOGLJIVOSTJO OB NOVEM LETU V novomeškem »Labodu« že danes lahko naredijo 8.000 moških srajc dnevno. S tem so se uvrstili med srednje velike tovrstne proizvajalce. Proizvodnjo so specializirali: 90 odstotkov srajc in le 10 odstotkov moškega spodnjega perila. »Marsikdo se je že spotaknil ob nas, zakaj ne proizvajamo samo srajc,« pripoveduje direktor Laboda ZDRAVKO PETAN. »Na očitke, zakaj ,štulimo’ v proizvodnjo še moško spodnje perilo, ko pa je takšnih proizvajalcev v Jugoslaviji blizu 200, moram odgovoriti, da se nam zdaj tudi proizvodnja spodnjega moškega perila splača. Prav tako smo jo specializirali V tej proizvodnji stalno dela 30 delavk in po naših izračunih dosegajo evropsko produktivnost.« Direktor ima po svoje prav. Tudi rezultati gospodarjenja to potrjujejo. »Dejansko bomo s polno zmogljivostjo začeli proizvajati z novim letom,« pripovedujejo delavci. »V nove proizvodne prostore smo se preselili šele pred nedavnim. Zavoljo tega smo delovni načrt za drugo polletje naredili posebej, kajti proizvajati smo začeli pod boljšimi pogoji.« Posebej so načrt naredili tudi za ostala dva obrata »Laboda«, ki jih imajo v Krškem in v Kostanjevici. Prej so v obeh obratih, tako v Krškem kot v. Kostanjevici, delali le v eni izmeni. Zdaj imajo že dve- izmeni in po potrebi, kadar rešujejo »ozka grla«, vpeljejo tudi tretjo izmeno.. Podobno velja tudi za obrat v Novem mestu. vorim, da ne bo imel spet kdo pripomb, kaj se hvalite, saj tega ne boste naredili...« 9 LIKVIDACIJA ALI SANACIJSKI NAČRT V »Labodu« raje delajo, kot pa govorijo o svojih uspehih. Zavzeto pa povedo, kaj morajo še storiti, da bodo še bolje gospodarili. A vseeno je pogovor stekel o tem, kako so sploh dosegli takšne proizvodne rezultate, kakršne izkazujejo sedaj. Naredimo kratek skok v leto 1962, ki nedvomno pomeni prelomnico za novomeško industrijo perila. Takrat so imeli »na grbi« 106 milijonov S-din izgube. Delno po svoji krivdi, delno pa zavoljo »zunanjih« vplivov, kot zdaj pravijo. Toda, ko so si v »Labodu« nakopali takšno izgubo, niso imeli niti proizvodnega programa, o industrijsko tehnološkem procesu ni bilo govora, kaj šele, da bi imeli kakšnega strokovnjaka, ki bi organiziral proizvodnjo. Na novomeški občini so že rekli: »Labod« naj gre v likvidacijo!« Vsi so bili črnogledi glede »Laboda«. Kanček upanja je tlel le še pri nekaterih največjih optimistih, ki so verjeli, da se da ' iz novomeške »industrije« perila še kaj narediti. Sicer bi se na cesti znašlo 270 zaposlenih, od tega 97 odstotkov mater z otroki in deklet. Med optimisti je bil tudi predsednik novomeške občine Sergij Thorževskij. Zaupal je kolektivu »Labod« in nagnil tehtnico v korist »sanacijskega načrta«. »Kar je res, je res,« pravijo v Novem mestu. »Če kolektiv »Laboda« ne bi imel na svoji črt, ki so ga izdelali na občini za »Labod«, je tako najprej predvidel izgradnjo novih proizvodnih prostorov, saj dotedanji tesni prostori na Glavnem trgu v Novem mestu resnično niso bili niti malo primerni za kolikor toliko normalno proizvodnjo. Prišel je novi direktor to\r. Zdravko Petan. • ODREKLI SO SE VIŠJIM OSEBNIM DOHODKOM, DA BI LAHKO NAGRADILI STROKOVNJAKE »Posojila za sanacijo, podjetja smo dobili le 27 milijonov starih din. Sami smo morali pri- Niso si mogla pomagati s krediti. Pot gospodarjenja so si utirala sama, kakor so vedela in znala. Ta pot ni bila lahka. Tudi ni mogla biti lahka, saj so delavci zelo pazili, za kaj bodo potrošili ta a ji oni dinar. Delavcem ni bilo vseeno, ali bodo težko prigospodarjeni denar porabili za stroje ali pa ga bodo potrošili »iz rok v usta«. Preudarno so si izbrali pot bodočnosti. Denar so nalagali v modernizacijo proizvodnje, to je v stroje, v izboljšanje tehnoloških postopkov, v- kadre ... Vzemimo primer metliške konfekcije »Beti«, ki je začela delati v nekdanjih konjskih hlevih. Tedaj je bila na zadnjem mestu med konfekcionarji, danes je med prvimi. Vsi so ji pred leti napovedovali neslaven konec. Seveda so se delavci v »Beti« marsičemu odrekli, da so lahko dosegli to, kar danes imajo. Danes pa nimajo samo sodobnih strojev, marveč tudi nove tovarniške prostore, solidne osebne dohodke in letno prigospodarijo tudi več kot 500 milijonov S-din za sklade. A to pot ne bo tekla beseda o »Beti« ... ... marveč o novomeški industriji perila »Labod«. Sorodni sta si obe tovarni. Sorodni v tem, da »Labod« preživlja podobno pot razvoja, kot jo je preživljala še pred nedavnim metliška »Beti«. »Toda to je šele tretjina od tega, kar hočemo narediti,« pojasnjuje direktor. »Imamo načrte, da tovarno še razširimo in da od sedanjih 3,6 milijarde starih din bruto proizvodnje v naslednjem letu preidemo na 4 milijone S-din, kasneje pa na ... Pravzaprav, o tem raje ne go- strani predsednika občine, bi kaj malo ostalo od tovarne. In če jedro kolektiva ne bi imelo toliko trdne volje priti na zeleno veljo. Tako so pred štirimi leti v »Labodu« še enkrat začeli znova. Največji problem so bili proizvodni prostori. Sanacijski na- POSNETEK JE IZ PRIKROJEVALNICE V LABODOVEM OBRATU V KOSTANJEVICI gospodariti denar, če smo hoteli odpraviti 102-miilijonsko izgubef. Tedaj smo zaslužili le borih 10 tisoč S-din na mesec,« je rekla Ivanka Gorkič, predsednica delovne skupnosti v likalnici. Sanacija 102-milijonske izgube pa je bila za kolektiv »Laboda« samo ena od številnih težav, ki so se zgrnile nanj. Bolj jih je skrbelo, ali bodo v njihov kolektiv sploh prišli strokovnjaki, ko pa so imeli tako nizke osebne dohodke. Brez strokovnjakov pa so bili »zapisani pogubi«. Odrekli so Se mnogim ugodnostim. Predvsem višjim osebnim dohodkom, samo zavoljo tega, da bi maloštevilne tehnike in inženirje, ki so jih uspeli dobiti, dobro nagradili. Strokovno delo in spodbuden proizvodni program sta jim kmalu začela prinašati lepe denarje. Takoj ko so sanirali izgubo, so pred tremi leti ob cesti,: ki pelje na Otočec, zakoličili nove proizvodne prostore. Vanje so se preselili letos. V vseh teh letih pa so prigospodarili toliko denarja, da si niso sezidali samo nove tovarne, marveč kupili tudi nove stroje. Nad 350 milijonov starih din jih je vse veljalo, pa so ta denar radi dali iz svojih skladov. To je le eden od podatkov dobrega gospodarjenja. Številke o tem pa so še bolj zgovorne. Če jih izkoristimo, potem ne gre prezreti, da je kolektiv novomeškega »Laboda« s specializacijo proizvodnje v zadnjih treh letih povečal produktivnost kar za 44 odstotkov. S tem se je močno približal produktivnosti v podobnih tovarnah zahodnoevropskih dežel. Osebne dohodke zaposlenity so na osnovi izoblikovanih meril nagrajevanja povečali od leta 1962 najmanj za šestkrat. ® Ali pa: sklade na enega zaposlenega so povečali od 86 tisoč S-din v letu 1962 na blizu 600.000 S-din v lanskem letu. Kolektiv »Laboda« je lani prvič začel resneje tudi izvažati. Srajc BETKA GOLOB DELA NA TEKOČEM TRAKU V ŠIVALNICI IN JE KVALIFICIRANA ŠIVILJA so izvozili za 200.000 dolarjev v šest zahodnoevropskih dežel, letos bodo izvozili na trg s čvrsto valuto za približna pol milijona dolarjev moških srajc. In tako naprej govorijo številke ... ® LAHKO BI GOSPODARILI ŠE.BOLJE, CE... Direktor podjetja je odgrnil še drugo plat: »Nisem zadpvoljen s tem, kalr smo dosegli. Predvsem me težijo še zmeraj nizki osebni dohodki delavk. Namesto da bi zaslužile po 80 in več tisoč S-din, za kar imajo izredne možnosti, pa nekatere zaslužijo le po 35.000 starih din na mesec. Imamo realno izoblikovana merila nagrajevanja za sleherno. delovno - mesto, tako v neposredni proizvodnji kot v upravno tehničnem vodstvu podjetja, odlične delovne pogoje... Pa vendar nekatere, zlasti mlajše delavke, nočejo biti bolj resne pri delu.« Ena od »starejših« delavk iz likalnice: _»DeIamo v manjših skupinah in imamo skupinsko normo. Zavoljo tega se pri nas redkokdaj zgodi, da bi katera od delavk slabo zaslužila. Kajti, če ugotovimo, da je slabo delala, jo kaj hitro izločimo iz svoje sredine. Povsem drugače pa je pri mlajših delavkah, ki delajo na delovnih mestih z individualno normo ob tekočem traku. Tu se še kako pokaže, katera delavka je pridna in katera ne. Toda. če se sama ne zavzame za delo, jo za zdaj težko kdo prisili, da bi bolje in več delala.« To pa je pomanjkljivost njihovega sistema nagrajevanja. Spoznali so jo tudi organizatorji proizvodnje. Zato za delovna mesta ob tekočih trakovih« teh ' imajo več, že . oblikujejo nova merila nagrajevanja, ki jih bodo najprej tri mesece preizkušali, potem pa, če se bodo obnesla, tudi uzakonili. K tej (ne) vsakdanji zgodbi o novomeški industriji perila »Labod« bi lahko ‘ zapisali še mnogo spodbudnih besed. Vsekakor pa življenje in gospodarjenje blizu 500-članskega kolektiva, potrjuje izrek, da »iz majhnega raste veliko«. In d a. za to ni potrebnih nobenih »botrov«, če delovni kolektiv pošteno zasuče rokave in tako postane sam svoj »boter«. MILAN ŽIVKOVIČ