ste«. 53. Velja po poŠti: ta celo leto naprej K26'— „ 13- „ 6 50 „ 2 20 ta pol leta xa Četrt leta „ ta en mesec „ V upravniStvu: ia celo leto naprej K 20--ta pol leta „ ta ietrt leta ra cn mesec „ 5-1-70 l a pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h» 0 LJubljani, g torek, dne S. marca 1907. LCtO XXXI). —— ........ HWWWW>»I'IH —A'111/. PM r, • —^_____... ___ f I ft 1115 M151* isim ^M ^M M ■■ ■■ za ko trikrat ^H ^H ^H H MM ^^HBHP ^V^H^B HMH^V ^H ^^^^ ^H |H| ^^V l^B enostopna garmondvrsta ^^^ H| ^ ■■ ■■ ^B večkratnem LJ B. A U W ■ | lj lj Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod čez ---dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se oie vračajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod za več ko trikrat V reklamnih noticah stan« enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravniJkega telefona Stev. 188. 0 siogolld. (Iz Istre.) Dekret kongrcgacije od 18. decembra pr. I. iznenadil jc prijatelje in protivnike staroslo-venskega jezika v bogoslužju. Prve zato, ker so pričakovali več naklonjenosti napram hrvaškemu narodu, ki se je z glagolico stoletja čvrsto držal katoliške vere; druge je presenetilo, ker sc niso nadejali tako izdatne pomoči za svoje nepoštene svrhe, kakršno jim ravno daje rečeni odlok. Ako bi se hotelo naredbo sv. Stolice izvesti doslovno, potem bi sploh morala ponehati glagolica v liturgiji. A kakšna zmešnjava bi nastala v tem slučaju med Hrvati, se ne more povedati. Novih Ricmanj ne bi manjkalo. Znano nam je važno mesto, kjer imajo uže pripravljen prostor za pravoslavno cerkev, ako se bode hotelo po sili nadomestiti knjigo »Slavet« z latinščino. Splošno jc prepričanje, da .je bila kongre-gacija po nepoklicanih svetovalcih in diplomatih krivo poučena, gotovo tudi siljena, kar prvotno gotovo ni nameravala narediti. Prehuda jc naredba tudi v tem, da drži duhovnike glagoljaše za inferiorne od duhovnikov latinskih, ker prvi ne bi smeli niašcvati v neglagolskih cerkvah. Da li to odgovarja sploh razmeram — posebno pa današnjim, je zelo dvomljivo! Hrvaški narod pričakuje sedaj rešitev te važne zadev od svojih škofov v stalni nadi, da se bode ostrina dekreta ogladila: t. j. da sc bo pripoznala knjiga »Slavet« kot nastavek glagolice, kar tudi resničnim odnoša-jem odgovarja. V koliko sc bo ta želja izpolnila, bo pokazala prihodnjost. Dva škofa sta se uže oglasila s svojim komentarom — in sicer poreški in tržaški. Prvi (škof Plapp) je to pereče vprašanje razvozlial na kratko kar z eno samo potezo peresa. Objavil je namreč v svojem diecezanskcm listu, da v njegovi škofiii sploh ni nobene cerkve, ki bi imela pravo na glagolico pozivaje se na svojega prednika škofa Peteanija iz srede pro-šlega stoletja, koji jc trdil v nekem izvestju na gorišk. nadškofa, da uže takrat v poreški škofiji še ostankov glagolice ni bilo. Nasprotno pa je res, da se nahajajo iz tistega časa še matične knjige, pisane glagolsko. Pred par leti so še živeli ljudje, ki so pomnili še duhovnike glagoljaše; — in še dandanes so fare, v kojih pevci pri slovesnih sv. mašah pojejo »slava«, »vjerujem« po glagolsko, če tudi malo pokvarjeno. Škof Flapp je torej izdal strogo naredbo, da se mora uvesti povsod latinski ritual in vse druge knjige, koje rabijo pri službi božji. Ljudstvo je skrajno nezadovoljno, a ne ve se komu potožiti. Da so gospodje pri ordinariatu v Poreču samo z enim okom pogledali v znamenito knjigo dr. L. Jeliča o glagolici, bi bili gotovo bolj previdni, vsaj kar sc tiče pretek- losti. Glas iz Trsta je v tem oziru nekaj dobrohotnejši, dasi ie upanja prav malo tudi tukaj. Za dekanat kastavski se hoče nekako priznati pravo na glagolico, na ostale dele tržaške škofije se pa najbrže nc bo nič oziralo. Iu vendar so razmere glede liturgij-skega jezika v glavnih potezah povsod, kjer bivajo sedaj Hrvatje, enake. Povsod se je namreč rabilo več ali manj »Slavet« kot nastavek za staroslovenščino kot cerkveni jezik, tako v Dalmaciji, kakor v Istri in hrvaškem Primorju. Cela ta cerkvena zadeva ie pa dobila zadnji čas popolnoma novo lice, prešla namreč jc v delokrog orožnikov. Uže kakih deset dni izprašujejo ti, vsled naloga od svojega osrednjega zapovedništva, kako duhovniki berejo sv. mašo, za koje dele službe božje se rabi »Slavet« itd. Govori sc, da imajo strogo zapoved postopati proti vsakemu, kdor bi javno kritikoval dekret rimske kurije. To jc sedaj vrhunec pohujšanja. Ljudstvo trdi, da hoče cerkvena oblast s pomočjo posvetne vlade — in sicer s posredovanjem orožne sile vzeti mu starodavno pravo na porabo glagolice v bogoslužju. Koliko da s tem trpi ugled cerkve - in duhovščine ni treba omenjati! Ta najnovejši poizkus, urediti strogo cerkvene razmere z bajoneti, je rešenje zadeve glagolice korenito pokvaril. Za novi državni zbor bo pa to za vse prave ljudske poslance hvaležno polje, da se uže vendar enkrat odloči, kaj je pravzaprav delokrog orožništva. Obravnave z 0$ri. V soboto je bilo na Dunaju končano prvo branje avstro-ogrske nove pogodbe, v kolikor je pogodba predmet obravnavam med obema vladama. Sedem mesecev so se strokovnjaki iz raznih ministrstev bavili z vsemi vprašanji, ki so bistvo avstro-ogrske nagodbe. Vsa dosedanja posvetovanja avstrijskih in ogrskih veščakov so jasno označila stališče obeh vlad,obenem pa razsvetlila globok prepad, ki loči avstrijsko stališče od ogrskega glede na finančno-politična, veterinarska in železniško-tarifna vprašanja. Zadnje obravnave, ki so se jih udeležili tudi obe-stranski ministri, so imele namen, da se napravi brv čez prelaz, da obestranski vladni referentje dobe nova navodila za. nadaljna pogajanja o prepornih vprašanjih. Iz teh obravnav se sčasom pokaže obris bodoče nagodbe. Naj sc ta nagodba imenuje carinska in trgovska zveza ali le pogodba, v tej ali drugi obliki bodo uravnane gospodarske razmere med Avstrijo in Ogrsko. Kes je sicer, da ima Avstrija nasproti Ogrom vezane roke le do konca leta 1907; toda samo trgovske pogodbe celokupne države z vnanjimi državami zagotavljajo in narekujejo monarhiji carinsko skupnost za na- daljnih deset let. Zato jc klic »Proč od Ogrske« vsaj za bodoče desetletje v polnem obsegu le prazna fraza, bojni klic za one, ki ali nc umevalo vprašanja ali izrabljajo ta klic le kot agitacijsko sredstvo. Mi moramo stvari in razmere presojati, kakršne so, ne pa, kakršne bi morale biti. V toliko pa so pač jasne razmere nam in Ogrom, ki trezno presojajo to zapleteno vprašanje, da se Avstriji n1 treba bati popolne trgovsko-politične ločitve. Pomisleke morejo vzbujati pri nas edinole oziri na velemoč naše države, na veljavo v evropskem koncertu. Avstrijsko poljedelstvo more le pozdravljati carinsko mejo med Avstrijo in Ogrsko. Pa tudi avstrijska industrija bi mogla najti nove trge in nove kupce ter se od-škodovati za prve izgube na Ogrskem. Vse te izgube pa bi bogato pokrile mnogo ugodnejše trgovinske pogodbe, ki bi iili Avstrija sama sklepala z vnanjimi državami. Dalje ne smemo prezreti, da sc v istem trenotku razdere skupna banka, ko se razdeli skupno carinsko ozemlje ter med Avstrijo in Ogrsko postavijo carinski mejniki. Obče je znano, da so vsa večja ogrska podjetja, osobito pa industrijska, navezana na avstro-ogrsko banko; to pa vzdržuje avstrijski kredit. Ogri pa hočejo izrabiti ugodno priliko, ko se avstrijska vlada ne more naslanjati na parlament. To je stara, slaboglasna taktika ma-žarskih politikov, ki zlorabljajo slučajne avstrijske zadrege. Razprave o ogrskem carinskem tarifu sploh niso imele druzega namena, nego priciganiti si nekaj novih koncesij na avstrijske stroške ali skupne države. Iu to je ravno, kar vzbuja ogorčenost v avstrijskih krogih. V prvi vrsti zahteva avstrijska vlada novo pogodbo z Ogri na dvajset let, Za to zahtevo more navajati politične iu gospodarske razloge. Ogri pa se seveda temu ustavljajo, ker so jih omamile fraze mažarskih šovinistov, da Ogri vzdržujejo Avstrijo in plačujejo stroške za državno skupnost. Izključeno pa je že danes, da bi novi avstrijski parlament odobril novo nagodbo, ki bi jo morala Avstrija plačati z novimi žrtvami. Mi zahtevamo pošteno dobro nagodbo. To pa je ravno največja težava pri obravnavah. Kar je za nas dobro in pošteno, tega ravno nočejo Ogli, ki se morejo, kakor kažejo znamenja, zopet zanašati na ministra za vnanje posle in druge faktorje. Ogri nai le vzamejo v roke svinčnik in naj računajo dobičke, ki jili imajo od Avstrije. Kvota, ki .io plačuje Avstrija v pokritje skupnih stroškov, jc za nas očividna zguba in za Ogre dobiček na milijone. Avstrija žrtvuje samo iz carinskih dohodkov najmanj 30 milijonov vsako leto za Ogre. Avstrijski kredit podpira ogrsko valuto, avstrijske železnice pospešujejo ogrski izvoz na veliko škodo av- strijskih pridelkov. Jasno je torej stališče avstrijske vlade nasproti ogrskim zahtevam. Ravno tako jasna pa je mažarska nakana, ki računa na one kroge, ki so in bodo pripravljeni za dinastiške interese dovoliti Ogrom nove koncesije. Ko pa dobe Ogri gospodarsko samostojnost, je razdeljena tudi monarhija in država je bila velemoč. In ta mogoči slučaj je najmočnejša opora mažarskih politikov v boju proti Avstriji. Toda za trezno misleče avstrijske politike je mažarski klic »Proč <;d Avstrije« le še strašilo, na katero se vsedaio vrabci. NAUODBENO VPRAŠANJE. O nagodbenih pogajanjih med avstrijskimi in ogrskimi ministri se ne ve prav nič gotovega. Med mnogimi ugibanji sta najbolj značilni ti dve: Zakaj sili ogrska vlada, da naj se nagodbeno vprašanje reši sedaj, ko ni pri nas parlamenta? Weckerle ima za seboj ves ogrski parlament, vrhtega ga pa baje podpira šc minister za zunanje zadeve, baron Aercnthal. Še ena vest kroži po Budimpešti: Junija meseca se vrši štiridesetletni jubilej kraljevega kronanja. Pri tej priliki bo kralj dovolil Ogrom veliko vojaških koncesij. Kakor se stvar obrne, povsod je slaba. Omejimo se na uradne izjave, ker smo načelno stališče pojasnili že na uvodnem mestu. Dunaj, -1. marca. Avstrijski komunike javlja, da so se ministri razgovorih o vseh nagodbenih vprašanjih. O teh se bodo sedaj posvetovale prihodnji teden strokovne komisije. Tretji teden se potem snidejo zopet avstrijski m ogrski ministri. Budimpešta, 4. marca. Ogrski komunike javlja, da so se ministri razgovorih zgolj o velikih načelnih vprašanjih. Predvsem ni bilo moč rešiti tarifnega vprašanja, vprašanje o parobrodstvu in užitninskeiti davku. Zato sc bodo o posameznostih in o principiel-nih nasprotjih avstrijski in ogrski ministri razgovorih šele čez dva tedna. Budimpešta, 4. marca. Neodvisna stranka namerava v posebni seji protestirati proti dolgotrajni pogodbi ter zahtevati bančni privilegij do leta 1910. Dunaj, 4. marca. Osrednja zveza avstrijskih industrijccv je 4. t. m. v odborovi seji sklenila resolucijo, kjer poživlja avstrijsko vlado, naj v vprašanju nagodbe z Ogrsko energično varuje avstrijske koristi. Ako sc sklene pogodba, mora biti dolgotrajna, opirati sc na popolno enakopravnost obeh državnih polovic ter varovati svobodni promet. ŠKANDALI NA OGRSKEM. Budimpešta, 4. marca. Poslanec Lengyel je bil 4. t. m. v zadevi Polonyjevi vprvič zaslišan. Izjavil je, da prevzame odgovornost za članek v »A Napu«. Drugega L1KCK. V prazni Hiši. Angleški spisal Conan DoyIe. (Dalje.) Čeprav je bilo popolnoma temno, vendar sem takoj zapazil, da je bila hiša prazna^ Tla so škripala, in na steni sem čutil z roko viseče tapetne ostanke. Holmes me je prijel s svojimi mrzlimi suhimi prsti za roko ter tne vodil po dolgem hodniku, dokler nisem zapazil medlega svita: steklenih vrat. Tu se je obrnil na desno in prišla sva v velik prazen prostor. Popolnoma temen je bil, lc v sredi je bil temen svit, ki je prihajal s ceste. Toda svetilka je bila tako zelo oddaljena in okno tako zaprašeno in umazano, da sva komaj razločevala, kje da sva. Moj prijatelj mi je natihoma potrkal na ramo ter mi šepetal v uho: »Ali veš, kje da smo, VVatson?« »To je gotovo bakerska ulica,« sem odgovoril. Pri tem sem pogledal skozi motno okno. »Vsekako. V Camdenovi hiši sva, nasproti najinemu prejšnjemu stanovanju.« »Kai pa hočeva tukaj?« »Od tukaj imava lep razgled na oni slikoviti steber. Prosim te, stopi nekoliko bližje k oknu, ljubi \Vatson, toda pazi, da sc tc ne vidi. in poglej proti najinemu stanovanju, kjer sva doživela toliko lepih dogodkov. Hočem videti, če te morem po treh letih še iznena-diti.« Približal sem se oknu ter pogledal proti dobro znani hiši. Toda od začudenja sem skoraj vzkliknil. Soba jc bila razsvetljena in skozi zagrinjalo se je videla senca moža v ostrih obrisih. Dobro se je videla podolgasta glava, široka pleča in obraz s precej velikim nosom. Podoba je bila podobna veliki črni silhueti izza časov naših dedov. Bila je natančna slika Holmesova. Toliko sem sc začudil, da sem svojo roko iztegnil ter potipal Holmesa. Hotel sem se prepričati, če je še poleg mene. Holmes bi se pa kmalu smehu razpočil. »Ali ic dobro tako?« je vprašal. »Da,« sem vzkliknil, »čudovito!« »Upam, da nisem med tem časom izgubil svoje iznajdljivosti,« je rekel vesel in zadovoljen, kakor umetnik, J\i sc veseli svojega lastnega umotvora. »Ali mi ni popolnoma podoben ?« »Prisegel bi, da si ti.« »Priznanje zasluži gospod Oskar Mcn-nier v Grcnoblu, ki je porabil par dnij, da ga je izgotovil. Iz voska je. Postavil sem ga sam danes popoldne.« »Toda čemu vse to?« »Iz zelo važnih vzrokov, ljubi VVatson. Gotove ljudi hočem namreč prepričati, da sem doma, dočim sem v resnici popolnoma kje drugje.« »Ti misliš torej, da pazijo na sobo?« »Vem, da pazijo.« »Od koga?« »Od mojih starih sovražnikov. VVatson, od one odlične družbe, katere načelnik počiva v rajhenbahskcm vodopadu. Pomisliti moraš, da jc edinole njim znano, da še živini. Pričakovali so, da se bom prej ali slej zopet vrnil v svoje stanovanje. Vsled tega so vedno opazovali stanovanje in danes dopoldne so zvedeli, da sem se vrnil.« »Kako to veš?« »Ker sem njihovo stražo zopet spoznal. Popolnoma navaden človek Parker, .siromašen godec. Siccr sc za njega prav nič ne brigam, tembolj pa za onega, ki mu daje naročila, za najboljšega prijatelja Mariartyja, za moža, ki je metal kamenje, za najbolj zvitega in predrznega hudodelca londonskega. Ta mož me danes zasleduje, VVatson, in sc mu niti ne sanja, da sva mu midva ze petami.« Na ta način sem polagoma izvedel, kaj moj prijatelj namerava. Iz tega tihega prostora naj bi midva opazovala ogleduhe ter zasledovala zasledovalce. Ona senca tam jc bila vada in midva sva bila lovca. Tiho sva stala v temi ter opazovala mimoidoče. Holmes se ni ganil, brezdvomno jc bil na straži ter pazilo ogledoval vse pasante. Mrzlo, viharno vreme je bilo. Veter je pihal skozi dolgo ulico. Večinoma ljudi je bilo oblečenih v površnike. Parkrat se mi je dozdevalo, kakor da bi sc ista oseba zopet vračala, in posebno dva moža sta me zanimala, ki sta vsled nevihte iskala v neki hiši nama nasproti zavetja. Opozoril sem svojega prijatelja na to. Toda pokazal se je nekoliko nevolj-nega ter gledal nepremično na cesto, /.daj pa zdaj je udaril ob tla ter zabobnal s prsti na steno, znamenje, da jc bil nestrpen, ker sc njegovo pričakovanje ni natančno izpolnilo. Ko se ic cesta polagoma izpraznila, je hodil nemirno senipatja. Ravno sem hotel nekaj opomniti, ko sem slučajno pogledal na znano okno ter se pri tem skoraj ravnotako začudil, kakor prej. »Senca sc je premaknila!« sem mu za-klical. Eaktično nisva več videla profila, temveč hrbet. »Seveda sc je premaknil,« je odgovoril Holmcs. »Ali me imaš za tako kratkovidnega, VVatson, da bom postavil le strašilo ter na ta način prevaril najbolj zvite hudodelcc Evrope? Dve uri sva žc tukaj in gospa lludson je podobo vsake četrt ure nekoliko zaobrnila, torej v vsem tem času morda osemkrat. Seveda napravi to tako, da se njena senca nc vidi pri tem. »Ha!« je vzkliknil in potem za-državal sapo. V medli svetlobi sem videl, kako je glavo privzdignil ter postal zelo nemiren. '('oda cesta je bila popolnoma prazna. Ona dva moža sta bila menda še vedno skrita za durimi. Toda videl jih nisem več. Vse je bilo mirno in temno. Lc zagrinjalo s črno sliko jc bilo razsvetljeno. V tej tihoti sem zopet zaslišal Holmcsovc glasove, iz katerih se jc spoznala njegova strašna razburjenost. V naslednjem momentu me jc potegnil v najtemnejši kot sobe ter mi pritisnil roko ua usta. Čutil sem, kako so se njegovi prsti tresli. Nikdar še nisem videl svojega prijatelja tako razburjenega in vendar nisem mogel videti na cesti ničesar sumljivega. Toda naenkrat sem zapazil, kar jc on s svojimi ostrejšimi čutili gotovo že preje čutil. Slišal sem neki slabi šum,seveda nc iz baker- dozdaj ni hotel Se nič izjaviti ter je prosil dovoljenja, naj proučuje obtožnico, ker so v njej stvari, zaradi katerih hode moral zahtevati delegacijo drugega državnega pravd-nika in sodišča. Sodnik jc Lengyelu to dovolil in mu za proučavanje aktov dal na razpolago osem dni. Lengvel jc takoj napravil izpisek iz najbolj važnih listin. NOVA OtiRSKA ŠOLSKA POSTAVA. Zagreb, 2. marca. Nova Apponyjeva Ijudsko-šolska postava ima na kratko sledeča določila: V vsaki šolski sobi se mora nahajati ogrski grb. Podobe na stenah smejo predočevati zgolj ogrsko zgodovino in zemijepisje, podob, ki bi predstavljale dejanja Habsburžanov na avstrijski zemlji, v šoli ne sme biti. Na javnih šolah jc pouk seveda mažarski, v privatnih šolah sc sme sicer poučevati tudi v drugem jeziku, toda — čujte!: Privatne občinske šole dobijo od vlade le tedaj podpore, ako znajo učitelji mažarski brati, pisati in poučevati; učitelji dobijo državno podporo le tedaj, ako v svojih šolah poučujejo mažarski jezik, računstvo, niažar-sko zemijepisje in zgodovino ter se poslužujejo od ministrstva potrjenih patriotiških čitank. Ako je državna podpora večja kot 200 K na leto. je imenovanje učitelja na zasebni šoli odvisno od dovoljenja ministrstva. Privatni učitelj ravno tako kakor državni pride v disciplinarno preiskavo, ako zanemarja pouk v mažarskem jeziku, se poslužuje nepotrjenih knjig, jc protirnažarskega mišljenja ali pa ščuva proti posameznim konfesijam in družabnemu redu. Šola, na kateri se ie nahacal učitelj, ki je bil zaradi teh prestopkov kaznovan, se lahko izpremeni v državno. Ako jc teh prestopkov kriv tudi veroučitelj, se mu odvzame kongrua in čc cerkvena oblast tega veroučitelja v teku pol leta ne odstrani, se šola zatvori. Budimpešta, 3. marca. Klub poslancev nemažarskih narodnosti je sklenil proti novi šolski postavi začeti v parlamentu skrajno opozicijo. ZA GLAGOLICO. Za der, 4. marca. Laški listi pišejo, da so dalmatinski škofje sklenili prositi sveto stolico, naj nikar ne sili, da naj se izvrši zadnji dekret glede na glagolico. Ako sveta stolica to želi, naj pošlje v Dalmacijo posebnega odposlanca, ki naj sam izvede, kar želi stolica. KULTURNI BOJ. Vatikan. R i m. 4. marca. »Osservatore Romano« uradno dementira vesti »Matina« ki je pisal, da se nahajata med pismi papeževega nuncija v Parizu, ki jih je vlada zaplenila, dve zelo kornpromitujoči pismi. »Osservatore Romano« piše, da jc španska vlada v stanu, postaviti vesti »Matinove« na laž. Te vesti imajo zgolj namen, očrniti Vatikan pred ve-levlastmi, češ, Vatikan sc vedno vtika v zunanje zadeve evropskih velesil. Dunaj, 4. marca. Od merodajne strani se dementira vest, da cesar Franc Jožef posreduje med Vatikanom in francosko vlado glede na zaplenjena pisma papeževe nunciature v Parizu. Pariz, 4. marca. Uradni škofijski listi po celem Francoskem naznanjajo duhovnr-štvu, da so se pogajanja med vlado in pariško cerkveno oblastjo prenehala in naročajo župnikom, naj prekinejo vsa pogajanja z župani glede na vporabo cerkva. Pariz, 4. marca. Liberalno časopisje izvaja, da dokazujejo zaplenjena pisma papeževega nuncija, da je papež zakleti sovražnik francoske republike. Čudno ie le, da ti listi ničesar gotovega nc vedo: drugače bi bili že zdav na vse raztrobili. Baje je Vatikan delal na to, da ne bi španski kralj Alfonz obiskal predsednika republike v Parizu, nadalje je bil papežev nuncij znan s poslancem Piou in je nalagal denar pri bankah. Mnogo viziitnic dokazn e, da jc bil nuncij Montagnini znan celo z žurnalisti in uradniki. To so res grozne stvari. Pariz, 4. marca. Baje jc Vatikan za-pretil, da bo v slučaju, ako objavi francoska vlada pisma papeževega pariškega nuncija, objavil diplomatske listine, ki dokazujejo, da je francoska vlada prejšnja španska ministrstva priganjala, da so začeli kulturni boj in jim zato ponudila svojo pomoč pri maroški aferi. Vatikan ima tudi dokaze, da so prejšnji ministri za zunanje zadeve, Mehne, Ri-bot, Dupuy, Hanotaux, Delcasse in Flourens večkrat naprosili Vatikan, naj se v zunanjih zadevah zavzame za francoske interese. Liberalni listi pa sc iz te zagate hočejo rešiti s tem, da pišejo, da so vsi ti ministri bili —-klerikalci. SRBIJA. Bel g rad, 4. marca. Skupščina je so glasno sprejela trgovinski pogodbi z Rumunsko in Črno goro. MAKEDONIJA. Dunaj, 4. marca. Dobro informirani krogi trdijo, da bo vsled sporov med vsta-škirni četami v Makedoniji vstaško gibanje do spomladi skoro docela prenehalo. ITALIJANSKA ARMADA. Italijanski vojni minister Vigano je vložil v parlamentu vojaški reformni načrt. Uvede se splošna dveletna vojaška služba, tudi za konjenico, poviša sc število novincev na 108.000 mož, tako da bi iznašala vojaška sila v miru 220.000 mož. Konečno se uredi enoletno prostovoljstvo. RUSIJA. Duma. P e t e r b u r g, 4. marca.. Do zdaj je izvoljenih za dumo 493 poslancev; levičarjev jc 311. Peterburg, 4. marca. Izmed najbolj znanih oseb, ki bodo sedele v drugi dumi so knez Pavi Dolgorukov, Rodičev, Stahovič, Poljak grof Potočki, revolucionarni socialcc Annikin, podpredsednik »Zveze pravih ruskih ljudi«, Puriškevič in reakcionarni terorist Kruševan. P e t e r b u r g, 4. marca. V državni svet - podoben našim gosposkim zbornicam — so to pot vseučilišča izvolila same odlične moža Moskovsko vseučilišče je poslalo v državni svet profesorja kneza Evgena Tru-beekoj, dediča idej Solovljevih, člana stranke mirnega prenovljenja, rektorja Manujlova, nacionalnega ekonoma in mineraloga Vcr-nadskega, ki jc tudi odličen agrarcc. Kazan-ska univerza je izvolila za državni svet ma-tematičarja Vasil.ieva, peterburška pa profesorja rimskega prava, kadeta Grimma in duhovitega Maksima Kovalevskcga, demokra-tiškega reformatorja. P c t c r b u r g, 4. marca. Za predsednika dume bo izvoljen moskovski odvetnik, kadet Teslenko. Peterburg, 4. marca. Pri preiskavi politehnike, kjer so našli veliko zalogo bomb, orožja in streliva, so zaprli tudi mnogo članov dume, ki so z dijaki vred v politehniki zborovali. Policija jc člane dume takoj izpustila. P c t e r b u r g, 4. marca. Duhovnik Gri-gorij Petrov je dcputaciji peterburškega mesta, ki mu je prišla v njegovo pregnanstvo v čeremneškem samostanu naznanit, da je izvoljen za poslanca v dumo, dejal, da bo cerkveno nadoblast prosil, naj mu dovoli prestati kazen v samostanu po zasedanju dume. PROTESTNI SHOD V BOLGARIJI. Sofija, 4. marca. Opozicionalni blok ie 3. t. m. na velikem shodu, ki sc ga je udeležilo več tisoč ljudij, protestiral proti vladni politiki. Govorniki, progresist Danev, demokrat Malinov, radikalni demokrat Zanov, socialist Sakasov in nacionalist Teodorov, so poživljali bolgarsko ljudstvo, naj se z vsemi silami upre sedanji vladi, ki je prekršila ustavo. Red sc ni kalil. Sofija, 4. marca. Ljudskošolski učitelji so tu zborovali ter obsodili nasilne naredbe vlade proti šolstvu. Sklenili so, da bodo vladno naredbo, ki prepoveduje vsem državnim uradnikom, udeleževati sc politiških društev, popolnoma ignorirali. HAŠKA MIROVNA KONFERENCA. Velevlasti so za liaško mirovno konferenco že določile svoje zastopnike. Avstrijo bo zastopal poslanik von Merey, prideljeni mu bodo profesor dr. Lannnasch, gencral-major baron Giesl in en admiral. — Rusijo bo zastopal poslanik v Parizu, Nelidov, prideljen m 11 jc najbolj delavni apostol svetovnega miru, državni svetnik Martens. — Francosko ske ulice, temveč od zadaj, od dvorišča sem. Neka vrata so se odprla in zopet 'zaprla. Kmalu nato sva pa zaslišala tilic korake korake, katerih bi se nc smelo slišati, ki so pa v praznih prostorih vendar odmevali. Holmes se je pritisnil na temno steno, in jaz sem tudi tako storil ter prijel za revolver. V vratih sem zapazil nedoločne obrise nekega moža. Nekaj časa je stal tiho, potem sc je plazil dalje. Črna |X)stava jc bila komaj tri metre od nas oddaljena — jaz sem bil pripravljen, da streljam. Zdaj sem šele izvedel, da ni zapazil, da sva midva tukaj. Splazil sc je mimo naju tja k oknu, katerega jc natiho-ma nekoliko odprl. Tako ni medlo okno več oviralo svetlobe s ccste in ta je direktno padala na obraz moža. Zelo .ic moral biti razburjen. Njegove oči so sc iskrile, njegove poteze na obrazu so pričale o veliki notranji nemirnosti. Ni bil več mlad, imel ic ozek nos, gladko, visoko čelo in močne, sivkaste brke. Njegov obraz je bil suh, poln divjih brazd in rujavkast. V roki jc imel palici podobno orodje, ko ga je položil na tla, sc jc slišalo kakor metal. Potem je potegnil nekaj iz žepa. Dolgo časa se jc s tem ukvarjal, konečno je nekaj počilo, kakor pero ali pa ključavnica, če se zaklene. Šc vedno je klečal na tleh ter sc z vso silo trudil z neko stvarjo, katere nisem mogel natančno videti, in zopet ie po- čilo. In zdaj jc vstal, in zdaj sem videl, da jc bilo ono orodje neke posebne vrste puška. Zadaj jo je odprl, vtaknil nekaj vanjo ter zopet zaprl. Potem je pokleknil, oprl cev ob okno in začel z ostrim očesom meriti. Globoko je vzdihnil, ko jc pomeril. Trenotek jc bil popolnoma tih ter ui ganil niti z očesom. Konečno pa je vendar izprožil. Nekak čuden »pč« sc jc slišal in kmalu na to, kako jc krogla zadela okno! V tem momentu ga je Holmes prijel za vrat ter ga vrgel na tla z obra-z< m navzdol. Toda z nadčloveško močjo si jc opomogel ter prijel Holmesa za grlo. Tedaj sem ga pa jaz udaril z revolverjem po glavi, vrgel se na njega ter ga z vso močjo držal. Moj prijatelj je zapiska!. Takoj nato so se zaslišali na tratoarju koraki, dva stražnika in en detektiv so pridrli v sobo. »Ali ste Vi, gospod Lestradc?« jc rekel Holmes. »Da, gospod Holmes. Sani sem prevzel to delo. Dobro, da ste zopet v Londonu.« »Upamo, da nc boste odvrnili pomoči. Da se treh umorov v enem letu ni moglo razkriti, je vendarle preveč. Toda v Molc-seyjcvi zadevi ste spretnejše postopali nego siccr. Mislim namreč, da ste to v rcsnici dobro napravili.« (Koncc sledi.) ho zastopal Leon Bourgcois, prideljen mu bo poslanec d'Estournelles. — Italijo bo zastopal poslanec v Parizu, grof Tornielli, prideljen mu bo poslanec Pompili. — Amerika odpošlje v Haag 80-letnega Jožefa llodges Choate in generala Horaca Porter. Haška konferenca se bo sešla junija meseca. Voltom boj. (Za kravji smeh.) Učitelj Crnagoj je pri li bcralnem zaupnem shodu izjavil, da so uči. telil v ogromni večini v taboru narodno-napredne stranke. Liberalni shod je sprejel v programu ločitev cerkvc od države in svobodno šolo. V izvrševalnem odboru liberalne stranke sedi voditelj učiteljske zveze Luka Jelene. To je dokaz, da so člani njegove organizacije res pristaši liberalne stranke. Z dežele dobivamo poročila, da se učitelji marsikje tudi obnašajo tako, kakor je treba po liberalnem programu. »Domoljub« je parkrat okrcal liberalstvo ljudskih učiteljev in zdaj kriče, da »slovenskemu učiteljstvu sistematično jemlje čast ter izpodkopava ugled in veljavo med ljudstvom«. To beremo v zadnjem »Učiteljskem Tovarišu« zvezano s pozivom, naj učitelji pobijajo kandidaturo dr. Žitnika, ki je podpisati kot urednik »Domoljuba«. To jc tako otročje, tako nepopisno neumno, da bi se temu po pravici res lahko krave smejale. Ali je liberalstvo in protiljud-sko rovanje ves bistven del pedagogike in učiteljstva sploh? Ali je kdo res tako prismojen, da misli, da se bo S. L. S. po svojih poslancih in po svojih glasilih ustavila v svojem boju proti liberalcem pri učiteljih? Se na misel nam nc pride, da bi liberalnim učiteljem dokazovali, da je edina S. L. S. v resnici vneta za šolo in učiteljstvo, in da bo porabila vsa sredstva, da nihče ne bo več istovetil liberalstva z učiteljskim stanom. Pa proti dr. Žitniku! Pri zaupnem shodu je ravno njegovo kandidaturo toplo priporočal vrli, priljubljeni, za svoj stan in za ljudstvo vneti nadučitelj Ravnikar. Prosimo, naj sc nam vsaka agitacija liberalnih učiteljev od povsod vestno sporoči. Spravili bomo to gradivo in se držali tudi mi načela: Kakor nam posojajo, tako vrača mo. (Za kravji smeh. — Drugo poglavje.) — Prav kakor jc bilo rečeno pri nedeljskem zaupnem shodu, sc ie zgodilo. Za Kregarja jc bilo 50 ljubljanskih volivcev in v popolnoma polni »Unionovi« dvorani, kjer jc bilo samo zasedenih stolov 400, in je deset navzočih volivcev naštelo 1231 oddanih vstopnic, izključno od ljubljanskih volivccv: obrtnikov, hišnih posestnikov, uradnikov, delavcev in 7 duhovnikov — je bilo 500 ljudi. »Narod« tako-lc piše: »Kdor jc pa bil včeraj na shodu ljubljanskih zaupnikov klerikalne stranke v »Unionu«, prišel je do prepričanja; da je klerikalcev v Ljubljani tako malo, da se lahko reče, da nič. Da niso nagnali klerikalci na shod teh »ljubljanskih« zaupnikov kmetov iz Štepanje vasi, Dobrunj, Viča, Iga, s Posavja, da ne bi prišlo na shod nad 100 socialnih demokratov, obilno duhovnikov, bila bi dvorana skoraj docela prazna. Nekaj mladih po-bičev, nekaj obrtnikov, par uradnikov »Gospodarske zveze« in »Vzajemnega podpornega društva«, to jc bilo vse. Javne uslužbence bi pa pri tem opozorili, da sc v uniformah ne hodi na politične shode! Vseh udeležencev shoda je bilo nekaj nad 500, tistih ljubljanskih volilcev, ki bodo volili Kregarja, pa kakih 50!« — Temu se nc da prav nič dostaviti. Liberalna stranka bo sijajno zmagala proti Kre-garju, ki ga mežnarji kljub svoji dobri volji nc bodo mogli rešiti. To nič ne dene, da kandidata ne more dobiti, zmaga tudi brez kandidata. Tudi to nima nič pomena, da se po vseh pisarnah, po vseh liberalnih gostilnah strašno zabavlja proti dr. Tavčarju in njegovima drugoma v bivšem državnem zboru, in da liberalci zatrjujejo: Kregar .ic v svojem prvem nastopu več pametnega povedal, nego vsi trije liberalni poslanci celih šest let. »Klerikalna« stranka je torej res popolnoma ubita in čudimo sc predrznosti »političnega sleparja«, »vladnega petoliznika« dr. Šusteršiča in »umazanega« dr. Kreka, kakor ju tako značilno opisuje včerajšnji »Narod«, da sc drzneta sploh živeti v beli, napredni Ljubljani. Živel dr. Tavčar! Kdor jc ž njim, bo rešen, kdor jc proti njemu, če jc sploh šc kdo na naši hemisferi, bo sfrčal s površja. In tako je prav! Tistim 50 Kregarjevim backom iskreno svetujemo, nai se spametujejo, dokler jc čas. Še enkrat: »Živela narodno-napredna misel! (K govoru dr. Šusteršiča na nedeljskem shodu.) Sprejeli smo sledeči dopis: Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Polagam važnost na konstatovanje, da sc moj govor na nedeljskem shodu ljubljanskih zaupnikov S. L. S. ni stenografiral in da je tedaj v Vašem včerajšnjem poročilu moj govor le podan na podlagi nepopolnih zapiskov Vašega g. poročevalca. Vsled tega je samo po sebi umevno, da vsebuje Vaše tozadevno poročilo nekatere netočnosti. Tako n. pr. bi bil ix) Vašetn poročilu, sklicujoč sc na steno-grafične zapisnike državnega zbora, trdil, da 'iberalni poslanci sploh niso ust odprli v državnem zboru. Temu pa ni tako. Dobro vem, da so liberalni poslanci opetovano v državnem zboru govorili. Skliceval sem se na stenografični zapisnik Ic v dokaz praktične nedelavnosti liberalnih poslancev v prilog interesov meščanskih stanov, osobito obrtništva. Da »ni ust odprl« veljalo je izrecno le za obrtni odsek o bivšem poslancu dr. Ferjančiču. Naprej zahvaljujoč sc za sprejem teh vrstic, bilježim velespoštovanjem dr. Ivan Susteršič. V Ljubljani, 5. marca 1907. (Sijajen volivni shod na Vrhniki.) Včeraj zvečer vršil sc jc v Rokodelskem domu na Vrhniki shod občinskih in državnozborskih volivcev vrhniških. Velika dvorana Roko- delskega doma bila je natlačeno polna in mnogi volivci so še stali zunaj tia hodniku. Udeležencev — izključno iz vrhniške občine! — je bilo gotovo do 400. Razun par nepoboljšljivih liberalnih poglavarjev lahko rečemo, da je bila cela Vrhnika navzoča. Shod je okolu pol 8. ure zvečer otvoril predsednik vrhniškega političnega društva gosp. Teršar, ki je^ takoj dal besedo deželnemu poslancu dr. Šusteršiču. Le-ta, živahno pozdravljen od zbranih volivcev, jc v tri četrt urnem govoru razvil stališče stranke napram letošnjim občinskim, državnim in deželnim volitvam in je čestital Vrhničanoni, da imajo letos priliko, prizadejati tri uničujoče klofute liberalni stranki. Pozival je k složnosti in strogi strankarski disciplini, ker se le tako dajo doseči uspehi. Zbor je izvajanja dr. Šusteršiča z največjo pozornostjo poslušal in jih sprejel soglasno z živahnim odobravanjem. Shod se je zaključil ob četrt na 9. z burnimi »živio«-klici na voditelja S. L. S., ki je izjavil, da ostane tudi naprej poslanec vrhniškega okraja, čc tudi bodo tam dnč 14. maja pristaši S. L. S. volili g. Gostinčarja. Za politično zavednost vrhniških volivcev in osobito njih veliko zanimanje za volitve jc značilno, da se je shod sklical v zadnjem hipu, šele včeraj popoldne — in vendar tako ogromna udeležba. Čast zavednim pristašem S. L. S. na Vrhniki. Sveta dolžnost S. L. S. jc, zavzeti se z vsemi močmi za interese tako zavedne občine! (Neitiškonacionalna stranka na Sp. Štajerskem) je izgubila vse mandate. V Mariboru jeVVastian, vseneniški divjak, istotako v Ptu-ju-Lipnici Malik, in tudi kandidat v celjskem volivnem okraju Markhl je izjavil, da ne pristopi k nemškonacionahii stranki. Spodnje-štajerski Nemci oziroma nemčurji gredo večinoma vsi za stranko, ki vpije: »Hoch und Heil den Hohenzollcrn!« Zelo značilno! Uboga Avstrija, kam si zašla, da že uradniki gredo za oboževalci »cs ist erreicht« brk. (Shod mladočeških zaupnikov), ki sc je vršil 3. t. m. v Pragi, je po poročilu dr. He-rolda o ponesrečeni koncentraciji čeških strank in dr. Kramara o pomenu volivne reforme odobril novi strankin program. Program naglaša nerazdeljivost dežela češke krone in popolno enakopravnost Cehov tudi pri osrednjih oblastih. Uradniki na Češkem morajo biti povsod zmožni obeh deželnih jezikov, na vseh sodiščih se morajo vršiti obravnave v jeziku strank. Vlada ne sme stvari, ki spadajo v delokrog zakonodavnih korporacij, rešiti potom naredbe. Dnevne novice. i Kmetska organizacija. Deželno predsedstvo je potrdilo pravila društva »Kmetska zveza v ljubljanski okolici«. + »Naroda« niso ubogali. Ni še dolgo tega, ko je »Narod« vsak dan psoval dr. Šusteršiča in dr. Kramara ter prerokoval pogin mladočeški stranki samo vsled tega, ker sta dr. Susteršič in dr. Kramar skupno korakala po drugih potih kot zaspana slovenska liberalna trojica. Ravnokar sc je vršil v Pragi strankarski shod mladočeške stranke. Na tem shodu je pristopilo k mladočeški stranki mnogo najodličnejše inteligence, ki jc doslej stala izven stranke. V izjavi ti možje izrečno povdarjajo, da jih je privedla v stranko pozitivna Kramarova politika. + Ricmanje. Pod tem naslovom je mo-starski list »Osvit« priobčil iz Trsta nastopno vest: »Ze nad tri leta traja v Ricmanjih, mali vasi v Istri, boj za glagolico. Kakor nam je danes zjutraj rekla poučena oseba, ie škof dr. Nagi podpisal odlok, s katerim imenuje za Ricmanje glagoljaškega duhovnika. — Ker je to vest priobčilo tudi več hrvatskih listov brez razlike politične barve, beležimo jo tudi mi po dolžnosti kronista. Izjavljamo pa, da nam ni ničesar znano o tem. — Tako piše »Edinost« od 3. marca. Nekaj podobnega smo brali v »Slavenska Misao«. + Premeščeni so gg.: Leopold Ruard, aspirant c. kr. drž. žel. v Kranju, na Bled; g. Anton Weber. aspirant na Bledu, v Kranj; postajenačelnik azistent Hinko Kcnda v Kranjski gori, v Ljubljano (drž. kol.); Fran Ga-šperin, skladiščni mojster v Kranju, v Gorico (drž. kol.): Ignacij Kopač, postajni paznik, iz Kranja v Grosuplje; Alojzij Huter, postajni mojster, iz Šmarja-Sap v Kranjsko goro. Kot žel. volonter jc vstopil v Kranju g. Josip Znidaršič. — Prestavljen jc poštni asistent g. Ivan Nadrah iz Št. Petra na Krasu v Trst. Stavka tržaških pristaniških delavcev. Lastniki ladij, industrijci iu špediterji, so sklenili, da izključijo od dela pristaniške delavce. Namestnik se pogaja z lastniki ladij, da bi tega ne storili. Namestnik princ Hohenlohe .ie naznanil odboru trgovcev, da prosi trgovinsko ministrstvo, naj sc mu dovoli 14-dnevni odmor glede stavljene zahteve trgovcev. Sekčni načelnik Rossler pride v Trst, da se pogaja s prizadetimi krogi glede na preos-novo c. kr. skladišč. Namestnik jc obljubil, da bo skrbel za red in varstvo delodajalcev, ako se zatvori prosto pristanišče. Delodajalci so sklenili, da čakajo do 15. t. m. na komisijo, ki uredi na novo delavske razmere v prostem pristanišču. Delodajalci ustanavljajo svoje zveze in siccr so se žc združili lastniki ladij, trgovci in importerji premoga iu lesni trgovci. — Čudna bolezen. Iz Sežane poročajo: Pismonoša Albin Šonc je šel dne 28. februarja zdrav iu vesel k počitku, ali dobro uro pozneje ga je vzdramilo grozno trpljenje. Leva roka jc bila hudo otečena in otok jc nadaljeval tako, da sc je bilo bati, da roka poči, srednji prst sc jc odprl. Tudi po vsem životu trpi Šonc grozne muke in strašansko vročino. Slabosti mu prihajajo pogostoma. Radovedni smo, kaj bo iz tega? — »Konec je bil pijača«. Tako je zadivkal v »Narodu« z dne 23. februarja neki ptiček iz Kaudije, ki si je bil privoščil tudi nekaj drobtinic izza mize ob priliki volitve novega župana. Ptiča je lahko spoznati po njegovem perju. Zato bi bilo odveč, prepirati se s poštenjaki takega kalibra. V našo dolžnost pa si štejemo, pojasniti sledeče: Da se je volitev župana vršila slučajno na sejmov dan v Kandiji, to je stvar preč. g. duhovnega svetnika Peterlina, katerega dolžnost kot najstarejšega odbornika jc bila, določiti dan za volitev novega župana. Naj bi bil ptiček iz »Kandijc« vsaj toliko prijazen, gospodu sklcatelju svetovati, kdaj sme sejo odrediti. Morda bi ga bil gospod svetnik ubogal ali pa — če ne skozi okno, vsaj skozi vrata »na prosto postavil«. Primernih hlapcev za take »usluge« takim ptičem menda imajo v Šmihelu. Volitev se jc vršila pod nadzorstvom gospoda c. kr. okrajnega glavarja. Ako se je pri tem tudi, »kakor vselej«, pilo, naj sc »ptiček« oglasi pri gosp. glavarju. Ob deveti uri dopoldne se je začela volitev se je vršila pod nadzorstvom g. c. kr. okrajnega glavarja. Ako se ie pri tem tudi »kakor vselej« pilo, naj se »ptiček« oglasi pri g. glavarju. Ob 9. sc je začela volitev in komaj jc bila končana, vže so morali skoraj vsi navzoči k sodišču, kamor so bili na 10. uro povabljeni v zadevi sirotinskega sveta. Od tam so se vrnili šele po I. uri pop. nekateri domu, nekateri k Štamburju, iu nekateri morda celo k našmeu vrlemu ptičku — v Kandijo. Kateri izmed teh imajo navado pred ali po kosilu tudi piti, — in če ni vina, pa vodo — »kakor vselej«, jele lehko mogoče, da so si ga to pot privoščili. Ko bomo prihodnjič zopet župana volili, obiščemo tudi našega ptička v Kandiji, in že danes smo radovedni, ali bo tudi tedaj pisal v »Narod«: »Konec je bil, kakor vselej, pijača«. Pa ne, da bi nam ptiček med tem časom odfrčal kam onostran Krke? — Več radovednih občinskih odbornikov občine Šmihel-Stopičc. — Umrl je v Opatiji vpokojeni višji res-picijent g. Jernej Pegan, stric g. dr. V. Pe-gana. Svetila mu večna luč! Igralec Dragotln Freudenreich — natakar. G. Dragotin Freudenreich, ki je bil svoj čas tudi član slovenskega gledališča v Ljubljani, se je spri z vodstvom hrvaškega gledališča v Zagrebu in šel za natakarja. Od včeraj naprej jc Dragotin Freudenreich za nadnatakarja v Kaufmanoveni hotelu lnt-perial. -- Ženska obsojena na vešala, Iz Banja-luke poročajo, da je ondotno sodišče kmetico Janjo Stojakovič radi zavratnega umora obsodilo na smrt. —- Nova iznajdba. Inženir Kamilo Fon-taine je izumil napravo, s katero sc v daljavo lahko telegrafira podobe, avtografe itd. »Leykam Josefsthal«, akcijska družba jc sklenila dati letos sedemodstotno divi-dendo. Ponesrečil se je na Trsteniku pri Št. Rupertu Anton Pižmaht. Padel je z hodnika pri skednju na tla in si zlomil desno roko. Sreča v nesreči je bila, da se jc z desno roko nekoliko poprijel, drugače bi bil padel ravno na glavo in bi bil gotovo mrtev. Škoda bi bilo izvrstnega tesarja. Umrla je v Št. Rupertu gospa Ana Vrtovec, mati gdč. poštarice. Napad ali poskušen samoumor? V pondcljek zjutraj ob 6. uri so našli pri soškem mostu Južne železnice med Gorico in Pod-goro težkoranjenega Andreja Pavletiča. Prepeljali so ga v bolnišnico, kier šc živi. Eni trde, da se je ustrelil sam. Res so našli pri njem šc eno patrono. Drugi pa trde, da so ga napadli Podgorci ter mu potem vtaknili v žep patrono, da premotilo oblasti. Opolnoči v nedeljo jc odšel od svoje neveste, ki jo ima v Podgori. Slovenske uslužbence odklanjajo na državnem kolodvoru v Gorici. Sedaj so jih zopet nekaj odslovili, ker so Slovenci. Potopljena ladja Imperatifa. »Piccolo« je nabral dozdaj za žrtve ponesrečene ladje »Imperatrix« 50.000 K. Avstrijski poslanik v Parizu se jc zahvalil za pomoč francoske stacijske ladje pri ponesrečeni avstrijski ladji. Italijanski vladi se ic pa zahvalil poslanik grof Liitzow, ker se je italijanska štacijska ladja »Curtatone« priidno udeleževala pomočite akcije. — Mornariški poveljnik grof Montecuc-coli se ie povrni) z nadzorovalnega popotovanja nazaj na Dunaj. Dognana identiteta. V Zemunu so prijeli nekega neznanega človeka, ki je imel več, na različna imena se glasečih izkazov in večjo svoto denarja. Njegova slika je bila razstavljena tudi na osrednji policijski stražnici na policijskih oglasih. Sedaj se je dognalo. da je aretovanec samski delavec Tomaž Križman, rodom iz Itnenja pri Moravčah. — Za rodbine ponesrečencev na ladji »lmperatrix« so v Trstu nabrali v par dneh prebivavci sami 58.212 kron. — Avtomobil povozil starčka. V Trstu ie Kari Primi, šofer avtomobila barona De-metra Economa, v avtomobilom povozil vpo-kojenega nadinšpektorja Južne železnice, 75-letnega Ivana Alpcrsa. — Izginil je posestnik Anton Brcgant iz Ločnika pri Gorici. Brcgant trpi na verski maniji in si je najbrž končal živTcnjc. k Samoumor domobranca. Dne 3. t. m. popoludne se je ustrelil v domobranski vojašnici v Celovcu, domobranski pešec Vršovnik, doma iz Radovljice. Zadel sc jc v srce ter je bil takoj mrtev. Vzrok ic baje zopet nesrečna ljubezen, ker drugega vzroka nobeden ne ve. Tiskarski škrat je včeraj imel veliko veselje pri našem listu. V notici Dr. Edvarda Grcgra osemdesetletnica, nam je med tretjo in četrto vrsto izpustil kar več besedi. Do- tični stavek se mora glasili: »Pisatelj je že od I. 1855. Ustanovil ie tudi »Narodni Listy« leta 1861.« V poročilu o shodu ljubljanskih volivcev zaupnikov S. L. S. nam jc pa ta zlo-mek izpustil v dr. Krekovem govoru III. odstavek, 19 vrsta zopet celo vrsto besedi. Dotični stavek naj se glasi: »Ako to trdi list, ki ni priobčil kandidatov S. L. S. ob onem času, kakor dunajski listi, ki so se potrudili, da so objavili ob času, ko izhaja »Slovenski Narod« vse sprejete kandidate, potem lahko sodimo, koliko verodostojnosti gre takemu listu.« V ravno tistem poročilu je škrat izpustil v tretji koloni cel odstavek. V tretji vrsti zgoraj pričeti stavek se mora glasiti: »Za pridigarja, za inštruktorja je dober, kdor stvar pozna; tudi za organizatorja zadostuje samo znanje. V tem oziru je akademiško izobražen človek lahko spretnejši, nego član stanu samega.. V tem zmislu jc dozdaj med poslanci temeljito iu odločno zastopal obrtne koristi dr. Žitnik.« Štajerske novice. š Na shodu katoliškega političnega društva za vranski okraj v Št. Jurjii ob Taboru jc bila sklenjena z navdušenjem sledeča resolucija: »Na shodu navzoči volivci pozdravljajo »Slovensko kmečko zvezo«, soglašajo popolnoma z njenim programom in sprejmejo le kandidata na tem programu.« š Slovenj gradeč. V nedeljo, dne 3. t. m. je priredila »Kmečka zveza« pri nas v »Narodnem Domu« obilno obiskan shod. Govorila sta kmet Pišek in dr. Verstovšek. Oba govornika sta žela občno odobravanje. Vsi smo za »Kmečko zvezo«. š Shod »Narodne stranke« v Trbovljah. V nedeljo je imela »Narodna stranka javen shod v Fortejevem salonu. Dr. Gosak govori o stališču »Narodne stranke« nasproti delavstvu, bere dotične resolucije, ter hvali soc. demokrate, da so narodni. (!) (Menda zato, ker v Hrastniku zahtevajo nemško šolo!) Dr. Karlovšek ožigosa politiko celjskih prvakov, pove, da dosedanji poslanci niso storili za narod n'ič, hvali petim kmetom, navzočim na shodu, kmečki program nove stranke, pravi, da stranka ni brezverska ter izjavi doslovno: »Volitve za državni zbor nas prekleto malo brigajo, ker nimamo nič od njih. Samo oči hočemo ljudstvu odpreti.« (Aha!) Soc. demokraški kandidat Cobal hvali oba predgovornika, preitileva že stoinstokrat zinlačene reči o kanonih itd., sc obregne ob klerikalce, obljubi, da ne pride v pekel, kdor ne voli po njegovi želji, ter sklene: »Naša socialdemokraška stranka bo rešila slovenski narod. (Cujte, čujte!) Nato sklicatelj trgovec Dežman zaključi shod. Predsedstvo so pozabili voliti, besede nobeden več ni dobil; liberalci in socialisti so imeli tako dogovorjeno. —■ Posledice tega shoda: Prvič se jc tu javno izvršila ločitev: na eni strani liberalni učitelji, nekateri trgovci in pazniki, na drugi delavstvo, združeno v krščansko-soci-alnem taboru. Dobro, zdaj se poznamo! Drugič: liberalci so zvezani s soc. demokrati proti krščansko narodnemu kandidatu, kar je že dolgo javna tajnost. Tretjič: Pazniško in delavsko podporno društvo, pred enim letom cvet delavstva, bo s tem, da simpatizira z liberalci in celo z demokrati, izgubilo ugled popolnoma. Četrtič: Shod je bil raditega največje koristi za kršč. socialno delavstvo, ki se vedno bolj druži v Katoliškem delavskem društvu. Cel shod je bil zaspan, nobenega navdušenja ni bilo opaziti, mučna tišina je vladala celo poldrugo uro, lc ob koncu govora so poslušalci zaklicali običajni »živio«, menda samega veselja, da jc konec besedi. Udeležencev jc bilo proti koncu kakih 200, in med temi pristašev narodne stranke najmanj. š Pri Sv. Trojici v Halozah so občinske volitve razveljavljene, dasiravno so meščani pritiskali na višje kroge, naj volitve potrdijo. Kdaj bodo nove volitve, ni še znano .Domačini naj branijo svoje pravice. š Umrl je v Slovenjem Gradcu taniošnji mestni župnik č. g. Anton Jazbec dne 2. t. m. Po blagoslovu popoldne sc je zgrudil od kapi zadet na tla in kmalu nato umrl. R. i. p.! š Matrike. Prejeli smo naslednji dopis: Cesar smo se bali, se je zgodilo. Ze krpžijo cirkulari. Vsebina: Le nemške golicc so natisnjene, oziroma litografirane — torej dobivajo sodišča le nemške golice in nc morejo drugih pošiljati župnijskim uradom, kakor nemških. Zato pa sklepajo, da morajo tudi župnijski uradi te izpolniti; naj se ne pro-tivijo in nc delajo nepotrebnega šuma! Gre sc zdaj še le za izkaze, nato pa že še pridejo tudi nemške matrike! Gospodje, ne ukazujte, kakor vam velevajo v Gradcu in na Dunaju! — Ne razburjate duhov! Duhovščina ni in ne bode izdajala naroda! Svaka sila do vremena. š Umazano perilo. V (iradcu izdaja neki Withalm list, v katerem je obdolžil deželnega poslanca Einspinnerja različnih umazanih stvari. Namesto da bi pa Einspinner tožil in se sodnijsko opral, odgovoril je v nekem članku v »Handwerker-Zeitung«, kjer je grdo psoval. Zaradi tega ga je Withalm tožil. Ce ga bo deželni zbor izročil sodniji, bo prišlo mnogo umazanega na dan. š Samoumor. V Podovi se je obesil posestnik Zunier. š V Bregu pri Pttlju je umrl posestnik Jožef Pogatschuik. Bil jc »stranmi deutsch«, kakor že ime kaže. š Maribor. Dne 2. t. m. je umrl tukaj 90-letui vpokojeni nadučitelj iz Kamilice Jožef Schatz. š Postne pridige v mariborski stolnici ima vsako nedeljo ob 4. popoldne bogoslovni profesor č. g. dr. Hohnjcc. Tema: Pot človeškega življenja. š Službo revizijskega uradnika razpisuje za štajerske zadruge štajerski deželni odbor. Zahteva se znanje slovenščine. š Večja svota denarja sc je našla v Mariboru. Dosedaj se pa še ni nihče oglasil, da bi jo izgubil. š Pozor pred goljufom! Po Slovenskem se klati neki mož srednje starosti, ki posebno rad pros ači pri duhovnikih. Nagovori jih kar na cesti ter pravi, da mu manjka za vožnjo tja in tja, toliko in toliko. Mož govori dobro italijanski, slovenski pa istrijansko narečje. š Hranilnica in posojilnica v St. Petru pod Mariborom (Rajfajznovka) je že registro-vana in prične svoje delovanje prihodnji teden. Ljubljanske nouice. lj Ljubljansko učiteljsko društvo priredi v sredo, dnč 6. marca, ob osmih zvečer v hotelu »Južni kolodvor« društveni večer, ki bo pri njem predaval g. prof. Ivan Macher »o biološki metodi«. Gosti dobrodošli! Ij Ljubljanski gledališki igralci nameravajo priti gostovati v Gorico. Uprizoriti hočejo Cankarjevo igro »Za narodov blagor« in Hauptmannov »Potopljeni zvon«. lj Roditeljski večer za starše in prijatelje šolske mladine bo v soboto, dne 9. marca ob šestih zvečer na I. mestni deški šoli v Ko-menskega ulicah. Predaval bo g. učitelj Luka Jelene o temi: »Kriva vzgoja otrok je slabih časov mati.« lj V izložbenem oknu steklarja Pauschin je razstavljena lepa slika dame (risba s kredo), katero jc narisal g. L. J. Frolich, slikarski in pleskarski mojster. Hrenove ulice 17. Ij Na policijskih oglasih je razstavljena slika gozdne sekire, s kojo je dosedaj še neznan storilec izvršil v Kustošiji pri Zagrebu roparski umor nad neko 75-letno starko. Na sekiri sta utisnjeni črki S. S. li Mestna policija je danes aretovala 20-letno služkinjo Marijo Cernetovo iz L ubljane, katero je tukajšnje deželno sodišče preganjalo v policijskih listih zaradi hudodelstva tatvine. li izgubljene so bile včeraj od Frančiškanske cerkve do Marije Terezije ccstc tri slike. Kdor iili je našel, naj jih odda v našem uredništvu. lj Izgubila je neka gospodična od Ravni-karjevih do Kopitarjevih ulic srebrno uro s srebrno ovratno verižico. Najditelj se.prosi, da jo odda proti postavni nagradi v upravništvu našega lista. Razne stvari. sl Slovanska naselniška družba. Pod tem naslovom se v kratkem v Ne\v Yorku družba v varstvo slovanskih nasclnikov. Nezgode ladij ob nizozemski obali. Poštni parnik »Kraljica regentinja« je zadel pri Kis-singen-Ouenburgu ob megli na morsko dno, a so drugi parniki dvignili ladjo. Parrtik »Sevcrno-nemškega Lloycla «Princ Eitel Friderik«, na katerem se vozi tudi pruski princ Henrik s svojim sinom, je bil prisiljen, da je ostal v megli na morju in ni mogel odpluti v olissingeško pristanišče. Narodna banka se je ustanovila v Teheranu. Banka plača perzijski vladi 8 milijonov mark in sicer polovico takoj, drugo polovico pa. ko odobri parlament vladne račune. Ukradeni nakit grofice Lippe. V Reki so prijeli slugo grofa Alfreda_Lippc Ivana Stad-Icr in negovega sokrivca Štefana Koglovicsa, ker sta ukradla skupno grofici Lippe nakit, vreden 20.000 kron. Spomin izgubil 5 let. Pred petimi leti so sprejeli v Berolinu neko žensko, ki jc pozabila na svoje ime in na svoje prejšnje bivališče. Cez pet let se je pa bolnici Hofman iz Danciga popolnoma vrnil spomin. sl Rusinske dijake bo sodilo dunajsko kazensko sodišče. Ker mu nI profesor obljubil, da ga ne vrže pri izkušnji, sc ic ustrelil gojenec vojaške pripravljalnice v Šibinju Dudas. Prestavljeni pruski princ. Pruski princ Joahim Albert, ki je bil zaradi neke igralke prestavljen v južno zahodno Afriko, je zdaj dobil povelje, da mora v nemško naselbino Cintav na Kitajskem. v Snežna slepota. Oskrbnik Waltcr v Serf-nu je oslepel od snežnega bleska. To ga je tako vžalostilo, da se je obesil. Kralj slikar. V Montc Carlu vzbuja veliko pozornost zelo lepa in umetniško dovršena slika. To sliko je izdelal portugalski kralj Carlos. Umetniški krogi pravijo, da je kralj izreden slikarski talent in da ni kralj, ampak slikar, obdaril bi svet z mnogimi umetniškimi deli. Šestletni deček je stražil 11 dni svojo mrto staro mater. Bil je sam pri njej in sc hranil s kruhom in čokolado. Mislil jc, da stara mati spi, in se jo je bal buditi, ker ga je žc prej nekoč v takem slučaju okregala. Ime tega dečka je Germain Estagnac. Grozen zakon. Poslanci države Miss-ouri v Združenih državah se bodo morali v kratkem baviti s posebnim predlogom. Nameravani zakon naj bi precej omejil potrato in gizdo, ki jo gospe in gospice počenjajo s klobuki. Prvi oddelek zakona sc glasi: Odslej naprej nc bo za damo, naj bo ista orno-žena ah svobodna, več dovoljeno, da si nabavi na leto več nego — dva klobuka. Vsak teh zakonito dovoljenih klobukov ne sme stati več nego dva dolarja.« Zakonodavec je gotovo neoženjen, kajti sicer bi se ne drznil tako postopati proti lepemu spolu. Grof Itagaki predlaga, da se plemstvo na Japonskem odpravi. Iz Tokio sc brzojavlja: »Grof Itagaki jc priposlal vsetn japonskim plemičem okrožnico, s katero predlaga, da sc nesmiselno plemstvo odpravi. On trdi, da prednostna kasta, kakoršna so plemiči in princi, nikomur ne koristi, pač pu škoduje vsemu narodu. Sedanji plemiči naj ostanejo še do smrti »plemiči« in naj obdrže svoje pre-dikate, toda ta evropska nesmisel naj se pri drugi generaciji za stalno odpravi. Radi tega predlaga plemičem, naj svoje plemstvo vrnejo cesarju.« Potrebno bi bilo, da se gre Evropa k Japoncem učit napredka. Društva. — Družbe sv. Cirila in Metoda razglednice je prevzela tvrdka Ivan Bonač, Šclen-burgove ulice v Ljubljani, na razprodajo. V družbino korist se sčasoma omislijo razglednice za različne prilike in vse narodove praznike. Takoj kmalu te dni pridejo velikonoč-nice in sploh pomladanske. — Istotako se odslej dobiva tudi narodni kolek pri tvrdki Ivan Bonač. Tem potem se razbremeni druž-bina pisarna in se vstreže tudi občinstvu. — Pridno segajte Slovenci po obojem. Slednje družbine razglednice bodo namreč slovanskega izvora; zadnja izdaja narodnega koleka pa že radi finega papirja in njega nenavadne prilepljivosti mora ugajati na vse strani. Telefonska in brzotena poročila. ODLIKOVANJI. Dunaj, 5. marca. Cesar je podelil ko-mercijelneinu ravnatelju Južne železnice ces. svetniku Heimboldu častniški križec Franc Jožefovega reda, inšpektorju R. Muendlu pa naslov cesarskega svetnika. ZDRAVJE DR. LUEGERJEVO. D u u a j, 5. marca. Zdravje dr. Lueger-jevo se je toliko zboljšalo, da se je danes prvikrat peljal na sprehod. NEMIRI NA LVOVSKi UNIVERZI. L v o v, 5. marca. Rusinski dijaki so brzojavno poslali vladi prošnjo naj Intervenira. PREOSNOVA LAŠKEGA LIBERALIZMA. 1 rs t, S. marca. V gledišču Rossetti se je vršil velik shod tržaške liberalno-nacional-ne stranke, sklican od laškega politiškega društva »Patria«. Predsednik Perko je povdarjal, da je shod obenem protestni saše iskreno ljuoljene, ne-p >zabnetete in svakinje, gospodične Leopoldine Jean ki je danes, dne 6. marca 1907, ob 3. uri zjutraj, po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki predrage pokojnice bi do v sredo, dne 6. marca ob 4. uri popoldne v hiši žalosti na Franc Jož. cesti št 5 svečano blagoslovljeni in na pokopališču Sv. Križa k zadnjemu počitku položeni. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi oo. frančiškanov. Prosi se t ho sožalje. LJUBLJANA, 5. marca 1907. 470 žalujoči ostali. Mesto 'rsaoega posebnega na sna ali a. Išče se malo Borzna poročila. ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 5. Saloibanl papirji. k'/, majeva renta ..... t*/, »rebrna renta .... I'/, avstrijska kronska renta i'/, , »lata renta. . t*/, ogrska kronska , . . f/. , »lata , . . &*/, posojilo dežele Kranjske l'V/, posojila mesu Spljet . 1 V/. . . Zader . I V/, bosn -herc. iel. pos. 1902 i'/, češka del banka k. o. . f/. . , . i-o. . i'/,•/. »ast. pisma ga!, d. hip. b. i1/«*/, pošt. kom. k. o. i 10'/. pr i1///, čast. pisma Innerst. hr. I1/,'/. » , ogr.cen.dei.br IV/. . n . hip. bank. IV/. obl. ogr. lokalnih iel d. dr, i>/.'/. obl. Češke tnd. banke . . >7. prior. Trst-PoreC lok. . . 17, prior. dol. iel...... 17«. , Ju*, iel- kap.'///, • IV/, avstr. pos »a iel. p. o Bltik.i »rečk« od 1. 1860'/, . , , . ...... « tteske ..... nem. kreditne I. emisij* II- , •j ogr. hip. banke ... „ srbske i trs. 100-— , turške . . tasilika vrečk« ireiiitne „ nomoške „ krakovske „ Ljubllanako „ vvf-tr. rud. krtfa „ 3udolfove „ alcburAke „ Dunajske kom. „ O • 1 m t • • uine ielecnlce državne železnice .... \vstr. ogrske bančne delnice ivstr. kreditne banke . . . Jgrake „ „ ... Zlvnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brtis) ilpinske montan .... Praške iel. indr. druibe . , ftima-Murinyi...... frbovljske premog, druibe /Vvstr. oroine tovr, druibe /jžka sladkorne druibe ▼ nista. C. kr. cekin . . . 0 tramu....... 0 marke....... Severoigna ... ... rfarke..... Laški bankovci . . . iublji........ dolarji . . marca 1907. Denur Blago 99 l'i 100 10 «9-. 6 117 28 91-95 113- U 9 1 i >133) 98 90 99 7 i 99 BO 9)30 liO-106 — 100 -100 — 100-100-100'25 99-90 99 50 31125 1C0 65 153 85 266 60 50 25 265 5-275 75 V4V76 98 -(80 — fi -442 — 82 95 -!S7 4615 2/-A0 66-84 50 489 50 if 6 50 82-7& 1769 180'— 631 50 2 4 25 166 619' 2639 -6 i-— 282 -f 61 -139— 11-36 1910 13-Jl J4 06 117 b1/' 96 40 2fc3 « »4 99 30 100-35 99 J 5 117 46 95 05 113 5)0 10080 113-40 100 85 10075 9970 99 5 110 80 107 — 101 -10025 1C0 20 101-101-25 313 25 lJl-65 15585 268 50 152 25 275 50 285 75 256 7 5 i( 6 B0 iSl -54 -U2 — M0 100 -. 3- -8 15 29.0 60'-90-50 501' — 157-50 '83 75 »779 -6S1 -832-50 2"5 25 770 -620-— 2649-b 6-- 286 -667--141- 11 40 1913 2366 24 12 11/7;» 95*60 254 5'- stanovanje s 1. aprilom. Prijazne ponudbe blagovolijo se poslati do 15. aprila na naslov F. IMencin, Celje. 4i9 2-1 Kuharica zanesljiva in vsestranski izvežbana, ki se ne straši tudi navadnega dela, dobi lahko službo v bližini Ljubljane. Kje, pove upravništvo »Slovenca". 403 3—3 £lcuenei, l^re^ite sueja Stancuanja slcuens^c! Jimon Gregorčič: so ha v velikosti 42 cm, modeliral akad. kipar Repič, cena kron 8'—, zabojček 60 vinarjev; slika z okvirom 65 :85 cm velika, na pravem platiniranem bromtpapirju za kron 20 —, zaboj kron 120, kakor tudi sobi Prešerna in Vodnika v isti velikosti za 7 K, v velikosti 29 cm : Prešerna, Vodnika, Kersnika, Levstika in Slomška priporoča Jernej Bahovec v Ljubljani 46» 3-1 poIej Prešernovega spomenika. Pravkar 13Š/0: Jfočnaccccccccccccccc finjiga trgovsfie korespondence v italijanščini, sestavi! G. /?. Stua> tef>- kemik in ulitelj na trgovski Šoli v Ljubljani. 2 okoli ftOO pismi, vjord, najpotrebnejšimi formulari in blanketi. U založbi pri 448 3—2 Jg. pl. tfleinmayer $ 7erd, tfamberg v JLjubljani- z dvema sobama in pritiklinami, eno v pritličju, drugo v prvem nadstropju se odda sta takoj ali pa za majski termin v Šiški na Celovški cesti št, 229, zraven hotela „Vega". V hiši je tudi vodotok. 439 3 _ 2 Ovoje majhnih stanovanj z eno sobo in z dvema sobama s pridatki se odda za maj t. 1. v Salendrovih ulicah 6. 461 2—2 Poizve se tam v III. nadstr. pri gospodarju. Oves semenski : „Willkomm" dobi se od 100 kg dalje po 26 K prosto Ljubljana. Trgovci dobe znižano ceno. M. Lavrenčič, Šiška pri Ljubljani. Trgovci pozor! Usodno priliko! V nekem trgu na Dolenjskem oddajo se v najem lepi prodajalniski prostori. Tudi se vsled nastalih razmer proda, oziroma odda v najem v bližini lepa enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem. Hiša je v prav dobrem stanu in se v J" njej izvršuje gostilniška obrt ter trgovina z raznovrstnim blagom, skoro brez vsake konkurence. Letnega prometa K 60.000 Kje, pove upravništvo tega lista. Razpis dražbe. Radi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v 6pod. Idriji vršila se bode v nedeljo dne 17. marca t. I. v občinski pisarni v Spod. Idriji s zmonjMna dražba s in sicer ob 11. uri dopoludne. Ponudbe se lahko stavijo za skupno ali posamezna dela. Proračun stavbenih del znaša: 473 3—1 1. Zidarsko delo 16.178-- K 2. Tesarsko in krovsko delo 4.757-79 3. Kamnoseško delo 1./14 0.2 4. Kleparsko delo 75091 jj 5. Mizarsko delo 1.733 — 6. Ključavničarsko delo 3 lb7 12 jj 7. Pleskarsko delo 43912 8. Slikarsko delo 90-4 J 9. Steklarsko delo 371-55 IU. Pečarsko delo 498 — jj 11. Šolska oprava 1.5(0 — Skupaj ol.^LO — K Dotične načrte, stroškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v uradnih urah pri kraj. šolskem svetu v Sp. Idriji. Kraj. šol. svet oziroma stavbeni odbor si pridržuje pravico, oddati skupno ali posamezna dela brez ozira na visočino ponudbe. Krajni Šolski svet v Spodnji Idriji, dne 3. marca 1907. Podružnica : v Spljetu. s Delniška glavnica: ( : K 2.000.000. : 1 Ljubljansko kreditna banka u Ljubljani mw ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v laikih lirah. Vloge na knjižice in v tekočem računu obres- JEl | 0 tuje od dne vloge do dne vzdiga po ■> 2 Rentni davek plača banka sama. Podružnica s v Celovcu, s t Rezervni fond 1 ■ 1 e s K 200.000. 1 1 1 I I Podružnice: Pr »g, 1 menjalnicami: Orabcn 25, Mala ilran, Moet nllca 17, Žliko«. Br.o, Bftden, Cnika Lipa, Ceika Kamnlca, aoratakl Zambrr*, MSdlln«, Nori JIM., F1»«b, Kriten In Llbtree. Menjalnice na Dunaju: I. V.llitllt 10, II, Taboritraiac 4, III Ungargaiit «9 (vogal Rtnnwtga), III. L6-lrcngisar 27, IV WltJncr Haaptilraiat 12, V ScbSnbrunntralr.aat 88 VII Marlablltrilr.aat 76. VIII Ltrcbtnlcldtratraasa 132, IX. Alarratraaae 92, X. PivnrlltDitraaaa 59, XVIII. W«farln(tralraaaa 82, XIX. Dftblingtr Hauptatr. 33, XXI. Hauptalraai« 32. Manjalnična delniška družba lso—23 „MERCUR" Najkutantnejši W nakup in prodaja vseh vrst rent, driavnib papirjev, akcij, prioritet, »astavnlc, srečk, devic, valut in denarja. Dunaj, i., woiizeiie 10. wr Zamenjava in eskomptiranje Ako >»pital K 16.000.000. Beear zaklad K 7,000 OOO Uirebanib »astavnlc ln obligacij, srečk in kuponov.