159
Pohvala in priporočenje *)
še eniga umetalniga poddbarja, malarja in zlatarja na Krajnskim.
Naše ljube Novice, ktere vse pogovore, kar je dobrima, lepila in občnokoristnig-a, večkrat v svojih spiskih sloveče umetnike oznanijo in pohvalijo. Prav je to, ker je to namen Novic. Zakaj bi torej tudi jez na znanje ne dal umetnika, ki je zastran svojih umetnih izdelkov gotovo vse hvale vredin?
In ta umetnik je Jakob Mikše, posestnik v Cerknici na Notranjskim, podobar, obraznik in zlatar. Že od mladih nog je on v lepih umetnostih podobarstva in obrazništva od svojiga očeta, ki je v akademijski soli za mojstra izučen bil, pervi poduk prejel, in je šel pozneje v risarsko šolo v Ljubljano, ondi od tadanjih slo-večih umetnikov, kakor tudi odLajerja vKrajnji i, t. d. še popolnisi v teh potrebnih znanostih izuriti se, in si mnogih podob in zgledov pridobiti. In v resnici! podo-borez Mikše že več let svoje dela z veliko umetnostjo včinja. Nar več njegovih del se vidi na Notranjskim in Primorskim, pa tudi po več krajih na Krajnskim. On ne izdeljuje, samo novih oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, in več taciga, kar podobarsko umetnost vtiče, ampak mala tudi oltarne podobe,' križev pot in druge reči, pa vse na firnažasto olje, kar njegovim izdelkam terdnost, pa tudi posebno ličnost daje. Zlasti beli farbi zna on tako stanovitnost dati, de ne otamni in svoje lepote, pa tudi blišobe ne zgubi, razun tega, kar se podobe vpraše, (^kar se po cerkvah sploh rado zgodi), se zamore podoba z vodo umiti in izbrisati, de spet svojo poprejšnjo lepoto in bliš dobi. Mikše pa ne mala samo s firna-žastodljnimi farbami, ampak, kar je morebiti do zdej malokterimu zlatarju znano bilo, on tudi na dlje zlati in sreberni. To je umetnost visoke vrednosti. Res je, de je mal na lim Qaziranje} urniši, in v začetku svit-
*) Prav radi razglasujemo v Novicah pridne in omikane roko-dele, pa pri tacim oznanjenji se moramo večidel zanesti na besedo pr ip or o cnika, de za to, kar piše in hvali, tudi dober stoji. Vrednik ni vsigavedinj nekteri bravci pa vunder to Božjo lastnost od njega terjajo in hudo zabavljajo, ce se le kak nar manjši pregrešek v Novicah pripeti. Tako je nekdo, ni davnej, hudo zabavljal, de je bil neki podobar v Novicah pohvaljen, ki po mislih tega nasprotnika očitne hvale ne zasluži. Morebiti de je res taka, -— ali mi nismo tega krivi, ampak tisti, ki ga je hvalil. Ce nam kak pošten človek, od kteriga lahko mislimo, de njegova razsodba kaj velja, kako rec hvali in pod hvalo svoje ime podpiše, nam nihče za zlo vzeti ne more, de smo tak sestavek v Novicah natisniti dali. Torej naj vsakteri, ki očitno hvali, popred dobro prevdari: ali je pohvaljena reč tudi zares hvale vredna. Pravična hvala je lepo delo, kriva hvala pa je graja za pisavca,                       Vredništvo,
lejši; ali le malo časa terpi, zlasti v mokrotnih cerkvah, kjer se farbe lušiti začno in odpadejo. Mikševa malarija pa je stanovitna, desiravno je njeg-ovo zlatenje miloblišeče. Njegov slaj je pristojin. In večidel po natori marmorja izobražuje, — v kteri umetnosti jo je prav delječ pripeljal.
Od resnice rečeni^a se zamore le tisti prepričati, kdor je njegove izdelke sam vidil, ali od taclh umetnikov hvaliti slišal, kteri so jih vidili, in jih prav presoditi zamorejo , kakor na Fužini na Hrovaskim, kjer je na cesarske potroške veliki oltar čisto iz novig-a izdelal; ali v Belkah s. Križa podružnici v Verhniški fari naredil; pri š. Lorencu pri Temenci na Do-lenskim, kjer je Mik»e vse 3 oltarje farne cerkvepre-malal in prenovil, in 5 novih podob na veliki oltar postavil, ktere so tako lično in v pravih primerah izdelane, de slednjiga, ki jih vidi, ginejo, in k serčni pobožnosti obude.
Cena njegovih izdelkov ni previsoka, in zaderža-nje Mikšetovo je priljudno in hvale vredno. Zatorej ^a vsim duhovnim gospodam in družim, kteri njega potrebujejo, iz lastniga nagiba priporočim, ter jim obljubim, de bodo resnico mojih besedi poterdili.
Š. Lorenc 30. dan maliga serpana 1847.
J. P,
160