Učiteljska stalnost Eno najvažnejših vprašanj učiteljskega stanu je stalnost na službenem mestu. To vprašanje je velikega pomena za vsakega posameznega učitelja, kakor tudi za ves naš stan, in morda bo ravno v tem vzrok, da se je o tem vprašanju že toliko razpravljalo in tudi pisalo. Tudi danes imamo še vedno dovolj povoda pisati o učiteljski stalnosti, ki je v tesni zvezi z uspehom učiteljevega dela v šoli in izven nje. Ves učiteljski stan se dobro zaveda svoje naloge in svojega dvojiniega poslanstva, vzgojiti mladino, prevzgojiti narod. Važni sta ti dve nalogi, a tudi težki. Vsaka zase zahteva skoraj vsega človeka, toda učiteljstvo se ni nikoli branilo dela, nikoli strašilo žrtev, ko je šlo za dobrobit naroda in države. Delo v šoli nam je začrtano po učnem načrtu-. Vsi predmeti so označeni m odmerjena je tudi snov. Vsak posamezen učitelj bo brez dvoma tudi dosegel začrtani učni smoter, ako bo poznal otro'ka, ako bo stalno deloval na isti šoli in ne bo med letom menjal razreda. Nastane pa vprašanje, ali bo ta smoter dosežen tudi tedaj, če se učiteljstvo na šoli menja, če po več mesecerv manjka ena, dve ali celo več učnih oseb, če ni rednega pouka. Vsi dobro vemo, da je metoda pri raznih uči.eljih različna, toda eno je gotovo, da vsak po svoji metodi doscza uspehe. Ti uspehi sicer niso povsod enaki, vendar lahko trdimo. da so najslabši uspehi v razredu kjer se učiteljstvo med letom večfcrat menja, kjer je nereden pouk in >kjer primanjkuje učnih oseb. Seveda je to v škodo mladine, a vzrok temu je iskati največkrat v tem, da nimamo stalnosti na službenem mestu. Uspehi v šoli so v mnogem odvisni tudi od temeljitega poznavanja otrok in razmer, v katerih otroci žive. Seveda je dolžnost vsakega učitelja, da se poglobi v študij spoznavanja otrok, in če hoče spoznati otroke, mora poznati svoj službeni kraj, njega kulturno in gospodarsko-socialne razmere. Tak studij zahteva časa, mnogo časa, kajti popoln uspeh je mogoče doseči šele po nekaj letih. Prihajamo torej do zaključka, da nam je v tem pogledu nujno potrebna stalnost. Šolski zakon predvideva učiteljevo delo za narodno izobraževanje. Učiteljstvo je že od nckdaj delalo med narodom in doseglo v tem pogledu že prav lepe uspehe. Bili so tudi časi. ko je učiteljstvo, predvsem pred vojno. doživelo zaradi svojega dela mnogo grenkih ur. Toda sedaj je to delo z zakonom priznano in mujna potreba naroda nam ga narekuje. Vsi se v polni meri zavedamo svojih dolžnosti, vemo pa tudi, da treba ljudi, med katerimi naj učitelj dela, najprcj poznati, potem bo mogoče delati in z delom doseči uspehe. Ni sicer lahko pridabiti si zaupanje preprostega človeka, toda s časom in z dobro voljo dosežemo tudi to in potem nam delo ne bo ravno tcžko. Le časa je treba. Vzemimo za primer, da je porabil učitelj za pridobitev zaupanja ljudi v službenem kraju kakih 6 mesecev. Med tem časom se je tudi deloma že poglobil v razmere svojega službenega kraja. Seveda le deloma, kajti za popolno proučitev razmer ne zadostuje eno leto, niti dve. morda tri. Povsem razumljivo je, da je uspešno delo med narodom mogoče le tedaj, ako dotičnik, ki se loti teiga dela, temeljito pozna Ijudi im razmere. Ker je torej učiteljeva naloga v tem poglcdu najdelikatnejša, nastane vprašanje, ali je resno in stvarno, predvsem pa uspešno učiteljevo javno delo med narodom mogoče. ako nima stalnosti. Ako že govorimo o učiteljevem javnem delu v zvezi s sitialnostjo, ne smemo prezreti nekega važnega momenta. Vsakemu človeku je namreč že prirojeno, da išče pri vsem, torej tudi pri delu, neke gotove udobnosti. To si ustvari na ta način, da usmeri življenje, torej tudi delo tako, da teče. re^kel bi samo, ko je enkrat temeljito pripravljeno in pravilno započeto. Seveda skuša tudi učitelj na rasi prilagodiiti vse delo v šoli, kakor tudi izven šole tako. da bo temeljito pripravljeno, pravilno začeto, da bo imelo začrtan smoter in sistematično urejeno pot. Mnogo truda in prizadevanj je treba v početku, a končno bo vendarle šlo pravo pot in bo ustrezalo zahtevam in potrcbam naroda in ne bo učitelju v breme, marveč v zadovoljstvo. Seveda je treba mnogo truda, preden se ustvari na vasi teren za tako delo, zato se moramo vprašati, ali se ne bo učitelj ustrašil truda, ako nima gotovosti, da bo dieležeu. tudi uspehov svojega dela, ker pač ne more vedeti, ali bo tako dolgo ostal v kraju. Iz vsega navedenega je razvidno, da zahteva stalnost na službencm mestu učiteljevo delo v šoli, kakor tudi delo med narodom. Za prvo, kakor tudi za drugo je potrebno, da je učitelj delj časa v enem službenem kraju, da mu je zagotovljeno, da ne bo brez lastne prošnje, odnosno večjega disciplinskega prestopka premeščen iz enega v drugi službeni kraj. Poudariti je treba, da večna negotovost ustvarja mcd učiteljstvom neko nerazpoloženje in slabi voljo do in.tenzivnega in sistematičnega dela. Delo v šoli, kakor tudi delo med narodom je z zakonom priznano in tudi začrtano. Navadno je rav.no delo med narodom povod raznim učiteljskim premestitvam. Zakaj? Vsakdo gleda na učiteljevo delo drugače. Mi smo si začrtali jasen program in usmerili vse delo v korist naroda in države. Vendar ne gledajo vsi na naše delo z istim pogledom. Imamo tudi take, ki vidijo povsod le svoje lastne koristi ter nastopajo proti vsemu, kar jim ne donaša direktnih ali indirektnih koristi. Učitelj, ki je vedno idealno delal, pozna lc koristi celokupnosti in ne posameznikov. Scveda je to že dostikrat zadosten vzrok, da sebičneži nastopijo proti učitelju, ker presojajo pač vse javno delo le iz ozkega egoističnega stališča. Taki pojavi postanejo neredko povod najogabnejšim dlcnuncijacijam proti učiteljstvu, ki je grešilo le v toliko, da je idealno delalo in ni hotelo poznati sebičnih zahtev mekaterih. Dogodi se tudi, da mora učitelj na osnovi klevet zapustiti svoje službeno mesto in iti drugam. To bi se seveda gotovo ne zgodilo, če bi se dala učitelju možnost, da se podVrže disciplinskemu postopku, kot ga predvideva uradniški zakon. Učitelju bi v takih primerih bilo omogočeTio ovreči očitke in razgaliti sebične namene gotovih ljudi. A:ko se dogodi primer, da se učitelj pregreši proti obstojcčim predpisom in zakonom v taki meri, da je morda v intercsu stanu, kakor tudi v interesu šolskega in izvenšolskega dela v kraju, da je premeščen v drug službeni kraj, tedaj bi bilo celo potrebno, da se tak učitelj premesti na osnovi razsodbe disciplinskega sodišča in nič drugače. Vsi želimo, da bi imel narod od učiteljskega šolskega, kakor tudi izvenšolskega javnega diela čim večje koristi. Ako želimo to, moramo tudi želeti, da bo imelo učiteljstvo za vse svojc delo neko gotovo zaščito pred samovoljnim postopanjem mnogih lokalnih činiteljev. To zaščito pa bo imelo uči.eljstvo le tedaj, 'ko bo ponovno uvcdena učiteljska stalnost in bo disciplinski postopek omogočal, da se bo vsak učitelj opral 'ncutemeljenih očitkov. Z učiteljsko stalnostjo se bo povečalo vcselje do dela v šoli in med narodom, odpadla bo omahljivost in nesigurnost in uspehi dela bodo gotovo večji in izdatnejši nego danes. Ker želimo dobro narodu, želimo da se nam vrne stalnost na službenem mestu. —ž.