SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BODO V APRILU 1984 11. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora bo v sredo, 25. aprila 1984 ob 15.30 uri. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ŠTEVILKA: 06-1/82 Datum: 9/4-1984 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št. 2/78 in 35-/81) in 50. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 11. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 25. aprila 1984 ob 15.30 v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, 2. Potrditev skrajšanih zapisnikov 20. seje zbora združenega dela, 19. seje zbora krajevnih skupnosti in 19. seje družbeno-političnega zbora - vsi z dne 27. 2. 1984 ter 2. skupne seje vseh zborov skupščine občine, 10. skupnega zasedanja zborov skupščine občine, 21. seje zbora združenega dela, 20. seje zbora krajevnih skupnosti in 20. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik - vsi 21 3. 1984, 3. Poročilo o delu izvršnega sveta, upravnih organov in strokov-nih služb za leto 1983, 4. Razrešitev predsednika, namestnika predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, 5. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 6. Izvolitev članov izvršnega sveta 7. Imenovanje funkcionarjev upravnih organov 8. Informacija o uresničevanju resolucije o izvajanju družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1.985 vletu 1983 9. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-216 Srednja vas pri Polhovem Gradcu 10. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-202/2, VS-202/3 A in del VS-202/3 B Selo pri Hru-ševu 11. Predlog odloka o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik 12. a) Poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje naravnih nesreč v SR Sloveniji za leto 1983 b) Predlog sklepa za uporabo sredstev solidarnosti SR Slove-nije za odpravo posledic naravnih nesreč c) Osnutek družbenega dogovora o načinu uporabe in uprav-Ijanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic narav-nih nesreč 13. Predlog za izvolitev štirih sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani 14. a) Prenehanje ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica in njenih delovni skupnosti skupnih poslov b) Predlog za ukrep družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica 15. Obravnava za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in dolo-čitev delegatov na seje zborov SML 16. Vprašanja in predlogi delegatov Predsednik skupščine Maks Klanšek, l.r. OPOZORILO DELEGATOM: Delegate zborov združenega dela in krajevnih skupnosti opozar-jamo, da bosta samo ta dva zbora obravnavala točko 11 in 15, samo delegati zbora združenega dela pa točko 14. POROČILO o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnikza leto 1983 I. UVOD - V ,\ * V letu 1983 je izvršni svet kot izvršilni organ skupščine občine v okviru svojih pristojnosti nadaljeval z izvajanjem programskih usmeritev, ki jih je skupščina sprejela v tem in prejšnjih mandatih, s čemer je bila zagotovljena potrebna kontinuiteta v delu in aktivnostih izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in strokovnih službah. Skladno z vlogo izvršnega sveta. ki je sistemsko urejena z zveznim in republiškim zakonom in s statutom občine Ljubljana Vič-Rudnik. so bile glavne aktivnosti izvršnega sveta, ob tesnem sodelovanju z upravnimi organi. usmerjene v prvi vrsti na sprem-Ijanje poglavitnih ciljev. opredeljenih z Resolucijo o poliliki izva-janja družbenega plana občine v obdobju 1981 do 1985 za leto 1983. Obenem je izvršni svet tekoče spremljal in obravnaval proble-matiko z vseh področij družbenega življenja in usmerjal delo in aktivnosti občinskih upravnih organov na osnovi sprejetih pro-gramov dela in z obravnavanjem zadev na svojih sejah. Skupščina je redno spremljala delo izvršnega sveta ob obrav-navah njegovih predlogov m tekoče problematike na sejah skup-ščine oziroma na sejah posameznih njenih zborov. Izvršni svet je odgovoren skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov, zato je bila od pripravah tega poročila sprejeta takšna koncepcija, da so upravni organi izdelali posebna poro-čila o svojem delu (zajeta v povzetkih v četrtem poglavju), prek teh poročil pa je zajeta tudi vloga izvršnega sveta kot povezoval-nega člana med skupščino in upravo. Izvršni svet je usmerjal in koordiniral delovanje upravnih organov ter si pri tem prizadeval za uspešno kolektivno delo. izvršni svet je kot organ državne uprave nastopal tudi kot predlagatelj gradiva skupščine in med drugim upošteval pobude in predloge iz samoupravne delegat-ske baze, kolikor je bilo to mogoče v danih razmerah ter sodelo-val s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Prek poročil uprav-nih organov se odražajo vsa prizadevanja izvršnega sveta ter s tem povezani uspehi, dileme. nasprotja in interesi in tudi pogled v rezultate in učinkovitost dela izvršnega sveta in občinskih uprav-nih organov S tega vidika velja pri oceni dela imeti pred očmi tudi gospodarske in družbeno-političpe razmere preteklega leta in pogoje, v katerih se je uresničevala aktivnost izvršnega sveta. Izvršni svet posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem to poročilo. ki naj bo hkrati tudi izhodišče za ocene, kakšni rezultati so bili doseženi na posameznih področjih in kakšna je bila vteh prizadevanjih vloga izvršnega sveta. II. IZVRŠNI SVET '"¦ . - . " ' Izvršni svet v sedanji sestavi je bil izvoljen na skupnem zaseda-nju skupščine občine dne 14. 4. 1982. Šteje 14 članov. od katerih je bil predsednik izvršnega sveta sredi poročevalskega obdobja imenovan za predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa v SOZD GORENJE. DO Promet servisi. namestnik pred- sednika izvršnega sveta pa je prevzel novo dolžnost, zato je bil s 1. decembrom 1983 izvoljen tov. Borut MIŠICA za namestnika. Od ostalih članov je 7 članov profesionalnih, ki so hkrati predstojniki upravnih organov, en profesionalni član jezadolženza koordina-cijo med krajevnimi skupnostmi in izvršnim svetom, izvršni svet ima tudi 4 neprofesionalne člane, ki delujejo na področjih, kot so gospodarstvo, kmetijstvo in raziskovalna dejavnost. V letu 1983 je izvršni svet imel 42 sej. Na sejah je obravnaval 476 točk dnevnega reda, od tega iz letnega programa dela 92 in izven programa dela 384 točk po naslednjih področjih: 1. urejanje prostora in varstvo okolja 2. družbeno planiranje in gospodarstvo 3. družbene dejavnosti 4. obča uprava in proračun 5. kmetijstvo, gozdarstvo in preskrba 6. kadrovske zadeve 7. družbeni prihodki 8. Ijudskaobramba '9. izvršnisvet 118 90 58. 65 40 29 20 13 43 Izvršni svet je obravnaval poprečno 11,33 točk dnevnega reda na sejah, skupno je bilo porabljenih 112 ur, kar pomeni, da je ena seja trajala poprečno 3 ure in 6 minut. Udeležba članov izvršnega sveta na sejah je bila dobra in je bila poprečno 88,24%. Na sejah izvršnega sveta je v letu 1983 sodelovalo 109 gostov iz različnih področij gospodarstva in družbeno političnih organov. Na večini sej so bili prisotni tudi predstavniki tiska. V letu 1983 je izvršni svet predlagal v obravnavo skupščini skupaj 72 točk dnevnega reda \z programa dela izvršnega sveta 50 in 22 točk izven programa iz naslednjih problemskih področij: po programu izven dela IS programa - urejanje prostora , - 8 3 - družbena planiranjain > .; ' 8 1 gospodarstva -'¦'-'.'¦ : - družbenih dejavnosti . - ,,: • ' i11 5 - obče uprave in proračuna 9 5 - kmetijstva, gozdarstva in preskrbe 6 3 - kadrovskih vprašanj , . 2 - - družbenih prihodkov ¦--¦¦-.':-. 5 5 - ostalo (področje KS in delegatski ¦ ¦ - 1 -odgovori) . Skupaj 50 22 Po programu dela izvršnega sveta ni bilo posredovano v obrav-navo skupščini občine 10 zadev in sicer: - stanje in probiematika v KS ' - predlog odloka o načrtu lokacij kioskov - stanje in problematika SIS za telesno kulturo - novelacija prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik - odlok o vodnih virih v občini Ljubljana Vič-Rudnik, - priprava dolgoročnega plana razvoja občin in mesta 1986-2000, - poročilo o izvajanju SS o štipendiranju v občini, - letno poročilo o upravnem nadzoru - stanje in pojavi pri reševanju upravnih sporov, - ocena realizacije razvojnih usmeritev v kmetijstvu in gozdar-stvu, - aktualno vprašanje izvajanja delegatskega sistema in analize delegatskih vprašanj. Te zadeve bo izvršni svet posredoval delegatom skupščine v obravnavo v letu 1984. Izvršni svet je v letu 1983 imenoval za bolj poglobljeno obrav-navo zadev iz pristojnosti izvršnega sveta oziroma skupščine več stalnih in občasnih delovnih teles, ki so jih večino vodili člani izvršnega sveta. Izvršni svet je v letu 1983 imenoval 24 takih delovnih teles s 139 člani, predvsem iz vrst občanov, ki so družbeno in strokovno usposobljeni za razreševanje problema- tike na posameznih področjih. Izvršni svet je precej pozornosti posvetil obravnavi delegatskih pobud in vprašanj, ki so jih dele-gati postavljafi na sejah zborov skupščin. Na mnoga delegatska vprašanja so bili dani takojšnji odgovori na sejah. Odgovori, ki so bili zanimivi za širšo javnost, so bili objavljeni v zaključnem delu delegatskega gradiva. V letu 1983 je bilo postavljenih 91 delegat-skih pobud in vprašanj, do zaključka tega poročila so bili dani vsi odgovori. Od vseh aktov. ki jih je obravnavala in sprejemala skupščina. je bil v 53% predlagatelj izvršni svet. Delo izvršnega sveta skupščine občine LjubljanaVič-Rudnikje temeljilo na obveznostih, pravicah in dolžnostih, določenih v statutu občine v 209. členu ter aa sklepih in zadolžitvah delegat-ske skupščine. kakor tudi na kontinuiteti dela preteklega leta. Izvršni svet je svoje aktivnosti uresničeval na sejah, kjer je obrav-naval posamezna področja dela in sprejemal sklepe, ugotovitve, stališča in usmeritve, vendar to predstavlja le manjši del aktivno-sti izvršnega sveta pri uresničevanju njegove vloge. Večji del predstavlja delovanje in ukrepanje članov izvršnega sveta, predr sednika in namestnika pri pripravi ter zagotovitvi uresničevanja sklepov, pri vodenju in usmerjanju upravnih organov ter sodelo-vanja z druženo-političnimi organizacijami v občini in mestu, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, skupščino mesta Ljub-Ijana, njenim izvršnim svetom in z mestnimi upravnimi organi ter z organizacijami združenega dela na občinskem območju in s krajevnimi skupnostmi. Izvršni svet je pri svojih aktivnostih nastopal z ukrepi, s katerimi je zagotavljal izvajanje sprejete politike in izvrševanje zakonov in drugih aktov ter v ta namen predlagal skupščini izdajo ustreznih predpisov in aktov iz njene pristojnosti, med katerimi navajamo: S področja urejanja prostora in varstva okolja: odlok o spre-membi urbanističnega reda za Krajevno skupnost Pijava gorica, Turjak, Želimlje, Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, od-ločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo trgovine na Viški cesti; odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta severni del VS-1 Trnovo. S področja družbenega planiranja in gospodarstva: spre-membe in dopolnitve družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1931-1985; sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Žičnica in dopolnitev sklepa; Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984. S področja družbenih dejavnosti: sklep o izdaji soglasja k spremembi imena DO Center za tehnično izobraževanje; sklep o sogtasju k SS o ustanovitvi SIS za zaposlovanje; soglasje k spremembi statuta OŠ Oskar Kovačič; sklep o začasnem prene-hanju enote OŠ Barje; sklep o spremembi sedeža OŠ Škofljtca in prenehanju uporabe starega objekta; soglasje k statutu srednje šole za strojništvo; soglasje k statutU VVO Ljubljana Vič-Rudnik; soglasje k statutu Skupnosti otroškega varstva; odlok o razglasi-tvi Tivolija, Rožnika, Šišenskega hriba za naravno znamenitost. S področja davčne politike: odlok o davkih občanov za leto 1983; odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem pro-metnem davku v letu 1983; sklep o pristopu k dogovoru o usklaje-vanju davčne politike v letu 1983; sklep o zaključnem računu davkov in prispevkov v letu 1982; dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1984; odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v letu 1984; odlok o spremembi odloka o davkih občanov za leto 1984. S področja kmetijstva, gozdarstva in preskrbe: sklep o potrdi-tvi lovsko-gospodarskih načrtov in lovišč za obdobje 1981-1985; sklep o potrditvi ribiško-gojitvenega načrta za obdobje 1981-1985; odlok o uvedbi melioracijskih del v Horjulški dolini; odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985; odlok o razglasitvi goz-dov za gozdove s posebnim namenom; odlok o zaščitenih kmeti-jah. S področja sploSne porabe: odlok o proračunu občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1984; odlok o dopolnitvi odloka o prora-čunu za leto 1983. S področja pravosodja: odlok o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov m sodnikov-porotnikov; dogovor o zagotavljanju pogojev za delo TS in TST Ljubljana; odlok o spremembi dogo-vora o zagotavljanju sredstev za delo TS in TST Ljubljana. Izvršni svet je tekoče obveščal skupščino občine o stanju, zlasti na področju družbenega planiranja in gospodarstva, davčne poli- tike in širših družbenih vidikov ter predlagal tudi ustrezne ukrepe, med drugim ukrep družbenega varstva v DO Žičnica. Izvršni svet je posvetil veliko pozomosti tudi spremljanju gospodarskih gi-banj ter pripravi ustreznih planskih dokumentov. Glede na posebno družbenopolitično skupnost v Ljubljani in združitev določenih funkcij na ravni mesta ter glede na doseda-njo neurejenost je bil izjemno velik poudarek pri delu izvršnega svela posvečen področju urejanja prostora in komunalne dejav-nosti, kar se je odražalo zlasti v-sprejemanju urbanističnih redov (Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Brezovica, Želimlje, Turjak, Pi-java gorica) ter zazidalnih načrtov (Trnovo). Na področju negospodarstva je izvršni svet tekoče spremljal rast skupne porabe in ugotavljal njeno usklajenosl z določili občinske resolucije. Zoženi materialni pogoji so zahtevali pre-cejšnje spremembe v delovanju izvajalskih organizacij. Zato je izvršni svet v letu 1983 posvetil posebno pozornost problematiki posameznih področij družbenih dejavnosti. Tako je obravnaval stanje in problematiko delovanja otroškega varstva, osnovnega šolstva, usmerjenega izobraievanja, zdravstva in telesne kulture na območju občine. Gradivo je obravnaval skupaj s samouprav-nimi interesnimi skupnostimi ter zavzel stališča do posameznih odprtih, vprašanj. Obsežen program gradenj ter veliko število udeležencev pri pripravi objektov za gradnjo \z programa samoprispevka III je zaheval redno spremljanje poeka priprav. Izvršni svet je obravna-val poročila operativnega odbora občine o poteku priprav tekom celega leta. S svojimi sklepi je skušal doseči hitro in usklajeno delovanje vseh udeležencev pri pripravi objektov. Posebno po-zornost je izvršni svet posvetil gradnji objektov iz programa samoprispevka II. V letu 1983 se je začela gradnja zadnjega objekta iz tega programa, to je Vzgojno varstvene organizacije Trnovo ter pripeljala v končno fazo gradnjo telovadnice ter zuna-njih igiršč pri Osnovni šoli Oskar Kovačič. Zoženi materialni pogoji so zahtevali tudi večjo pozornost pri reševanju problemov s področja varstva udeležencev NOV in drugih vojn, vojaških in civilnih invalidov, družin padliii borcev, kmetov borcev in oseb v obvezni vojaški službi. Izvšrni svet je obravnaval toproblematiko ter podprl pobude, s kalerimi je bilo moč tudi v teh okvirih zagotoviti socialno varnost udeležencev. Na področju kmetijstva in gozdarstva je izvršni svet poleg vrste že prej omenjenih odlokov in odredb obravnaval problematiko samoupravne organiziranosti kmetijstva v občini, delo kmetijske pospeševalne službe, koriščenje sredstev sklada za intervencije in samoupravne interesne interesne skupnosti za razvoj kmetij-stva, spremljal pripravo in izvršitev setve ter odkupa pšenice. sprejel program pomladsnke in jesenske setve ter razpravljal o obdelavanju kmetijskih zemljišč. Pri tem se je aktivno vključeval in zavzemal stališča, da se ohraniji čim večje za kmetijstvo spo-sobne površine ter uspešno sodeloval s kmetijsko zemljiško skupnostjo. Izvršni svet je v letu 1983 izvajal in ukrepe s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z odločitvami skupščine občine ter zakona o splošni Ijudski obrambi in drugih zadevnih predpisov. Množico aktivnosti je izvršni svet opravil v pripravah in izvedbi vaje »Golovec 85«. Priprave in izvedbo vaje je vodil izvršni svet v sodelovanju z upravnimi organi občine, občin-skim štabom za civilno zaščito, občinskim štabom za teritorialno obrambo in posredno prek občinskih upravnih organov tudi tekoče spremljal stanje obrambnih priprav. Vključeval se je v razreševanje problematike na tem področju, vzpodbujal aktivno-sti, ki so usmerjene v razvoj podružbljanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite na območju občine. Izvršni svet je tekočespremljal tudi izvajanje kadrovske politike na območju občine Ljubljana Vič-Rundik, še zlasti s področja omenovanja poslovodnih organov. Kot izvrševalec občinskega proračuna je izvršni svet skušal v obstoječih gospodarskih pogojih uskladiti potrebe z dejanskimi možnostmi ter zagotiviti tekoče pl&čevanje sredstev, uporabni-kom proračuna pa tako tudi zagotoviti pogoje za opravljanje njihove funkcije. Pomembno je - poudariti tudi sodelovanje na področju kornunalne inrastrukure in s tem v zvezi financiranje izgradnje nekalerih cest (Golo, Velike Lašče). kjer je izvršni svet izvajal uskaljevalno funkcijo ter v veliki meri koordiniral in poma-gal premagovati težave, ki so sicer problematika drugih subjek- tov. vendar je ocenil reševanje te problematike za nujno, sicer bi v nasprotnem primeru rezultat ne bil dosežen. Izvršni svet je pri razreševanju problematike proračunskega financiranja med drugim pgostokrat iskal ustrezne možne fi-nančne rešitve tudi za krajevne skupnosti. katerim je prenehanje dotoka »glavanne« povzročilo bistveno zmanjšanje materialnih mošnosti za njihove aktivnosti. Izvršni svet ]e torej vsa našteta in druga področja podrobno in tekoče obravnaval ter sprejemal ustrezne usmeritve, po potrebi pa tudi določene ukrepe. ki naj bi zagotovili izvajanje sprejetih sklepov, stališč in usmeritev. To svojo funkcijo je izvršni svet izvajal prek upravnih organov ln strokovnih služb ter z neposre-dnim akivnim sodelovanjem članov, presednika in namestnika izvršnega sveta. Izvršni svet je usmerjal, usklajeval in nadzoroval delo upravnih organov in strokovnih služb in tako zagotovil medsebojno povezanost, enotnost in cleovitost funkcioniranja uprave. Navedene naloge, katerih podlaga so sklepi. stališča in ddruge odločitve ter usmeritve. so razvidne iz povzetka poročil upravnih organov in strokovnih služb ter predstavljajo realizacijo sklepov in usmeritev izvršnega sveta. III. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE Funkcijo državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo v mejahpravic indolžnosti. opredeljenih v zveznem in repubiškem zakonu o sistemu državne uprave ter aktih družbnopolitične skupnosti upravni organi in strokovne službe. Upravni oragni so v okviru svojih pooblastil samostojni in za svoje delo odgovorni skupščini in izvršnemu svetu. « Upravni organi so ustanovijeni kot individualni ali kot kolegijski upravni organi. Individualni upravni organi so ustanovljeni za področje Ijudske obrambe, obče uprave in pororačunu ter za področje prihodkov. Kolegijski upravni organi so komiteji in ustanovljeni za področje družbenega planiranja in gospodarstva, družbenih dejavnoti urejenja prostora in varstvo okolja ter za področje kmetijstva. gozdarstva in preskrbe. Poleg navedenih upravnih organov sta organizirani še dve strokovni službi - ka-drovska služba in sekretariat izvšnega sveta. Kot samostojna organizacija enota deluje tudi služba za avtomatsko obdelavo podatkov. Pristojnosti upravnih organov so podrobneje opredeljenje v od-loku o upravmh organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 5/81). v odloku o sestavi komitejev (Uradni list SRS, št. 8/81) pa so določene sestave občinskih komiteje. Z navedenimi odloki skupno s pravilnikom o notranji organizaciji in sistemati-zaciji del in nalog v delovni skupnosli so podane vse formalno pravne in organizacije.osnove za delo upravnih organov na svojih delovnih področjih. Delavci upravnih oraganov in služb uresničujejo svoje samou-pravne pravice, obveznosti in odgovornosti neposredno na zbo-rih delavcev. z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja. posredno pa po delegatih v svetu delovne skupnosti in njegovih organih ter po delegatih v skupščinah družbenopolitič-nih in samoupravnih ininteresnih skupnosti. V preteklem letu so delavci upravnih organov sprejeli naslednje samoupravne splošne akte: pravilnik o spremembah in dopolni-tvah pravilnika o delovnih razmerijih. pravilnik o varstvu pri delu in zaščitmh srestvih, pravilnik o izobraževanju. pravilnik o stano-vanjih in stanovanjskih posojilih. pravllnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o premakljivem delovnem času. program izpopolnjevanja strokovne izobrazbe in kadrovski načrt. V lefu 1983 je imel svet delovne skupnosti 10 sej. komisija za medse-bojna delovna razmerja 14. sej. komisija za družbeni standard 10. sej disciplinska komisija 10 sej. samoupravna delavska kontrola 8 sej. komisija za oblikovanje 1 sejo. delovna skupnost pa je imela 3 zbore Delavci občinskih upravnih organov in strokovnih služb so organizirani v družbenopohtičnih organizacijah tn sicer v osnovni orgamzaciji sindikata. osnovni organizaciji ZSMS in osnovi orga-nizaciji ZK. kamor se povezujejo tudi delavci štabazateritorialno ¦obrambo. Delavci uprave za družbene pnhodke so od 3. 2. 1983 dalje organiziram v svoji osnovni organizaciji ZK glede na speci-fične naloge tega upravnega organa in zaostreno odgovornost na noriroriu i7vaiania riavčnp nnhriko Ornani7irann<;t riolaurov/ w družbenopolitičnih organizacija zagotavlja krepitev samouprav-Ijanja in s tem tudi večjo učinkovitost dela delavcev pri samou-pravnem odločanju in delu. Osnovna organizacija ZK se aktivno vključuje v tekočo problematiko, tekoče spremlja in pomaga pri razreševanju samoupravnih, organizacijskih in drugih nalog. Redno mesečno se je sestajal aktiv samoupravljalcev, ki vklju-čuje vse predsednike samoupravnih organov in predsednike ozi-roma sekretarje družbenopolitionih organizacij in na katerih so koordinirali svoje delo in naloge ter usklajevali stališča. Konec leta 1983 je bilo v občinskih upravnih organih zaposle-nih 175 delavcev, kar pomeni zmanjševaje še za 4 delavce glede na preteklo leto. V tej številki ni zajetih 5 delavcev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ker ne gre za novo zaposlitev, temveč le za prenos strokovne skupnosti SIS v občin-ski komite za družbeno dejavnosti. V lanskem letu smo nadalje-vali z zastavljeno politiko zmanjševanja zaposlenosti v državni upravi. Med zaposlenimi je 29 dela>/cev z visoko strokovno izo-brazbo (1982-28). 37 z višjo (1983 - 20), 1982 - 33(, 49 s srednjo (1982- 54). 19 delavcev s poklicnosrednjo izobrazbo (1982-20), 26 z nižjo (1983 - 26) in 14 nekvalificiranih delacev (1982 - 19). V letu 1983 je prišlo 14delavcev: 7z visoko, 1 z višjo, 2ss"rednjo, 1 s poklicno srednjo in 3 z osnovnošolsko izobrazbo, 18 delavcem pa je prenehalo delovno razmerje in sicer: 6 z visoko izobrazbo, 3 z višjo, 4 s srednjo, 1 s poklicno srednjo in 4 z osnovnošolsko izobrazbo. Z raličnimi oblikami izobrazževanja izboljšujemo kva-lifikacijsko strukturo upravnih delavcev ter izvjanje sprejetega programa strokovnega izpopolnjevanja odraža pozitivne rezul-tate. Pri fluktuaciji delacev pa ugotavljamo tendenco preneha ija delovnega razmerja strokovnih kadrov, kar je posledica neustrez-nih osebnih dohodkov v upravnih organih že nekaj le nazaj. Upravni organi in strokovne službe so v okviru svojih pravic in pooblastil zagotavljali izvajanje sprejete politike na svojih po-dročjih, izrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in sploš-nih aktov ter stališč občinske skupščine in skupščine Mesta Ljubljane ter aktov izvršnega sveta in njegovih smernic. Pri tem so upravni organi spremljali stanje, gibanja in pojave ter ukrepali v skladu s svojimi pooblastili. Izvršni svet so stalno obveščali o svojem delu, ga sezananjali s stanjem na posameznih področjih ter mu posredovali ustrezne informacije, analize, podatke in drugo gradivo. Na zahtevo izvršnega sveta so preučili stanje na posameznem področju, ga obveščali o ugotovitvah in mu predla-gali sprejem ukrepov in stališč. Odnos upravnih delavcev do delovnih Ijudi in občanov, do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri uveljavl|anju njihovih pravic in dolžnosti je po-membna vloga upravnih organov, čemur so v preteklem letu namenili posebno pozornost. Koncem leta 1982 spremenjen de-lovni čas za upravneorganena kasnejši začetek pa je povzročil precej kritik. Med letom je izvršni svet z odredbo sicer povečal število uradnih ur za stranke. vendar oslaja ševedno neustrezen začetek delovnega časa, k čemu imajo pripombe predvsem kmetje in Obrtniki, pa tudi teritorialna razsežnost občine in pro-metne zveze v prid zgodnejšemu začetku delovnega časa. Težišče dela in problematika upravnih organov v letu 1983 sta podrobneje razvidna iz povzetkov poročil posameznega uprav-nega organa, ki so seslavni del tega skupnega poročila. Kot že povedano, so upravni organi svojo izvršilno in upravno funkcijo izvajali na podlagi sklepov, stališč in smernic skupščine občine in mesta Ljubljane ter izvršnega sveta v sodelovanju z ustreznimi subjekti širše družbeno politične skupnosti, samoupravnimi in-teresnimi skupnostmi, pooblaščenimi organizacijami in organi itd. IV. POVZETEK POROČIL O DELU UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB 1) KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Komite za družbeno planiranje in gospodarslvo je v okviru svojih pristojnosti kot kolegijski upravni organ v preteklem letu obravnaval predvsem naslednjo problematiko: - gospodarska gibanja v občini v letu 1982, - poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov v občini v letu 1982, - analizo reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine v letu 1982 (akumulacija, sredstva za reprodukcijo in sredstva za investicije), - izpolnjevanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 z upošlevanjem nekaterih do-datnih kriterijev in informacij, pridobljenih na osnovi razgovorov s posameznimi organizacijami združenega dela - prekoračitelji-cami, - tekoče poslovanje organizacij združenega dela (tromesečno spremljanje), - uresničevanje izvoznih nalog v letu 1983, - spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 (polletna in 9-me-sečna sprernljanja), - OZD na meji rentabilnosti z analizo virov poslovnih sredstev, - izvajanje politike cen v letu 1983, - analiza uresničevanja resolucije o izvajanju družbenega plana občine v obdobju 1981-1985 za leto 1983, "- dopolnilni ukrepi v OZD za uresničevanje resolucije o izvaja-nju družbenega plana občine v obdobju 1981-1985 za leto 1984, - sanacijski programi nekaterih OZD, - razvojni programi nekaterih OZD, - ukrep družbenega varstva v DO Žičnica ter spremljanje ukre-pov začasnega poslovodnega organa, - stanje in razvojne možnosti turizma v občini ter program delovanja za njegov hitrejši razvoj, - problematika izgradnje industrijske cone RP-2 na Rudniku, - problematika izgradnje trgovine osnovne preskrbe v soseski VS-6 Vič, - izdaja mnenj in priporočil komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja, ' - problematika najemnih poslovnih prostorov, - osnutek dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Kot je razvidno, so bile aktivnosti komiteja za družbeno planira- nje in gospodarstvo v skladu s programom dela usmerjene na spremljanje izvajanja poglavitnih ciljev za leto 1983, na ustrezno in pravočasno ukrepanje v vseh tistih primerih, kjer iz različnih razlogov rezultati niso bili v skladu s predvidevanji ter začrtano politiko Ob koncu leta je strokovna služba komiteja usmerila delo v izdelavo osnutka Načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini. Ta program je prikaz najpo-membnejših aktivnosti in nalog za učinkovito izvajanjedolgoroč-nega programa gospodarske stabilizacije v občini ter hkrati usmeritev družbeno gospodarskega razvoja občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Tudi resolucija za leto 1984 je po svoji stabilizacijski naravnanosti vsebinsko neposredno povezana s tem načrtom. Komite je na področju investicij tekoče spremljal zlasti proble-matiko izgradnje IC RP-2, kjer je v sodelovanju problemov, ki so zavirali nadaljnjo gradnjo (pridobivanje zemljišč, pridobivanje soglasij, financiranje primarnih komunalnih naprav, predstavitev cone na komisiji za oceno investicij SRS), o IC RP-2 je bil izdelan tudi prospekt z osnovnimi podatki. Delavci komiteja opravljajo tudi tajniške naloge za družbeni svet za družbeno ekonomski razvoj občine in za sklad skupnih rezerv skupščine občine Glede na upravni značaj dela na področju zasebnega dela in delovnih razmerij naj navedemo, da je v letu 1983 prispelo 1.167 zahtevkov s ppdročja obrti, iz leta 1982 pa je ostalo še 451 nerešenih zadev. Število nerešenih spisov se je konec leta 1983 zmanjšalo na 399, ki jim še ni potekel zakoniti rok reševanja. Poleg tega je bilo izdanih 411 potrdil o statusu obrtnika in drugih potrdil, ki imajo po vsebini značaj javne listine. Na področju delovnih razmerij zasebnega in družbenega sek-torja je bilo izvtedenih 1.860 opravil, kot so registriranje delovnih pogodb, odjave delovnih pogodb, podaljšanje in razveljavitev učnih pogodb ter sklenitev kadrovskih štipendij. V letu 1983 je število izdanih obrtnih dovoljenj v primerjavi z letom 1982 porastlo, narašča tudi število novozaposlenih delav-cev, upada pa odjavljanje obrti Aktivnosti komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, vezano na funkcijo povezovanja z izvršnim svetom so bile usmer-jene na spremljanje poglavitnih ciljev in nalog, opredeljenih z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1983 ter na ustrezno in pravočasno ukrepanje oziroma sodelovanje pri razreševanju pro-blemov, ki so se pojavljali v organizacijah združenega dela ozi-roma povsod tam, kjer poslovni rezultati niso bili v skladu s planiranimi. Ob pripravi kvalitetnih plansVih aktov je bilo težišče dela v stalnih stikih z organizacijami združenega dela in na preverjanju izpolnjevanja zastavljenih nalog. Kot običajno je izvršni svet tudi v letu 1983 posveiil posebno pozornost organizacijam, ki so poslovale z izgubo oziroma z motnjami (zlasti SCT TOZD Ope-karne in Slovenijales Žičnica), podrobno je ocenil sanacijske programe OZD, ki so v letu 1982 poslovale z izgubo in spremljal njihovo uresničevanje, analiziral in spremljal pa je tudi poslova-nje OZD na meji rentabilnosti. Neugodna gospodarska gibanja in pogoji pridobivanja do-hodka zlasti v letu 1982 so med drugim v številnih OZD privedle do težav pri doslednem spoštovanju sprejetega dogovora o ure-sničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Izvršni svet je obravnaval razloge OZD, ki so razporedile oziroma izplačale več sredstev za osebno in skupno porabo, kot to dopušča dogovor ter kršitelje dogovora zavezal, da so v letu 1983 poračunal preveč izplačana sredstva. V letu 1983 je komite tekoče spremljal usklajenost gibanj oseb-nih dohodkov v OZD z določili dogovora o uresničevanju druž-bene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983, spremljal pa je tudi uresničevanje družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov ter izvršnemu svetu posredoval in-formacije in poročila. Komite je izvajal usmeritve izvršnega sveta in se zavzemal za poživitev investicijske aktivnosti v občini ter sodeloval pri tovrst-nih prizadevanjih organizacij združenega dela. Sodelovanje je bilo zlasli tesno z delovno organizacijo IGO, PLUTAL, AVTO-MONTAŽA TOZD tovarna grelnih naprav, Mercator-Konditor, Mercator delovna organizacija ROŽNIK TOZD Dolomiti, SEME-NARNO in še nekaterimi drugimi organizacijami. Glede na pro-blematiko izgradnjo industrijske cone RP-2 na Rudniku se je izvršni svet skupščine občine povezoval tudi z izvršnim svetom skupščine mesta in zlasti v tesnem sodelovanju z investitorji (predvsem Integral Tovorni promet Viator Ljubljana, TOZD Ljub- Ijana in POLIKEM----Trgovina TOZD Chemo) zagotovil, da so dela v industrijski coni napredovala. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je skladno s programom dela skupščine pripravil za obravnavo na občinski skupščini dve tematski razpravi: »Vloga raziskovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju delovnih organizacij v občini« (maj 1983) »Informacija o stanju in razvojnih možnostih turizma v občini Ljubljana Vič-Rudnik« (julij 1983) in »Program delovanja za hi-trejši razvoj turizma na območju občine« (oktober 1983.) Pred obravnavo na skupščini je komite delovna gradiva posre-doval v javno razpravo v strokovnih, samoupravnih in družbeno-političnih krogih, jih dopolnil in potem opravljal strokovne naloge za uresničitev sprejetih sklepov in programov aktivnosti. Delegate občinske skupščine smo redno seznanjali s tekočimi gospodarskimi gibanji, podatke o poslovanju gospodarskih orga-nizacij združenega dela je komite posredovalčetrtletno.Značaj teh gradiv je bil informativni, saj je temeljiteje analize možno in smotrno pripravljati po podatkih iz zaključnih računov Za odlo-čanje pa je pomembno imeti celovite in pravočasne informacije, zato je komite v letu 1983 delegate prvič seznanil z gospodar-skimi gibanji in uresničevanjem resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v predhodnem letu že v marcu. Predho-dna analiza je resda slonela na nekaterih ocenah, vendar je omogočila vsebinsko bogato razpravo in sprejem stališč glede gospodarskih gibanj v občini. Analiza je bila nato še dopolnjena s finančnimi podatki. Na začetku leta so bile na seji občinske skupščine sprejete Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine za obdobje 1981-1985, skladno z zakonom o sistemu družbenega planiranja pa smo delegate občinske skupščine seznanili z uresničevanjetm tega dokumenta v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobia, v prvem polletju 1983 in s prvo oceno razvoja do konca 1983. leta. Med nalogami s področja planiranja je v vsem jesenskem obdobju komite veliko pozornosti namenil pripravi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 v letu 1984. V želji, da bi bila resolucija stvaren dokument, ki bo zavezal nosilce nalog k njegovi uresničitvi, je komile vključil v pripravo resolucije številne nosilce planiranja in predvidenih na-log, kar velja še posebej v času od sprejetega osnutka do priprave predloga. Na osnovi analiz gospodarskih gibanj in stalnega spremljanja poslovanja gospodarskih organizacij je izvršni svet predlagal skupščini občine uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Slovenijates - Žičnica. kjer so bili huje oškodovani družbeni interesi in so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih. Izvršni svet je naknadno predlagal tudi kadrovsko razširitev začasnega organa družbenega varstva. 2) KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PRESKRBO Komite je v letu 1983 deloval v zelo širokem delokrogu nalog, vezanih predvsem na problematiko kmetijstva, gozdarstva in ve-terinarstva. V grobem lahko opravljene naloge razdelimo v tiste, ki jih je komite sam reševal in tiste, katere je posredoval v obravnavo izvršnemu svetu in skupščini občine. V prvem delu nalog smc precej aktivnosti namenili izdelavi razvojnih možnosti kmetijstva in gozdarstva v letu 1984 in uresničevanju resolucij-skih določil za leto 1983. Na osnovi doseženih uspehov v letu 1983 in ob predpostavki, da bomo postavljene naloge za leto 1984 uresničili, bomo ob takšni dinamiki rasti kmetijske in goz-darske proizvodnje tudi realizirali srednjeročni plan 3,5% stopnje povečanja kmetijske proizvodnje. Ker je realizacija setvenih programov osnova za uspeh polje-delske proizvodnje, smo zato tudi skrbno obravnavali program spomladanske. kakor tudi jesenske setve in zavzeli tudi stališče do doseženih rezultatov žetve. Ob znanih pogojih pridelovanja v letu 1983, lahko ugotavljamo, da smo v kmetijstvu dosegli zado-voljive rezultate. Tako je pridelava pšenice bila v okviru pričako-vanj, koruze smo pridelali več kot smo planirali, edino pri krom-pirju so bili vsled suše pridelki nekoliko nižji od planiranih. Povečal se je tudi odkup pšenice pri zasebnih pridelovalcih, čemur bomo v letošnjem letu posvečali še posebno skrb. da bomo lahko resnično odkupili planiranih 200 t pšenice. Slabše rezultate pa smo dosegli v živinorejski proizvodnji, kjer pri od-kupu mleka sicer beležimo skoraj 100% realizacijo planskih ob-veznosti. dočim smo pri odkupu pitancev dosegli le 85% plana, za kar so že dolgo znani vzroki, vendar se stanje ne izboljšuje. Naslednje večje področje našega dela je bilo spremljanje in usmerjanje zemljiške politike. Tako smo v tesnem sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo sprotno ocenjevali stanje neob-delanih in slabo obdelanih zemljišč in se angažirali na vključeva-nju teh zemljišč v družbenoorganizirano proizvodnjo. Pri tem pa lahko ugotavljamo. da je vse manjoziromada skoro ni več neob-delanih obdelovalnih površin, da še vedno beležimo precej povr-šin v zaraščanju (na barju in pašniki v hribovitih področjih), katera tako niso v proizvodni funkciji. Komite je obravnaval tudi poročilo o delu kmetijske zemljiške skupnosti in o izvajanju zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembno na-membnosti, pri čemer ugotavljamo. da je interes za obdelavo zemlje v porastu, in da je skladno z zakonom opravljena kategori-zacija zemljišč, da bo skupščina občine v marcu obravnavala predlog prostorskega dela družbenega plana občine. Planirane melioracije potekajo po programu, tako bo spomladi zaključen prvi del melioracij Horjulske doline. jeseni pa naj bi pričeli zdeli na Igu Komite je tudi sprotno spremljal uresničevanje programov sklada za intervencije v kmetijstvu mesta Ljubljane in SIS za razvoj kmetijstva občine Ljubljana Vič-Rudnik. Naj poudarimo, da je kmetijstvo v naši občini v letu 1983 dobilo skupno preko 41 milijonov din raznih regresov in premij, kar vse je prispevalo k vedjemu pridelovanju hrane in stabilni preskrbi mesta. Da pa bi le-ta bila še večja in boljša. pa je komite podprl predlog, da naj se letos prispevek od OD od 0.4% poveča na 0.6%. Precej svoje aktivnosti smo namenili tudi področjem lovstva. ribištva in čebe-larstva Pri tem še naprej ostaja odprio vprašanje pospeševanja čebelarstva. glede na spremenjen status Čebelarske zadruge Polhov Gradec Organizirali smo tudi posvet o izkušnjah in mož- nostih kmetovanja na barju, ki je bil dobro obiskan in nakazal aktivnosti za še večje vključevanje barja v pridelovanje hrane. Naj na koncu tega dela opravljenih nalog komiteja še poudar-imo, da je komite obravnaval in sprejel tudi poročilo o delu komiteja v letu 1982 in program dela za leto 1984. Komite je obravnaval tudi vrsto odredb in odlokov (štirinajst), ki jih je posredoval v sprejem izvršnemu svetu oziroma skupščini občine. Odredbe in odloki se največ nanašajo na urejanje veteri-narskih ukrepov, nadalje na upravljanje in koriščenje lovskih in ribiških lovišč, na melioracijska dela, na določitev zaščitenih kmetij, razglasitev gozdov za posebne namene ter na določitev mejne preživnine. Poleg tega pa smo za izvršni svet pripravili še vrsto informacij in sicer o delu pospeševalne službe, koriščenju sklada za intervencije v kmetijstvu, o samoupravni organizirano-sti kmetijstva, o škodi v kmetijstvu, ki je nastala zaradi suše in dali v sprejem setvene programe spomladanske in jesenske setve, ga seznanjali z rezultati žetve in odkupa ter ga seznanili tudi s potekom zbiranja pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede, ki so potrebni za izdajo dovoljenja za promet z mlekom. 3) OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Naloga komiteja je, da spremlja in pomaga reševati problema-tiko negospodarskih organizacij. Istočasno pa skrbi, da se druž-beno sprejete usmeritve bodisi v resoluciji ali v drugih dokumen-tih izvajajo v negospodarskih organizacijah. Pri svojem delu tesno sodeluje z mestnim komitejem za izobraževanje, raziskova-Ino dejavnost, kulturo in telesno kulturo, mestnim komitejerr. za socialno in zdravstveno varstvo, negospodarskimi organizacijami ter strokovnimi organizacijami, ki pokrivajo posamezna po-dročja. Zaostrena gospodarska situacija v letu 1983 je zahtevala skrajno racionalno poslovanje v negospodarskih organizacijah. Resolucijska dolofiila, ki so zahtevala 50% zaostajanje rasti skupne porabe za rastjo dohodka, so omogočale doseči le 12,7% rast sredstev, namenjenih pokrivanju negospodarskih organiza-cij. Pri tem so pri izračunu vrednosti svojih programov posa-mezne samoupravne interesne skupnosti upoštevale 12% rast osebnih dohodkov ter 20% rast materialnih stroškov. Pri določa-nju možne stopnje rasti sredstev med posameznimi dejavnostmi je bil upoštevan selektiven pristop. Višjo stopnjo rasti so imele tiste dejavnosti, ki so imele glede na odpiranja novih zmogljivosti obsežnejši program. Spremenjeni pogoji gospodarjenja od prvotno planiranih so povzročili tekom leta sprejem intervencijskega zakona, ki je ome-jil rast skupne porabe na 13%. Ta omejitev ni veljala za socialne prejemke. Spremenjeni pogoji pa so hkrati zahtevali izdelavo novih prograrnov samoupravnth interesnih skupnosti, ki so upo-števali izdelavo novih programov samoupravnih interesnih skup-nosti, ki so upoštevali 30% rast materialnih stroškov ter 19,5% rast osebnih dohodkov. Da bi lahko v teh pogojih zagotovili delovanje negospodarskih organizacij, je bil izdelan in na sep-tembrskih sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti sprejet program ukrepov za spremembo in dopolnitev planov SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane za leto 1983 z usmeritvami za leto 1984. 2 njihovim sprejetjem je bilo ob realno manjših sredstvih zago-tovljeno izvajanje programov na področju družbenih dejavnosti. Sprejete usmeritve za leto 1984 kažejo, da bo potrebno še nadalje posebno pozomost posvečati temu področju. Rast sred-stev za družbene dejavnosti z izjemo socialnih prejemkov bo morala po sprejetih resolucijskih usmeritvah za 20% zaostajati za rastjo dohodka. To bo zahtevalo sprotno spremljanje stanja in problematike posameznih področij in hitro ukrepanje. V letu 1983 se je utrjevala nova organiziranost vzgojno-varstve-nih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik. Pregled delovanja te orga-nizacije tekom celega leta kaže, da je bila odločitev o združitvi vseh vzgojno-varstvenih organizacij pravilna. Prišloježedo vrste pozitivnih premtkov tako v izvajanju same dejavnosti kot pri poslovanju organizacije. Pozitivne izkušnje iz te združitve bomo uporabljali pri podobnih aktivnostih, ki so v načrtu tudi na drugih področjih. Komite za družbene dejavnosti je posebno pozornost posvetil osebnim dohodkom zaposlenih v negospodarskih organizacijah. Na podlagi izdelane analize osebnih dohodkov zaposlenih je bilo ugotovljeno, da le-ti zaostajajo za doseženimi osebnimi dohodki v gospodarstvu, da so precejšnje razlike med osebnimi dohodki zaposlenih na enako zahtevnih delih in nalogah med posamez-nimi dejavnostmi ter med organizacijami znotraj dejavnosti. Ko-mite je dal pobudo za selektiven pristop pri oblikovanju osebnih dohodkov in sicer tako. da bodo delavci, ki imajo enako zahtevne naloge približno enako nagrajevani. Pobuda je bila sprejeta in naloga uvrščena kot ena od pomembnejših v občinsko in mestno resolucijo za leto 1984. Tekom leta 1983 so potekala dela na zavarovanju naravne in kulturne dediščine. Novi zakon s tega področja, ki je bil sprejet v letu 1981, je predvidel vrsto nalog, katerih namen je zavarovati naravno in kulturno dediščino pred uničevanjem, poškodova-njem in odtujitvijo. Nosilci nalog so samoupravne interesne skup-nosti za kulturo, strokovne organizacije in druge skupnosti ter komite za družbene dejavnosti. V letu 1983 so se pripravljale strokovne osnove za razglasitev kulturnih in zgodovinskih spo-menikov. Sestavljen in sprejet je bil ustrezen odlok za zavarova-nje Tivolija, Šišenskega hriba in Rožnika. Pripravljale pa so se še osnove za razglasitev: Rašice s Trubarjevim mlinom za urbani-stični in zgodovinski spomenik, Krakovo, Epprova in Trnovo za kulturni in zgodovinski spmenik, kozolca in lipe v Retjah za etnološki spomenik, paviljona v mestnem logu za zgodovinski spomenik. V letu 1983 se je utrjevala nova organiziranost delavcev, ki opravljajo dela in naloge za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Na podlagi posebnega sporazuma, ki ga je sprejelo 8 občinskih samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1982, so delavci samoupravnih interesnih skupnosti od 1/1-1983 združeni v komite.Namen združitve je bil - racionalizacija in boljša organizacija dela, predvsem pa bolj koordinirane aktivno-sti pri reševanju problematike s posameznih področij. V letu 1983 je bodisi na pobudo komiteja bodisi na pobudo SIS bilo prfprav-Ijenih 5 gradiv, ki so kompleksno obravnavali stanje in problema-tiko na posameznih področjih družbenih dejavnosti. Zajeto je bilo osnovno izobraževanje, srednje usmerjeno izobraževanje, otro-ško varstvo, zdravstvo in telesno kulturo. Tri od teh gradiv je s predlogi ukrepov obravnavala tudi občinska skupščina, dvoje gradiv pa ji bo predloženo v obravnavo v začetku tekočega leta. Komite za družbene dejavnosti je nosilec precejšnjega števila nalog pri pripravi in gradnji objektov iz programasamoprispevka II in III. Gradivo s tega področja obravnava operativni odbor občine, ki šteje 9 članov. V letu 1983 je imel 15 sej. Naloge operativnega odbora so po sprejetem sporazumu: obravnava in dajanje mnenj o dokumentih, potrebnih za gradnjo objektov in sodelovanje pri reševanju problematike iz tega področja. Pri svojem delu operativni odbor sodeluje z gradbenimi odbori v krajevnih skupnostih, skupnostjo samoprispevka III, Zavodom za izgradnjo Ljubljane, TOZD - Inženiring in drugimi strokovnimi organizacijami. Dela na pripravi objektov so v preteklem letu tekla zelo inten-zivno. Po novem terminskem planu, ki ga je potrdila skupščina samoprispevka III, je bilo potrebno pripraviti za gradnjo 7 do 13 objektov, kolikor jih je v programu. Operativni odbor je sprejel sklep, da mora teči priprava za vse objekte ne glede na rok začetka gradnje objektov, tako da je dejansko bolj ali manj intenzivno tekla priprava za 13 objektov. Prednost so seveda imeli objekti, ki naj bi se začeli graditi v obdobju 1982-1984 Do začetka leta 1984 so se začeli graditi oziroma so bili pripravljeni za začetek gradnje naslednji objekti. VVO Ig, Trnovo, Bonifacija, Oš Trnovo, OŠ Bičevje, Glasbena šola, ZP Velike Lašče. V okviru komiteja se opravljajd naloge za varstvo udeležencev NOV in drugih vojn, vojaških in civilnih invalidov vojne, družin padlih borcev, kmetov borcev in oseb v obvezni vojaški službi. To področje je urejeno z zveznimi, kakor tudi z republiškimi in občinskimi predpisi Pozveznih zakonih jezagotovljeno temeljno varstvo borcev in vojaških invalidov, z republiškimi in občinskimi predpisi pa so urejene dopolnilne oblike socialnega varstva. O pravicah splošne družbene skrbi in pomoči odločajo na prvi stopnji občinski upravni organi, v naši občini je to referat za borce in vojaške invalide s treml delavkami. Starostni sestav upravičencev je visok. zato je razumljivo. da postaja vse bolj aktualno zdravstveno varstvo. Svoje pravice iz zdravstvenega varstva uresničujejo udeleženci NOV in vojaški invalidi tako kot drugi občani v zdravstvenih skupnostih. Do večjih problemov je v zadnjem letu prihajalo pri zdraviliško kli-matskem zdravljenju, ker so sredstva po zveznih predpisih ome-jena. Problem je bil rešen tako, da so upravičenci koristili zdrav-Ijenje 14-dnevno in ne 21-dnevno. S tem je bilo možno ugoditi večjernu številu upravičencev. Preko krajevnih združenj borcev in vojaških invalidov sprem-Ijamo socialne in zdravstvene razmere upravičencev. ki živijo na svojih domovih in v domovih za starejše občane. Po potrebi probleme rešujemo sproti. Problemi pa nastajajo že zaradi starostne strukture upravičen-cev, razvejane zakonodaje borčevsko invalidskega varstva, stabi-lizacijskih ukrepov. Služba se povezuje s samoupravnimi intere-snimi skupnostmi, Zvezo združenj borcev NOV, društvom civilnih invalidov vojne, zdravstvenimi ambulantami in delovnimi organi-zacijami. 4) KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA V letu 1983 je bila v skladu s pravilnikom o notranji organizaciji in sistematizaciji del in nalog v delovni skupnosti upravnih orga-nov občine Ljubljana Vič-Rudnik izvedena reorganizacija komi-teja za urejanje prostora in varstvo okolja z ustanovitvijo nasled-njih odsekov: Odsek za urbanizem in lokacije - opravlja zadeve s področja urbanizma, prostorskega in urbanističnega urejanja tervarovanja naravnega in ustvarjalnega človekovega okolja in vodi upravne postopke v urbanističnih in lokacijskih zadevah. Odsek za gradbene in komunalne zadeve - ki opravlja zadeve s področja gradbenih zadev, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, zadeve, ki se nanašajo na urejanje naselij, na naravne vire, vodno gospodarstvo, na ceste in komunalne ob-jekte ter vodr upravne postopke v gradbenih in komunalnih zadevah. Odsek za premoženjsko pravne zadeve - ki ureja premoženj-sko pravne zadeve, zemljiškoknjižne zadeve, vodi evidenco druž-bene lastnine in upravne postopke v teh zadevah. S tem so službe komiteja združene v zaključene enote, kar bo pripomoglo k boljšemu in preglednejšemu reševanju nalog. Ena glavnih nalog komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja v letu 1983 je bila reševanje nerešenih zadev iz preteklih let in tudi reševanje tekočih zadev, prejetih v letu 1983. Pri tem delu so opazni premiki v smislu zmanjšanja nerešenih zadev, kar je vidno iz prHožene tabele. Vendar z doseženim rezultatom ne moremo biti zadovoljni in bomo zmanjšanju nerešenih zadev tudi v bodoče posvetili prioriteto. V skladu z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremi-njanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 45/82) je komite za urejanje prostora in varstvo okolja skupaj s komitejem za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano, nosilci planiranja ter strokovnimi organizacijami vodil postopke usklajevanja in izdelavo osnov za novelacijo prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985. Komite je sodeloval pri obravnavi osnutkov zakonov o urejanju prostora, o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter zakona o stavbnih zemljiščih in izoblikoval pripombe in stališča, ki jih je obravnaval izvršni svet ipaše občine in so jih delegati zastopali pri obravnavah v mestni in republiški skupščini. Za obravnavo na izvršnem svetu in na zborih skupščine je predlagal stališča do izdelane izvedbene urbanistične dokumen-tacije. Sodeloval je tudi pri izdelavi predloga sprememb in dopol-nitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 in pri obravnavanju poročila o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji. Obravnaval je izhodiščne in končne cene stroškov urejanja stavbnih zemljišč na območju sosesk, kjer poteka družbeno usmerjena stanovanjska gradnja (VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, RS 1, RS 2, Jurčkova pot - Cesta XVIII. divizije, VS-6 Vič) ter predla-gal stališča za odločanje oziroma potrjevanje cene na izvršnem svetu. S področja komunalnega in cestnega gospodarstva je komite pozorno spremljal in sodeloval s samoupravno komunalno inter-esno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi pri reševanju pere- čega stanja komunalne oskrbe, cestne problematike in prometa. Obravnaval je predloge reorganizacije komunalnega in cestnega gospodarstva. spremljal in sodeloval pri delovanju nove občinske skupnosti za ceste. Skupaj z izvršnim svetom je sodeloval pri razreševanju organizacijskih in premoženjsko pravnih zadevah v zvezi z gradnjo ceste na Golem. Zaradi pereče problematike in pomanjkanja finančnih sredstev pri komunalnem in cestnem gospodarstvu na območju naše občine je bila glavna teža priza-devanj v tem, da bi se v Liubljani združevali skupno po načelu vzajemnosti in solidarnosti za realizacijo cestnega programa vseh Ijubljanskih občin in s tem postopnega izenačevanja cest-nega in komunalnega standarda. Posebno pozornost je komile namenil razreševanju problematike preskrbe z vodo iz lokalnih vodovodov. Zaradi hitre urbanizacije, rasti števila prebivalcev in povečane porabe vode na eni strani tsr dotrajanega omrežja, neurejenega vzdrževanja in sušnega obdobja je oskrba z vodo v določenih območjih nezadovoljiva in higiensko oporečna, zato se je zavzel za pospešeno pripravo sanacije lokalnih vodovodov, zaščito vodnih virov in postopno prevzemanje vodovodov v upravljanje TOZD Mestni vodovod Ljubljana. Skupno z Mestnim vodovodom. SKIS in KS je razreševal možnost izboljšave vodoo-skrbe v KS Podpeč, Preserje, Brezovica, Škofljica. Turjak, Želim-Ije, Horjul, Rakitna in Polhov Gradec. Komite je obravnaval pro-gramska gradiva in realizacijo programov delovnih organizacij posebnega družbenega pomena (MPP. TOZD Mestni vodovod, TOZD Kanalizacija, SKIS, ZIL-TOZD Urejanje. SIS za cestni pro-gram izgradnje cest v Ljubljani. OVS). Na področju cestnega prometa je skupno s SKIS, RSC in SIS za 10-letni program izgradnje cest v Ljubljani razreševal tekoče probleme v zvezi z gradnjo južne in zahodne obvozne ceste in rekonstrukciji cest v Velikih Laščah, Cesta Ig-Golo Vrbljene-Staje. Cesta dveh cesar-jev. V letu 1983 so bili nadalje doseženi nekateri vidni rezultati na področju vodnega gospodarstva. kjer je komite dobro sodeloval z OVS, VGP Hidrotehnik in delegatsko bazo. Zavzel se je za hitrejšo pripravo in gradnjo zadrževalnika zaradi preprečitve eventuelnih poplav na že urbaniziranih področjih na jugu Ljubljane in reševa-nju vodnogospodarske problematike Ljubljanskega barja. Na področju premoženjsko pravnih zadev je komite pripravil odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za obravnavo na izvrš-nem svetu in zborih skupščine. Nadalje je pripravljal gradiva za dodelitev stavbnih zemljišč brez javnih natečajev. V skladu s stališči skupščine je nadaljeval z uveljavljanjem prednostnih na-kupov kmetijskih stavbnih zemljišč ob sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo in Zavodom za izgradnjo Ljubljane - TOZD Urejanje - enota Vič-Rudnik. Sodeloval je pri pridobivanju zemljišč za družbeno pomembne objekte samoprispevka III. za ppt spominov in tovarištva, za ceste ter za komunalne objekte in naprave. Razen navedenega je vodil upravne postopke v zvezi s prisil-nimi prenosi pravice uporabe. razlastitvene postopke. določitev funkcionalnih zemljišč. določitev prednostnih pravic itd. V letu 1983 je komite za urejanje prostora in varstvo okolja izdal: V ' ¦. ,••."¦'.¦. :¦ . ' , \ •¦" - 619 lokacijskih dovoljenj. --_¦¦;. ¦'¦.-> '¦¦¦ • '¦ • ".'. ¦¦¦¦.' •' - 92 urbanističnih potrdil. ¦['¦_'¦'"¦'/•-*-- ' ¦::¦¦'¦¦¦¦¦ ;; .. 1 - 435 gradbenih dovoljenj. ' ¦ ¦' ¦ -' • . : - ; - - 25 vodno-gospodarskih dovoljenj. •' ;¦....' ,.¦¦¦ ",,;.• - 162 uporabnih dovoljenj. - 115 dovoljenj za posebno uporabo cestnega sveta (prekopi, deponije. table. izredni prevozi. zapore). - 655 priglasitev za popravila in vzdrževanje objekta, - 40 potrdil za nedokončane gradnje. V primerjavi s prejšnjimi leti se je zmanjšalo število.dovoljenj za družbeni sektor. število lokacijskih in gradbenih dovoljenj za privalni sektor ostaja približno enako kot v letu 1982, znatno pa se je povečalo število izdanih priglasitevzapopravilo in vzdrževa-nje objektov 5) SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO V celotnem preteklem letu je bila osrednja naloga sekretariata za Ijudsko obrambo priprava in izvedba vaje potres v Ljubljani -Golovec 83«. V ta namen smo nudili strokovno pomoč v obliki tečajev. praktičnihvaj. usklajevanj in povezovanj vsernsodelujo-čim v vaji. ¦ ".r\igpnquAti i:i\inv'./,c:A .1: ojiscr;^. - ^\hj v '• Za izboljšanje pripravljenosti sistema za izvedbo mobilizacije rezervnega sestava oboroženih sil (JLA, TO) smo v letu 1983 opravili veliko in zahtevno delo. V ta namen smo dopolnili občin-ski štab za izvedbo vojaške mobilizacije z zunanjimi sodelavci. S tem smo zagotovili zanesljivejše delovanje tega štaba, saj se je pokazalo, da samo delavci, ki so v rednem delu v sekretariatu ne bi mogli sami izpeljati te naloge poleg drugih, ki s temi sovpa-dajo. Nadalje smo zagotovili, da so v sleherni krajevni skupnosti ustanovili komisijo za izvedbo vojaške mobilizacije, ki je dopol-nila načrt pozivanja vojaških obveznikov ob mobilizaciji. Da bi zagotovili kvalitetno izdelavo načrtov in organiziranje kurirskega sistema, smo posebej za to nalogo obiskali vse krajevne skupno-sti v občini ter z omenjenimi komisijami opravili inštrukcijske razgovore. S takšno organizacijo smo ustvarili trden in zanesljiv sistem mobilizacije vojaških obveznikov. Po nalogu poveljstev enot oboroženih sil smo v letu 1983 izvedli sedem poskusnih mobilizacij, v katerih je bilo skupno mobiliziranih preko tisoč vojaških obveznikov sodelovalo pa je preko 140 občanov - kurirjev vseh krajevnih skupnosti. Na področju upravnih zvez in kriplozaščite smo izvedli osem vaj, na katerih so vojaški obvezniki preverjali svoje znanje in se hkrati usposabljali za nove naloge in opravila, ki so v skladu z razvojem zvez, predvsern pa za radioteleprinterski prenos infor-macij. Pri izvajanju nalog s področja nabornih zadev smo tako kot vsako leto doslej soaelovali z naborno komisijo mestnega sekre-tariata za Ijudsko obrambo, Občinsko konferenco SZDL, Občin-sko konferenco ZSMS in krajevnimi konferencami SZDL. Naloge usmerjanja mladih v vojaške šole in obrambne poklice smo izvajali v sodelovanju z mestnim sekretariatom za Ijudsko obrambo ter občinsko konferenco SZDL. V samozaščitnem usposabljanju v letu 1983 je bil dan poudarek seznanjaniu z ukrepi in postopki delovnih Ijudi in občanov v rušilnem potresu. V krajevnih skupnostih je bilo izvedeno 373 predavanj ali 825 ur pouka, ki se jih je udeležili 23.380 vabljenih. Sekretariat je organiziral in izvajal usposabljanje pripadnikov štabov in enot civilne zaščite. V štabe in enote civilne zaščite je vključenih 8.425 obveznikov ali 11,4% stalno naseljenih občanov. V letu 1983 je bilo usposabljanje usmerjeno predvsem v dopol-nilni pouk za izvedbo vaje »Golovec-83«. Pripravili in izvedli smo tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite, ki se ga je udeležilo 33 enot krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela s preko 270 obvezniki. Z vsemi enotami smo predhodno izvedli tudi dopblnilni pouk. Skrbeli smo za načrtno in gospodarno opremljanje občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite ter usmerjali organizacijo, opremljanje in delovanje štabov ter enot civilne zaščite v krajev-nih skupnostih in organizacijah združenega dela. Načrt opremlja-nja štabov in enot civilnezaščiteje bil skoraj v celoti realiziran, za potrebe civilne zaščite v krajevnih skupnostih smo namenili 55% vseh sredstev civilne zaščite. Občinski štab za civilno zaščito je imel sedem sej, na katerih je obravnaval problematiko s področja opremljanja z radiološko-biološko kemičnimi zaščitnimi sredstvi, poročila o ukrepih za ureditev poplavno ogroženih območij, gradiva za pripravo in izvedbo vaje NNNP »Golovec-83« in drugo. Večino aktivnosti s področja civilne zaščite v letu 1983 zaje-majo priprave in izvedbo poučno taktične vaje »Golovec-83«. ki je bila izvedena dne 24. septembra 1983, priprave na vajo pa so potekale skozi vse leto. Vsem neposrednim udeležencem je sekretariat nudil strokovno pomoč pri pripravi, ažuriranju in usklajevanju načrtov ter drugih dokumentov, pomembnih za delovanje ob rušilnem potresu. Ana-liza vaje, ki \o je izdelal sekretariat za Ijudsko obrambo na podlagi ugotovitev in ocen sodelujočih dejavnikov je pokazala, da so se v pripravah in izvajanju vaje dodelali vsi načrti in menimo. da omogočajo učinkovito izvajanje različnih zaščitnih in reševalnih nalog v potresu. Skupno je aktivno sodelovalo v vaji približno 16.400 udeležencev. Skladno z nalogo opravljanja strokovnega nadzora nad izvaja-njem zveznih republiških in občinskih predpisov s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite so delavci sekretariata opravili pregled načrtov civilne zaščite v vseh krajev-nih skupnostih in večini organizacij združenega dela ter nudili strokovno pomoč pri dopolnitvi ali izdelavi le-teh. Člani občin-skega štaba 73 civilno zaščito pa so nadaljevali preventivne preglede v organizacijah združenega dela, ki so požarno ogro-žene (llirija. Vedrog, Hoja, IGO idr). Na podlagi novega zakona o splošni l/udski obrambi in druž-beni samozaščiti smo skupaj z občinskim komitejem zveze ko-munistov Ljubljana Vič-Rudnik sodelovali v akciji imenovanja komitejev za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostlh in organizacijah združenega dela. Pri tem smo nudili strokovno pomoč med predlagatelji iz kra-jevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter predsed-stvom občinskega komiteja zveze komunistov, ki je na predloge dajalo soglasja. Po podatkih je bilo do šedaj imenovanih že preko 110 komitejev za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito v krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela. V sredini poletja 1983 je predsedstvo SR Slovenije izdalo nove »Smernice za izdelavo varnostnih načrtov«. Na osnovi teh smer-nic so bili obvezni izdelati varnostne načrte vsi nosilci obrambnih pnprav oziroma varnostnih načrtov na ravni občine, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. Sekretariat se je v nalogo aktivno vključil, izdelal svoj lastni varnostni načrt, sodelo-val pri izdelavi varnostnega načrta izvršnega sveta občine, krajev-nih skupnosti in organizacij združenega dela. V ta namen smo sklicali sestanek z vodji varnostnih načrtov v krajevnih skupno-stih in organizacijah združenega dela, izročili vse potrebne doku-mente, navodila in dajali pojasnila. V zadnjih mesecih preteklega leta pa smo uspeli obiskati vse krajevne skupnosti in preko 80 organizacij združenega dela. Obisk smo načrtovali z namenom, da na kraju samem ugotovimo dejansko stanje obrambnih in varnostnih načrtov ter z neposredno strokovno pomočjo razrešu-jemo probleme pri načrtovanju oziroma izdelavi varnostnih načr-tov. Ugotovili smo, 6a so taki živi stiki najbolj učinkoviti in zaželjeni S to prakso nameravamo nadaljevati tudi v letu 1984 v okviru možnosti oziroma časa. V zvezi ocene stanja obrambnih priprav na območju naše občine ugotavljamo, da so rezultati dobri, podružbljanje prehaja iz nekdanjih ozkih okvirov v širino oziroma množičnost. Ne preti-ravamo, če trdimo, da je danes že skoraj vsak delovni človek ali občan vključen in sodeluje v različnih oblikah in aktivnostih v sistemu splošne Ijudske obrambe. Prizadevali si bomo, da bi se aktivnosti s področja splošne Ijudske obrambe razvijale z mno-žico različnih praktičnih vaj in s tem utrjevalo teoretično znanje. Vsi nosilci obrambnih priprav od občine do krajevnih skupnosti in organizacij ugotavljamo, da so obrambni in varnostni načrti preveč »papirnati« Samo v letu 1983 ko smo morali izdelati nove ukrepe pripravljenosti in nove varnostne načrte, smo načrtoval-cem izročili množico dokumentov, navodil in usmeritev. Glede na zmanjšano kadrovsko zasedbo sekretariata se bo strokovna pomoč krajevnim skupnostim nadaljevala seveda v okviru zmožnosti. V preteklem fetu je sekretariat dobil dodatne naloge in sicer opravlja tudi strokovna in tehnično-administrativna opravila za občinski kotnite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito ter naloge s področja organiziranja, načrtovanja in uspo-sabljanja narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. V preteklem letu je v celoti opravil invanturo opreme civilne zaščite v krajevnih skupnostih, občinskem združenem odredu civilne zaščite in sredstev zvez. Vodi lastno materialno knjigovodstvo te opreme, katere je vsako leto več (1.600 kartic). Izdeluje periodična poročila o porabi finančnih sredstev sklada za financiranje Ijudske obrambe in jih pošilja Mestnemu sekreta-riatu za Ijudsko obrambo ter Republiškemu sekretariatu za Ijud-sko obrambo. Vodi tudi lastno evidenco prejete in odposlane pošte, strogo zaupni delovodnik, seznam vojnih uredb in drugih dokumentov s področja splošne Ijudske obrambe (5.200). 6) UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE Uprava za družbene prihodke opravlja dela in naloge. ki jih smiselno lahko razdelimo v dva dela: a Delovanje na področju pripravljalnih nalog, snovanja ozi-roma oblikovanja davčne politike. b. Naloge izvrševanja davčnih ter drugih predplsov, ki jih sprej-mejo zvezni in republiški organi in skupščine občine ter izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v zvezi z odmerjanjem in pobiranjem družbenih prihodkov. Naloge splošnega značaja - Uprava za družbene prihodke je pripravila za razpravo in sklepanje na seji izvršnega sveta in seji skupščine občine z davčnega področja naslednje število zadev: za izvršni svet 20 za"dev in za občinsko skupščino 7 zadev. Predstavnik uprave za družbene prihodke je zelo aktivno sode-loval pri pripravi dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji. Čeprav z nekaterimi predlogi glede stimulativne davčne politike v SR Sloveniji in občini pri dogovoru o usklajevanju davčne politike nismo uspeli, pa ugotauljamo, da je na tem področju opazen viden napredek. Naloge izvajanja davčne politike v občini v skladu s predpisi delimo v tri skupine: - naloge odmerno davčnega značaja, kjer se po načelih upravnega postopka in ustreznih zakonov odmerjajo družbene obveznosti in izdajajo upravne odločbe in druge upravne rešitve, s katerimi morajo občani poravnati določene družbene obveznosti, - naloge inšpekcijsko-kontrolnega značaja, kjer se preverja, kako občani in drugi subjekti izpolnjujejo davčne, zakonske in druge predpise, - naloge računovodstva in izterjave, kjer se poleg računovod-stva in evidence opravlja tudi prisilna izterjava pri tistih občanih ki v predpisanih rokih sami ne plačujejo davkov in prispevkov. Naloge odmerno davčnega značaja: a) Najzahtevnejši odmerni postopek je ugotovitev celotnega dohodka in dohodka zavezancev, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti. Navedene obveznosti je po dejanskem dohodku in v pavšalnem znesku plačalo v letu 1983 2010 zavezancev, v skupnem znesku 359.146.439 din. Vse od-mere iz navedenega davka so bile opravljene do meseca iunija 1983, razen pri 51 zavezancih. pri katerih je bil opravljen detajl-nejši pregled in so jim bile odločbe izdane v mesecu oktobru. Davek \z skupnega dohodka občana je bil zavezancem odmer-jen v mesecu marcu 1983, razen za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Tem zavezancem se je navedeni davek odmerjal takoj, ko jim je bil ugotovljerr dohodek iz gospodarske dejavnosti. b) Občinska uprava je odmerila davek iz kmetijske dejavnosti, ki vključuje poleg davka od zemlje tudi davek od lesa, odkaza-nega za posek 6601 zavezancem, v skupnem znesku 9.372.908 din. Olajšav zaradi investicij je bilo deležno 304 zavezancev v skup-nem znesku 1.116.953 din. V letu 1983 je komisija za odpis davkov presodila, da je 89 zavezancev, zaradi različnih vzrokov, opravičeno do odpisov davka in prispevko v skupnem znesku 1.194.893 din. 1296 zavezancem iz kmetijske dejavnosti je bil odmerjen prispevek za zdravstveno varstvo v višini 5.390.493 din in prispevek za starostno zavarovanje v višini 12.975.435 din. c) Na odseku za davke od premoženja in na dohodke od prerrtoženja je iz tabele razvidna vrsta davkov, število zavezancev in višina odmerjenega davka: Vrsta davka ŠTEVILO ODMERJEN zavezancev davek: - davek na posest stavb - davek na posest gozdnih zemljišč - davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic - davek na promet nepremičrtin - davek na dediščine in darila 17.475 6.919.641 896 621.481 1.056 7.556.433 337 23.120.889 1.280 7.482.306 Na navedenem odseku so odmerjali še prometni davek na nabavo novih motornih vozil in izdali potrdila o premoženjskem stanju ter overavljali poslovne knjige. d) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je bilo v letu 1983 odmerjeno 8853 zavezancem v višini 37.624.550 din Pose-ben problem pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja pobiranje nadomestila, saj je izterjava možna le preko sodišča in ne tako, kot za ostale davke in prispevke po določilih zakona o davkih občanov. Tak postopek izterjave pa je dolgotraj-nejši in manj učinkovit. ¦ ¦ -¦• Naloge inšpekcijsko-kotrolnega značaja: Davčni inšpektorji so v letu 1983 opravili 1850 pregledov zaključnih bilanc obrtni-kov. Opravili so 916 tekočih pregledov pri obrtnikih in izvršili 113 kontrol prometa. Izvršenih je bilo 189 popisov zalog materiala. Inšpektorji so izdali 77 predlogov za kaznovanje in mandatno kaznovali 30 oseb. V treh primerih se vodijo postopki davčnih utaj in vodita se dva postopka ugotavljanja nenapovedanega do-hodka. Inšpekcija prihodkov se je v zadnjem mesecu intenzivno vklju-čila v postopke izterjave. Naloge računovodstva in izterjave: Računovodstvo je na osnovi predpisanih odmernih odločitev v letu 1983 skupaj s saldi izkazalo 907.750.000 din družbenih obveznosti. S povečanimi napori nam je uspelo ob koncu leta doseči 95,16% 'zterjavo, kar ocenjujemo v sedanjih pogojih s!abega plačevanja organizacij združenega dela za davčne zavezance, ki plačujejo po registraciji računov kot uspeh. Na upravi ugotavljamo, da občani vedno slabše plačujejo ostale obveznosti, ki niso odmerjene na upravi za družbene prihodke: kazni sodnika za pfekrške in povprečnine, kazni milice, sodne takse in carine. Večino nerešenih zadev na upravi pred-stavljajo navedene neplačane obveznosti. Tu se pojavlja vrsta problemov, ki onemogočajo večjo učinkovitost na navedenem področju: preseljevanje kaznovanih občanov, menjave zaposli-tev, pomanjkljivi podatki s strani predlagatelja in posebne vrste struktura kaznovanih občanov. Na upravi smo že v začetku leta vložili maksimalne napore, da bi število nerešenih zadev s tega področja spravili na najmanjšo možno mero. V letu 1983 smo vse odmerne postopke pravočasno zaključili, v naslednjem letu pa nas čaka še dodatna naloga na področju, ki mu v Ietu 1983 nismo posvetili dovolj pozornosti. To je področje ugotavljanja nenapovedanega*dohodka za vse vrste zavezancev. Za uspešno opravljanje te naloge pa bo potrebno okrepiti službo davčne inšpekcije. 7. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN ¦ Sekretariat je v okviru svojega delovnega področja opravil v letu 1983 vse strokovne naioge po programu dela, tako za skup-ščino, kakor za izvršni svet, strokovne in druge naloge za občin-ske upravne organe in strokovne službe. Pri delu je sodeloval z drugimi upravnimi organi. z drugimi Ijubljanskimi občinami in mestom, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter kra-jevnimi skupnostmi. V upravnih in drugih zadevah je posloval z delovnimi Ijudmi in občani, določene storitve pa je opravil tudi za občinske družbenopolitične organizacije in samoupravne inte-resne skupnosti V okviru sekretariata je bila ustanovljena nova organizacijska enota strojepisnica, z namenom, da se ažutira strojepisno delo za upravne organe in ne zavlra izdajanje odločb in drugih aktov občanom in organizacijam. Na področju kadrovskih zadev smo, kot je že med splošnimi podatki obrazloženo. z notranjimi prerazporeditvami delavcev in racionalizacijo nekaterih del in nalog znižali število delavcev še za 4 delavce. to pomeni, da smo ob upokojitvah in fluktuaciji zaposlovali pretežno strokovne kadre. Z namenom, da bi izbolj-šali strokovno raven delavcev. smo na podlagi poprej sprejetega programa izobraževanja organizirali seminarje iz upravnega po-stopka. Delavci so opravii strokovni izpit, na podlagi česar so bila izdana tudi pooblastila za vodenje in odločanje v postopku. Strokovno izpopolnjevanje se opravlja tudi na drugih področjih (tečaji za matičarje, na premoženjsko-pravnem področju, davč-nem, področju urejanja prostora itd.). Zaradi posebnega poročila skupščini o pričetku dela in rezulta-tih na področju upravnega nadzorstva v tem poročilu ome-njamo le to, da je nadzorstvo pri reševanju zadev in uporabi predpisov o pisarniškem poslovanju po naši oceni imelo dolo-čene pozitivne rezultate, ki so razvidni iz nadaljevanja poročila in posebnega pregleda Ker smo v letu 1983 pospešeno nadaljevali z akcijo reševanja starih zadev. je to imelo za posledico povečan obseg ureditve arhivskega gradiva. izločevanje irt pripravo za mikrofilmanje. V letu 1983 smo namreč prevzeli v arhiviranje kar 30 tekočih metrov novega gradiva obstoječe prostorske kapacitete pa onemogo- čajo kakršnokoli razširitev, zato je mikrofilmanje gradiva ustrezna rešitev. Iz statističnega pregleda ugotavljamo, da je bilo v odseku za splošne zadeve v preteklem letu evidentiranih 12.027 na novo sprejetih zadev občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti. Dnevno je sprejemno informacijska pisarna sprejela približno 200 občanov. Tako visoko število je posledica nenehno spreminja-joče se zakonodaje, zato v ta namen sproti prilagajamo vse vrste obrazcev, predvsem raznih vlog, ki so stranki v predhodno infor-macijo in pomoč. Sprejemno informacijska pisarna opravlja tudi nekatere naloge, ki so v drugih občinah organizacijsko razpore-jene v drugih upravnih organih. Izdanih je bilo 1341 delavskih knjižic, 337 zdravstvenih spričeval za živali, 4339 overitev podpi-sov, prepisov in pisave ter izdanih 78 drugih raznih potrdil s posebnim ugotovitvenim postopkom po 172. členu zakona o splošnem upravnem postopku. Koncem leta beležimo 10.567 nerešenih zadev (lani 13.347), kar pomeni, da se je število nerešenih zadev iz preteklih let zmanjšalo dodatno še za 2.780, k čemur je seveda pripomogla organizirana akcija v upravnih organih. Podrobni podatki so razvidni iz prilo-žene tabele. V primerjavi s preteklimi leti lahko ugotovimo, da je bilo v letu 1983 rešenih največ zadev. Sekretarial je na področju proračunskih zadev in splošne porabe vsa finančno knjigovodska dela za proračun in za ostalih 22 posebnih računov ažurno opravil ter sproti izdelal vse analize poslovanja in ustrezna poročila. Glede na preteklo leto so bile prevzete nekatere dodatne naloge, računovodstvo za samcj-pravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti (funkcionalni del). Spremembe glede na racionalnost poslovanja tod še niso uvedene, uspeli smo realizirati naloge prenosa osnovnih sredstev na računalniško obdelavo, karkoli več pa v danem trenutku ni mogoče, ker so tehnične zmogljivosti našega računalnika ome-jene, razširitve pa zaenkrat še ne moremo pričakovati zaradi tehničnih in finančnih razlogov. V letu 1983 se je v okviru sekretariata organizirala tudi zame-njava osebnih izkaznic občanom na območju naše občine in sicer na sedežu občine in v krajevnih uradih. Ta opravila so sicer v pristojnosti Sekretariata za notranje zadeve pri Skupščini mesta Ljubljane, vendar je bilo zaradi obsežnosti dela dogovorjeno za sodelovanje občin. Za to dodatno nalogo nismo zaposlili novih delavcev kot druge občine, zato beležimo precejšen prihranek pri sredstvih, približno 120 mio starih din. Razne izredne akcije pa terjajo tudi več delovnega časa, zato v sekretariatu beležimo tudi 302 uri, opravljeni preko delovnega časa in ob sobotah, seveda brez plačila. Sekretariat je tekoče obveščal izvršni svet in mu posredoval predloge, predvsem proračunske narave in s področja splošne porabe, razporeditvi sredstev tekoče proračunske rezer/e, sred-stvih za prostorsko reševanje novo ustanovljenih krajevnih skup-nosti, ob tromesečjih pa o izvršitvi prihodkov in odhodkov. Prav tako je izvršni svet sklepal o razporeditvi sredstev obveznega rezervnega sklada in tako reševal posledice elementarnih nesreč pri ZOO Ljubljana zaradi nalezljive bolezni, v kmetijstvu zaradi suše In škodo ob požaru v barakarskem naselju. Izvršnemu svetu so bili predloženi vsi osnutki in predlogi proračunov, rebalansi in zaključni račun ter jih posredoval skupščini v sprejem. Glede na skupno bilanco splošne porabe v Ljubljani so bila obravnavana tudi novo oblikovana izhodišča za financiranje splošne porabe v letu 1984 s poudarkom na specifično problema-tiko naše občine z vidika prostora ter s tem v zvezi povezano urbanistično in komunalno ureditvijo. Po sprejemu teh izhodišč dobiva občina Ljubljana Vič-Rudnik v globalu več sredstev kot po sistemu prejšnjega financiranja. Izvršnemu svetu so bile predložene tudi občasne informacije o gibanju splošne porabe in doseganju proračunov vseh Ijubljan-skih občin med letom, izterjavo in učinke na dosežene prihodke. Na podlagi programa dela skupščine je sekretariat za zbore skupščin pripravil za obravnavo in sprejem naslednja gradiva. - osnutek proračuna za leto 1984 in dva rebalansa preračuna za leto 1983 - zaključni račun proračuna za leto 1982, - analizo in poročilo o stanju zagotavljanja pravne pomoči na območju občine s predlogi ukrepov. V letu 1983 se je skladno z zveznimi in republiškimi dokumenti vodila dokaj izrazita politika omejevanja splošne porabe, posle-dica česar sta bila med letom tudi dva rebalansa občinskega proračuna. Predvsem pri pripravi proračuna za leto 1984 zasle-dimo že tisto stopnjo omejevanja proračunskih sredstev, ki kaže, da skoraj ni več možnosti iskati z notranjimi prerazporeditvami odhodkov eventuelne rezerve in se v bistvu približujemo »čisti« proračunski porabi v smislu zakona o financiranju splošnih druž-benih potreb. Tako smo postopoma izločevali iz proračunske porabe vsa dodatna sofinanciranja, ki sodijo v druge sfere, n. pr. komunala ipd. Večletna omejitev rasti splošne porabe pa je na drug strani imela za posledico tudi realno znižanje sredstev za nekatere obvezne porabnike proračunskih sredstev (sodišča, upravni organi itd.), tako v pogledu zagotavljanja materialnih stroškov in sploh pogojev za delo, predvsem pa je izrazito zaosta-janje na področju osebnih dohodkov. Vse to ima za posledico negativen odraz pri njihovem delu (fluktuacija, odhajanje dobrih strokovnih delavcev, zato slabša kvalifikacijska struktura). Pro-blematika je bila izrecno izpostavljena pri vseh odgovornih čini-teljih ter so nekatere rešitve že zasnovane in jih pričakujemo kot konkretne določbe v dogovoru o oblikovanju politike na po-dročju splošne porabe v občinah v letu 1984. Že v letu 1978 sprejet zakon o pravni pomoči je zavezal organi-zacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sodišča, družbenopolitične skupnosti ter še nekatere druge subjekte za.organiziranje in nudenje pravne pomoči delov-nim Ijudem in občanom. Da bi ugotovili, kaj je bilo na območju naše občine storjenega na tem področju, je sekretariat za skup-ščino pripravil celovito analizo, ki je odrazila dokaj negativno stanje in nakazala subjektivne in objektivne ovire ter možnosti za nadaljnje ukrepanje kljub manjšim finančnim možnostim. 8. KADROVSKA SLUŽBA . ". . ¦;-¦"... Kadrovska služba opravlja naloge, ki zajemajo tri osnovna področja: - analitično in svetovalno delo v OZD pri organizaciji in raz-voju kadrovske funkcije, - delovanje komisij občinske skupščine in pristojnih organov v DPO v zadevah kadrovske politike, - naloge s področja kadrovsko informacijskega sistema. Izhajajoč iz opredeljenih nalog za leto 1983 so bila naša priza- devanja usmerjena predvsem v naslednje naloge: - priprava poročila o uresničevanju družbenega dogovora o izvajanju kadrovske lunkcije v občini 1981-83, - problematika kadrovanja delavcev s posebnirni pooblastili in odgovornostmi, - kadrovanje delavcev na delih, ki vključujejo ekonomske odnose s tujimi tržišči, - poročilo o podeljenih priznanjih in odlikovanjih v občini za obdobje 1980-83, - ocena imenovanj poslovodnih organov. ¦ " • V prvem polletju 1983 smo do meseca aprila pripravili skupaj s strokovno službo SIS za zaposlovanje Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske poli-tike in problematika zaposlovanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik, v katerem je zajeta problematika kadrovanja delavcev s poseb-nimi pooblastili in odgovomostmi v OZD naše občine. Komisija za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki je pripravila PROGRAM AKTIVNOSTI za uresničevanje sklepov in stališč skupščine občine, ki so bili sprejeti na skupnem zasedanju ob obravnavi poročila. Večina OZD se je do novembra 1983 odzvala s svojimi ocenami iii poročili, kako so pristopili k uresničevanju PROGRAMA AKTIVNOSTI tako, da sedaj v kadrovski službi sprotno spremljamo sprernembe, izboljšaveali načrtovanja novih oblik - organiziranosti kadrovskih služb - razvide del in nalog — izvajanje pripravništva - izvajanje proizvodnega dela -spremlja-nje uspešnosti iPO - perspektivnih kadrov V skladu s programom aktivnosti smo vodili aktivnosti za izboljšanje kadrovske strukture na področju kmetijskih organiza-cij, tako delavcev, ki opravljajo kadrovsko funkcijo v teh organi-zacijah kot ostalih delavcev Vendar organiziranje dodatnega (verificiranega) izobraževanja za pospeševalce in mlečne kontro-lorje nismo izpeljali do konca. Z nalogo »kadrovska struktura delavcev, ki opravljajo naloge s področja ekonomskih odnosov s tujino«, smo se vključili k analizi izpolnjevanja izvoza v OZD naše občine, ki )o je pripravil komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. Tudi pri analizi istega komiteja »vloga raztskovalnih organizacij v občini«, smo sodelo-vali s poglavjem - kadrovska problematika, kjer.je bila prikazana kadrovska struktura zaposlenih detavcev na inštitutih in v TOZD v naši občini, organizacija njihovih kadrovskih služb, izobrazbena in starostna struktura delavcev s posebnimi pooblastili in odgo-vornostmi, zaposlovanja pripravnikov, štipendiranje. V mesecu aprilu smo organizirali posvet vodij kadrovskih služb, kjer smo poleg Poročila obravnavali tudi problematiko usmerjenega izobraževanja in nadaljnje aktivnosti v organizaci-jah združenega dela. Tudi s predstavniki obrtnega združenja v občini smo imeli več razgovorov in skupen sestanek s poudar-kom na problematik' usmerjenega izobraževanja in zaposlovanja učencev s skrajšanim programom. V začetku leta smo izvršnemu svetu in koordinacijskemu od-boru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL posredovali pregled poslovodnih organov, ki jim poteče mandat v tekočem letu, prav tako smo o poteku mandatov obvestili vse organizacije združe-nega dela na območju občine. V letu 1983 je bilo 54 razpisov za poslovodne organe, od tega so bili razpisi v 10 organizacijah združenega dela ponovljeni. Izvedenih je bilo 45 imenovanj. Raz-pisne komisije so bile v vseh primerih tripartitno sestavljene, kar je pogoj za pravilno izvajanje razpisnega postopka. V razpisne komisije je bilo imenovanih 147 predstavnikov družbene skupno-sti (nekateri po večkrat). Izdelano je bilo poročilo o podeljenih odlikovanjih, priznanjih in nagradah za obdobje 1980-83 kjer smo izdelali številčne pri-kaze po vrsti, stopnjah priznanj in. nagrad ter odlikovanj ter po posameznih družbeno političnih organizacijah. Aktivno smo sodelovali pri pripravah za sprejem samouprav-nega sporazuma o zaposlovanju v OZD skupaj s SIS za zaposlo-vanje vodili akcijo za podpis le-tega, s ciljem izboljševanja kvalifi-kacijske strukture zaposlenih z vsemi oblikami izobraževanja ob delu in iz dela, večjega in ustreznejšegft obsega kadrovskih štipendij in doslednejšega sprejemanja pripravnikov v delovna razmerja za nedoločen čas. Poleg navedenega opravljenega predloge, ki jih je sprejemala komisija za volitve in imenovanja nato pa skupščina v letu 1983: - predlogi za organe sodstva, - razrešitve in imenovanja članov skupščinskih teles, - imenovanje predstavnikov družbene skupnosti, ki sodelujejo v razpisnih komisijah. Kadrovsko informacijski sistem zajema evidenco, ki jo vodimo od 1975 dalje. Osnovni namen evidence je oblikovati pregled perspektivnih kadrov za opravljanje najrazltčnejših funkcij in delovnih nalog. Vanjo so vključeni vsi zaposleni delavci s poseb-nimi pooblastili in odgovornostmi, predstavniki organov samo-upravljanja v organizacijah združenega dela naše občine. V evi-denci imamo 4.265 popisanih. Sodelujemo z 227 poročevalskimi enotami. V letu 1983 je bilo v Sekretariatu za kadrovska vprašanja pri IS SRS posredovanih 188 popisov, 345 odjav in 827 spre-memb. ' 9) PODROČJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V poročilo upravnih organov vključujemo tudi področje krajev-nih skupnosti, čeprav se delo ne vključuje direktno v noben upravni organ, temveč je zaradi aktualnosti problematike v kra-jevnih skupnostih na območju naše občine izvršni svet za to nalogo izrecno določil enega člana izvršnega sveta ter imel pri tem v vidu učinkovitejše sodelovanje oz. povezovanje. Organiziranost delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti je bistvena sestavina sistema samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov, vsled česar je izvršni svet posvečal problemom, ki se pojavljajo v tem okolju, posebno pozornost. S tem si je izvršni svet prizadeval skupno z organiziranimi dejavniki v krajevnih skupnostih ustvarjati pogoje za realizacijo načrtovanih progra-mov in pobud Pri svojem delu je izvršni svet izhajal iz oblikovanih načelnih izhodišč v delegatski skupščini ter stališč zbora krajevnih skup-nosti ob upoštevanju družbeno ekonomskega položaja krajevnih skupnosti in občine. Aktivnosti delegatov zbora krajevnih skupnosti v razpravah in odločitvah s področja dela in življenja delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih so nalagala izvršnemu svetu, upravnim or-ganom, strokovnim službam samoupravnih interesnih skupnosti ter mestu izvrševanje nalog iz njihove pristojnosti. Gre predvsem za naloge s področja urejanja naselij ter drugega prostora ter vaškega okolja, družbenega planiranja, urejevanja materialne osnove krajevnih skupnosti ter organizacijo in uresničevanje družebene samozaščite. Glede na to, da so bila v letu 1982 izbrana nova vodstva v krajevnih skupnostih, je izvršni svet v letu 1983 nadaljeval z razgovori predsednikov svetov krajevnih skupnosti, ker je s tem želel vzpostaviti neposreden stik za tekoče reševanje konkretnih problemov življenja in dela krajanov v krajevni skupnosti. Poleg razgovorov s predsedniki svetov krajevnh skupnosti je izvršni svet preko delovne skupnosti v letu 1983 nadaljeval z delovnimi dogovori po krajevnih skupnostih. Delovna skupina se je soočila z različnimi interesi v krajevnih skupnostih in se sezna-nila s problemi, ki posebej izstopajo in sicer s problemi cest, mostov, kanalizacije, elektrike, telefbnov, trgovin, vodovodov itd. Ti delovni dogovori irnajo predvsem namen določiti akcije in nosilce odgovornosti pri uresničevanju programov, ki jih kra-jevne skupnosti sprejemajo po samoupravni poti. Pravtako imajo ti dogovori namen medsebojno informirati in usklajevati akcije med krajevnimi skupnostmi, izvršnim svetom, upravnimi organi ter strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti. Krajevne skupnosti se v naši občini razlikujejo med seboj po socialni strukturi prebivalstva, stopnji doseženega razvoja, razvi-tosti gospodarskih in družbenih dejavnosti terstopnji komunalne opremljenosti. Poleg tega glede na prostranost občine lahko razdelimo krajevne skupnosti na mestne, primestne ter vaške, ki s svojo specifično problematiko postavljajo v ospredje probleme komunalne infrastrukture, katere realizacija je odvisna od mate-rialnih pogojev. Prizadevanja izvršnega sveta v preteklem letu so bila usmer-jena tudi v usklajevanje aktivnosti med upravnimi organi, stro-kovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri usklaje-vanju različnih interesov z dejanskimi možnostmi. Konkretizacijo akcijskih povezav med izvršnim svetom, upravnimi organi, stro-kovnimi službami SIS-ov ter predstavniki krajevnih skupnosti se je zlasti odražala v določenih akcijah za realizacijo dogovorjenih programov, kjer je organizacija izvedbe le-te popustila. Izvršni svet je v letu 1983 ponovno izpostavil problematiko financiranja delovanja krajevnih skupnosti. Ugotavljajoč, da do-govorjena sredstva na nivoju mesta Ljubljane za financiranje delovanja krajevnih skupnosti ne zadoščajo za dosedanjo organi-ziranost krajevnih skupnosti, je imenoval posebno delovno sku-pino, katera naj prouči nadaljnjo organiziranost krajevnih skup-nosti v smislu združevanja določenih opravil v krajevnih skupno-stih. Delovna komisija je pripravila načelna izhodišča bodočega organiziranja, katere realizacija naj bi bila izvršena v letu 1984. Izvršni svet se je v letu 1983 pri realizaciji posamezrtih dodatnih nalog vkljudeval v različne finančne rešitve. To prizadevanje je bilo nujno, kajti sistemskega vira za take akcije ni bilo. Te rešitve so se odražale predvsem ob pripravljenosti kfajevnih skupnosti do skupnega sodelovanja, ko je bil vsak vložen dinar v dodatne programe oplemeniten z dodatnim delom krajanov v krajevni skupnosti. Prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti v letu 1980 je zahtevalo od izvršnega sveta dodatne napore pri razreševanju funkcionalnih prostorov, kateri so nujno potrebni za nemoteno delovanje. ' * V letu 1983 so si zagotovile normalne delovne pogoje krajevne skupnosti Galjevica, Iška vas, Rudnik ter Zeleni log in s tem pridobljene realne pogoje, kjer se lahko delovni Ijudje in krajani neposredno vključujejo v delo in življenje krajevne skupnosti. V naslednjem obdobju bo treba razrešiti še nekatere prostor-ske probleme, kar pa je odvisno od lokacijskih pogojev in finanč-nih zmožnosti. Skratka aktivnosti izvršnega sveta v preteklem letu na področju krajevnih skupnosti so bile glede na dela in naloge, ki se dnevno pojavljajo pri aktivnostih krajanov usmerjena na usklajeno delo-vanje vseh upravnih organov ter strokovnih služb pri samouprav-nih interesnih skupnostih. 10. SLUŽBA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV Delo službe za avtomatsko obdelavo podatkov v letu 1983 lahko razdelimo na nekaj osnovnih področij: Normalno izvajanje računalniških obdelav: - davčno knjigovodstvo - analitika, - obračun obveznosti zaposlenih delavcev pri zasebnikih, • - obračun invalidnin vojaških vojnih invalidov, - evidenca prisotnosti delavcev upravnih organov, - evidenca prometa zasebnikov z registriranimi računi, - obdelava davka od kmetijske dejavnosti, - obdelava davka na motorna vozila, - obdelava katastrskega dohodka od gozda, - zaključni del obračuna obrtne dejavnosti z izpisi, s potreb-nimi manjšimi sistematskimi dopolnitvami (spremembe predpi-sov) in dodatnimi enkratnimi nalogami (trenutne potrebe po podatkih), - obračun osebnih dohodkov zaposlenih delavcev upravnih organov. Pri obdelavah, ki so bile vse uspešne realizirane, organizacij-sko vsebinskih težav sicer ni bilo, izpostaviti pa moramo opera-tivne težave, ki so se pojavljale zaradi neustrezne lastne računal-niške opreme ter zaradi okvar in motenj v delovanju. Dostikrat je bilo potrebno izredno mnogo naporov, volje in strokovnega zna-nja, da smo delavci AOP uspeli obdelave izvršiti v še normalno sprejemljivih rokih (osebni dohodki, akontacije davkov in pri-spevkov...). Sodelovanje pri razvoju novih računalniSkih obdelav: - davčno knjigovodstvo - sintetika, - osnovna sredstva, - reorganizacija registra davčnih zavezancev. Vse nove obdelave, ki smo jih načrtovali v preteklem letu, so pripravljene. Reorganizacija registra davčnih zavezancev je že izvršena, obdelava osnovnih sredstev je v fazi nastavitve podut-kov po stanju 31/12-1983, obdelavo sintetike pa bomo paralelno »startali« s podatki 1/1-1984. Priprava in kontrola podatkov za obdelave ostalih davkov in prispevkov je potekala brez zastojev. Same obdelave je izvršila Mestna služba za avtomatsko obdelavo podatkov. Angažiranost za rešitev problema računalniške opreme je v preteklem letu pravzaprav potekala brez vidnejših rezultatov. ISKRA DELTA, s katero imamo že od maja 1981 podpisano pogodbo o dobavi opreme za razširitev lastnega računalniškega sistema, nam le-te ni uspela dobaviti. Proti koncu leta so se vendar pokazale neke realnejše možnosti s podpisom aneksa o zamenjavi določenih delov s tehnično nekako enakovrednimi, ki jih je ISKRA DELTA delno že dobavila, v celoti pa naj bi svoje obveznosti izpolnila do polletja 1984. Računalniška oprema bo kljub vsemu še ostala najaktualnejši problem službe, kajti oprerna, ki jo imamo, oziroma jo bomo še dobili, je bila načrtovana v letu 1980 in ne ustreza današnjim povečanim potrebam računalniškib obdelav. V. ZAKLJUČEK Poročilo v zgoščeni in skrajšani obliki skuša prestaviti pogla-vitne aktivnosti tako izvršnega sveta kot delo upravnih organov v letu 1983. Izvršnr svet je prepričan, da je pri svojem delu spošto-val in dosledno uresničeval začrtano politiko in usmeritve, ki mu jih je naložila delegatska skupščina z vsemi akti, zlasti z resolu-cijo o izvajanju družbenega plana občine za leto 1983 in je temu ustrezno tudi usmerjal in koordiniral delo upravnih organov. Tudi iz pregleda reševanja upravnih zadev je razvidno, da se je delo upravnih organov na področju svoje upravne funkcije izboljšaio, da pa je treba z aktivnostmi nadaljevati. Izvršni svet namreč ocenjuje, da stanje še vedno ni ustrezno, kljub izboljšanju v zadnjih dveh letih. Posebej je treba omeniti pozornost, ki jo je izvršni svet posvetil samim delegatskim vprašanjem, kjer se je tudi ažurnost in kvali-teta odgovorov izboljšala, na čemer bo izvršni svet vztrajal tudi v prihodnje. Izvršni svet ocenjuje, da je kot koordinator in usmerjevalec dela upravnih organovopravil delo v redu in vskladu zzadolžitvami, ki mu jih je naložila skupščina. Kljub temu, da je prišlo do kadrov-skih sprememb v vodstvu izvršnega sveta, je izvršni svet stopnje-val učinkovitost in aktivnost. To pa ne pomeni, da ni potrebno težiti v bodoče še k večji aktivnosti in odpravi še nekaterih slabosti in pomanjkljivosti. Skupščina občine bo na eni prvih prihodnjih sej obravnavala poročilo o organiziranosti stanju in problematiki upravnih orga-nov z usmeritvami, kar predstavlja nadaljevanje tega poročila. S tem v zvezi je izvršni svet sprejel še naslednje usmeritve: posebno pozornost posvetiti programu dela upravnih organov, makroor-ganizaciji, ki naj bo osnova za racionalizacijo dela, zlasti na področju zaposlenosti, strukture zaposlenih. racionalizacijo in združevanje določenih funkcij, proučiti vlogo in odnose s predvi-deno rešitvijo delovne skupnosti za krajevne skupnosti. proučiti prostorsko problematiko. opredeliti politiko izobraževanja, zase-danja delokrogov. nadalje krepiti samoupravne odnose in dopol-njevati in izpopolnjevati samoupravne S^lošne akte (organizacije in osebni dohodki). Izvršni svet pričakuje od občanov in drugih pripombe, sugestije in usmeritve z namenom nadaljnjega izboljšanja učinkovitosti njegovega dela in dela upravnih organov. Izvršni svet Skupščine občine ' *' .' '¦'."/ Ljubljana Vič-Rudnik PREGLED RESEVANJA ZADEV PO UPRAVNIH ORGANIH v letu 1983 Upravni organi Sekre-in službe tariat __________________skupščine Sekreta- Korr.ite Kcn-.ite za KorrJte Kon-.ite za Sekr.za L/prava Kadrcv-riat IS za družb. družbene za urej. p. krr.etijstvo za cbčo za družb. ska SKUPAJ: __________plan.in gcsp. dejavn. in var.ok. in gozd. ucravo^ nrinpdke sr-žba___________ Prispele zadeve 1903 127 118 1388 230 2050 46 424 7580 63 12.027 Rešene stare zadeve 1982 = 8180 68 52 426 128 . 2450 19 76 2776 50 6.045 Rešene zadeve 1983 64 89 964 197 1474 36 380 5004 35 8.243 Rešene zadeve skupaj 132 141 1390 325 3924 55 456 77eo 85 14.288 Nerešene zadeve 1982 = 8180 113 84 448 106 3750 70 256 1908 48 6.783 Nerešene¦zadeve 1983 63 29 624 33 576 10 44 2576 2B 3.794 Nerešene zadeve SKUPAJ 176 113 872 139 4326 80 300 4484 76 10.567 Stanje nerešenih zadev: - 3L12.1979 16J02 - 31.12.1980 16.973 - 31.12.1981 18.905 - 31.12.1982 13.347 Precejšnje število nerešenih zadev bo ostalo odprto tudi še daljše obdobje. To so predvsem spisi črnih gradenj v komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja. Gre za kategorizacijo cca 1000 objektov, težave pa nastopajo tudi pri realizaciji izvršb (rušitvene odločbe), ker zaradi pomanjkanja zasilnih prostorov ni mogoče opraviti preselitev občanov, dolgotrajni postopki pa so tudi pri izdaji uporabnih dovoljenj zaradi neizvedenih sanacij na stanovanjskih hišah s strani strank. Na upravi za družbene prihodke predstavlja 90% nerešenih obveznosti, katerih ne odmerja uprava za družbene prihodke, to so kazni sodnika za prekrške in poprečnine, kazni milice, sodne takse in carine. Uprava za družbene prihodke ugotavlja, da v Ljubljani občani z vsakim letorn slabše plačujejo navedene kazni ter da je pripad teh zadev vedno večji, tako da uprava za druž-bene prihodke izredno težko sproti izterjuje navedene kazni. Posebni problem predstavljao pri tem spremembe bivališč kaz-novalnih občanov in pomanjkljivi podatki o zaposlitvah s strani predlagateijev. kadrovske zadeve PREDLOG za izvolitev predsednika in namest-nika predsednika izvršnega sveta občine Ljubljana Vič-Rudnik V mesecu marcu letošnjega leta je Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, sprožil v vseh občinskih driižbenopolitičnih organizaci-jah in krajevnih konferencah SZDL postopek o evidentiranju možnega kandidata za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tako v postopku evidentiranja kot kandidiranja smo razpravljali o tovarišu Borutu MIŠICI sedanjem namestniku predsednika IS kot možnem kandidatu za funkcijo predsednika Izvršnega sveta. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je na osnovi javne razprave in po obravnavi predlagal občinski konferenci SZDL kot kandidata za predsed-nika IS Boruta Mišico. Občinska konferenca SZDL je predlog na svoji seji dne 5. aprila soglasno potrdila. OBRAZLOŽITEV . . • * ^ ' • • Borut MIŠICA, roj. 25. I. 1948 v Ljubljani, magister ekonomije, član ZK, stan. Grosuplje, Perovo 32. Je dolgoleni družbenopolitični in poslovodni delavec, ki si je v obdobju svoje aktivnosti pridobil potrebne izkušnje in znanje za uspešno izvrševanje najodgovornejših družbenih nalog na po-dročju dela dela v OZD in družbenopolitičnih skupnostih. Z dosedanjim delom se je izkazal kot sposoben gospodarski strokovnjak in organizator dela, zlasti na področju trgovine, stori-tev, turizma in industrije. Prav tako je bil uspešen tudi v medrepu-bliškem obsegu graditve združenega dela in enotnega jugoslo-vanskega trga. Svojo družbenopolitično aktivnost je pričel že v dijaških letih, bil leta 1966 sprejet v Zvezo komunistov in s to aktivnostjo nadaljeval zlasti v mladinski organizaciji in organizaciji ZK. V letu 1975 se je zaposlil v OZD Slovenija avto kot direktor ekonomsko organizacijskega sektorja. Od leta 1978 dalje je opravljal dela in naloge individualnega poslovodnega organa DO Zastava avto Ljubijana v sklopu dveh SOZD. V novembru 1983 pa je bil izvoljen za namestnika predsednika Izvršnega sveta Sob Ljubljana Vič-Rudnik in že v tem času izkazal pravilen pristop, sodelovanje in odgovornost pri opravljanju te dolžndsti. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL je po obravnavi posredoval občinski konferenci SZDL predlog mcž-nega kandidata za namestnika predsednika Izvršnega sveta -Marto Kafpič-Zalar. Občinska konfereca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji seji dne 5. aprila soglasno potrdila Marto Kalpič-Zalar za kandidata za opravljanje funkcije namestnika predsednika Izvršnega sveta. OBRAZLOŽITEV Marta KALPIČ ZALAR, roj. 17. 9. 1953 v Ljubljani, dipl. pravnik, član ZK, stan. v Ljubljani, Glinškova ploščad 17. Tovarišica Kalpič je diplomirala leta 1977, nato pa se je takoj zaposlila v skupnih strokovnih službah SIS v Domžalah, kjer je bila zaposlena kot svetovplec za pravne zadeve. V tem času je opravila tudi pravosodni izpit. Leta 1979 se je zaposlila v Zastava avto Ljubljana, DSSS, kjer sedaj opravlja naioge direktorja ka-drovsko pravne službe. V tem času je opravljala dolžnosti v delegatskem sistemu in bila tudi delegat v delavskem svetu DO in SOZD, predsednik komisije za delovna razmerja, predsednik delavskega sveta ter članica številnih drugih samoupravnih in izvršilnih organov. Njeno dosedanje plodno delo in družbenopolitična aktivnost kažeta, da je tovarišica Kalpič uspešna, vestna in zelo prizadevna vodstvena delavka. Predlog sestave Izvršnega sveta Z razrešitvijo predsednika Izvršnega sveta so v skladu s statu-tom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik razrešeni tudi vsi člani Izvršnega sveta. Zato je OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik v sodelovanju s kandidatom za predsednika Izvršnega sveta pripra-vila predlog sestave novega Izvršnega sveta. STANE ABUNAR roj. 6/4-1929, višji upravi delavec, član ZK stanujoč v Ljubljani, Zvezda 19. Stane Abunar je že dosedaj opravljal funkcijo člana IS, kot sekretar sekretariata za LO SO Ljubljlana Vič-Rudnik, predlaga se za člana IS za področje LO - profesionalno. TATJANA BRANK roj. 20/3-1945, dipl. oec, član ZK, stanujoča v Ljubljani. Reška 9. Tatjana Brank je že dosedaj opravljala funkcijo člana IS kot predsednica komiteja za družbene dejavnosti, predlaga se za člana IS za področje družbenih dejavnosti - profesionalno. STANE DROUC roj. 25/5-1954, dipl. oec, član ZK, stanujoč v Ljubljani. Glavarjeva 47. Stane Droljc je dosedaj opravljal dela in naloge pomočnika predsednika komiteja za družbeno planiraje in gospodarstvo. Predlaga se za člana IS za področje družbenega planiranja go-spodarstva in drobnega gospodarstva - profesionalno. JANKO JAPEU roj. 19/4-1949, dipl. oec, član ZK, stanujoč v Ljubljani, Malejeva 18. Janko Japelj je že dosedaj opravljal funkcijo člana IS kot predsednik komiteja za družbeno planiraje in gospodarstvo SO Ljubljana Vič-Rudnik, sedaj je zaposlen v Iskra Banka, predlaga se za člana IS za področje gospodarstva - neprofesionalno. TANJA JELEN roj. 16/4-1947, višja upravna delavka, članica ZK, stanujoča v Ljubljani, Pohorskega bataljona 35. Tanja Jelen je že dosedaj opravljala funkcijo članice IS kot vodja kadrovske službe, predlaga se za člana IS za kadrovsko področje - profesionalno. JANEZ KOVAČ roj. 25/7-1938, dipl. ing. arh., član ZK, stanujoč Črnuče, Ceneta Štuparja 159. Janez Kovač je že dosedaj opravljal funkcijo člana IS kot predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, pred-laga se za člana IS za področje urejanja prostora in varstvo okolja - profesionalno. MARJAN KRMAVNER roj. 21/8-1934, ing. lesarstva, član ZK, stanujoč Borovnica št. 271. Marjan Krmavner je dosedaj opravljal funkcijo člana IS zadol-ženega za področje krajevnih skupnosti. predlaga se za člana IS za področje krajevnih skupnosti - profesionalno. VIKTOR MARINC roj. 12/8-1936, dipl. agronom, član ZK, stanu-joč v Ljubljani, Črtomirova 17. Viktor Marinc je že dosedaj opravljal funkcijo člana IS kot predsednik komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo, predlaga se za člana IS za področje kmetijstva in gozdarstva - profesionalno. SUWKO MATlClČ roj. 26/3-1934, dipl. oec, član ZK, stanujoč Domžale, Kraigherjeva 18. Slavko Matičič je že dosedaj opravljal funkcijo člana IS za področje urejanja prostora in varstvo okolja. Sedaj je zaposlen kot svetovalec na Gospodarski zbornici Slovenije. Predlaga se za člana IS za področje urejanja prostora in varstva okolja - nepro-fesionalno. dr. VASILU PREŠEREN roj. 4/7-1947, dipl. ing. metalurgije, član ZK, stanujoč v Ljubljani, Jamova 3/a. Dr. Vasilij Prešeren sedaj opravlja dela in nalogesamostojnega raziskovalca pri Metalurškem inštitutu Ljublana, predlaga se za člana IS za področje znanstveno-raziskovalnega dela - neprofe-sionalno. METKA SIMONIČ roj. 13/9-1933, dipl. pravnica, članica ZK, stanujoča v Ljubljani, Tbilisijska 72, opravlja dela in naloge vodje DSSS Tobačne tovarne. Metka Simonič je že dosedaj opravljala funkcijo članice IS, pred-laga se za upravno pravno področje - neprofesionalno. BORIS ŠEBENIK roj. 11/7-1935, dipl. ekonomist, stanujoč v' Ljubljani, Pribinova 5. Boris Šebenik opravlja dela in naloge direktorja gospodarsko-računovodskega sektorja v Energoinvestu DO Tovarna transfor-matorjev Črnuče, predlaga se za člana IS za področje obče uprave in proračuna - profesionalno. dr. ALBIN STRITAR roj. 7/3-1925, dipl. ing. agr., dr^pedologije, član ZK. stanujoč v Ljubljani, škrabčeva 6. Dr. Albin Stritar je že dosedaj opravljal funkcijo člana IS, predlaga se za člana IS za področje kmetijstva - neprofesionalno. Informacija o uresničevanju resolucije o izvaja-nju družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letu 1983 uvoo Informacija o uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letu 1983 je izdelana na osnbvi podatkov Službe družbenega knjigo-vodstva, Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana, Zavoda SR Slovenije za statistiko, samoupravne interesne skupnosti za eko-nomske odnose s tujino, SIS za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SO Ljubljana Vič-Rudnik in na osnovi razgovorov z nosilci planiranja v začetku leta 1984. Namen informacije, ki je sestavljena po enaki metodologiji kot resolucija je prikazati uresničevanje zastavljenih nalog ter oceniti stanje na posameznih področjih. Podrobnejšo analizo stanja s predlogi usmeritev in aktivnosti na posameznih področjih bo izvršni svet predložil občinski skupščini junija v »Poročilu o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 v letih 1981, 1982, 1983 in prvem tromesečju 1984 z oceno razvoja za leto 1984 in oceno možnosti razvoja v letu 1985«. I. OPREDELITEV GOSPODARSKEGA POLOŽAJA IN OKVIRI RAZVOJA V LETU 1983 Za leto 1983 smo z Resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik opredelil ključne naloge v skladu s skupno dogovorjenimi usmeritvami ekonomske politike mesta Ljubljane in SR Slovenije. Visoke načrtovane rasti posameznih elementov so pogojevali cilji in možnosti združenega dela ter možnosti ponovne rasti posfovanja dveh organizacij v občini (llirije Vedrog in Tobačne tovarne Ljubljana), ki s 25 odstotnim deležem v druženem proizvodu industrije močno vplivata na rezultate celotnega občinskega gospodarstva. Analiza doseženih rezultatov kaže, da smo osnovne cilje v letu 1983 dosegli. Na področju blagovne menjave s tujino so bili cilji preseženi, saj se je izvoz povečal za 15,3 odstotka, na konverti-bilno področje pa celo za 22,9 odstotka (po resoluciji za 15 oziroma 18 odstotkov), ob tem pa se je uvoz združenega dela zmanjšal za 21,3 odstotka (po resoluciji večji za 3 odstotke). Povečal se je tudi delež izvoza v celotnem prihodku z 3,4% na 3,6%. Industrija je presegla vsa pričakovanja, saj se je količinski obseg proizvodnje povečal za več kot 15 odstotkov in takoza 12 indeksnih točk presegel predvidevanja. Večji obseg industrijske proizvodnje in povečanje izvoza sta vplivala na ugodne finančne rezultate. Organizacije združenega dela so v letu 1983 dosegle 48.207.494 tisoč din celotnega pri-hodka. kar je za 49,5 odstotka več kot v letu poprej. Dohodek je znašal 10.460.819 tisoč din, kar je za 49,1 odstotka več od dose-ženega dohodka v letu 1982. Najvišje povečanje celotnega pri-hodka in dohodka izkazuje industrija; celotni prihodek tega po-dročja, ki zavzema 33,1 odstotka celotnega prihodka občinskega gospodarstva v letu 1983 je za 56,8 odstotka večji kot v letu 1982, dohodek industrije pa je večji kar za 70,1 odstotka. Glede na gibanje deleža dohodka posameznih področij v skupnem do-hodku gospodarstva lahko ugotovimo, da se krepi industrija, kmetijstvo in obrt kljub usmeritvam o hitrejšem razvoju stagni-rata, medtem ko je področje trgovtne v upadanju. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva, so tudi v letu 1983 zelo smotrno razporejale ustvarjeni dohodek, saj se nadaljuje trend hitrejše rasfi akumulacije od rasti osebnih dohodkov, kar je na eni strani posledica spoznanja, da brez obnavljanja tehnolo-gije ni večje proizvodnje oz. večje produktivnosti, na drugi strani pa posledica družbenega dogovora o razporejanju dohodka. V letu 1983 so v gospodarstvu občine nastale naslednje statu-sne spremembe: Z reorganizacijo DO Iskra Elektrozveze sta bila na območju ukinjena sedeža temeljnih organizacij Radijske zveze in Antene in navigacije. Ukinjen je tudi sedež temeljne organizacije Pekarna Center. Le-ta se je reorganizirala v temeljno organizacijo delovne organizacije Žito s sedežem v občini Center. DO Čebelarska zadruga se je med letom reorganizirala in se priključila v DO Hmezad iz Žalca. DO Zastava avto TOZD Servis Zastava Vič se je reorganiziral tako, da je v občini ostala le enota. Dokončno pa se je v občino ponovno preselila DO Podjetje za urejanje hudourni-kov. Ob koncu leta 1983 je bilo v občini 111 gospodarskih organiza-cij združenega dela in sicer: 1 sestavljena organizacija združe-nega dela, 46.delovnih organizacij, od tega 35 enovitih, 49 temelj-nih organizacij in 15 delovnih skupnosti skupnih služb. V letu 1983 je bil v DO Slovenijales Žičnica in njeni delovni skupnosti skupnih poslov uveden začasni ukrep družbenega varstva kot posledica bistvenih motenj v samoupravnih odnosih, hujšega oškodovanja družbenih interesov ter motenj v poslova-nju. Začasni kolegijski organ družbenega varstva, ki je bil decem-bra 1983 razširjen, je pripravil program kratkoročnih ukrepovza izboljšanje stanja v DO Slovenijales Žičnica in skrbel za njegovo izvajanje. Ukrepi so bili usmerjeni v zagotavljanje nemotene pro-izvodnje, racionalizacijo poslovanja, izboljšanje finančnega polo-žaja in pripravo sanacijskega programa. TOZD Zračna in proce-sna tehnika s sedežem v Ribnici je sprejela odločitev o izločitvi iz sestava DO Slovenijales Žičnica, ki je zato pričela s pripravami na poslovanje kot enovita DO. TOZD Proizvodnja strojev in naprav je zabeležila poslovno leto 1983 v izgubo v znesku 10.605.000 dinarjev, ki je bila pokrita pred oddajo zaključnega računa. Kljub izgubi, ki je posledica nekajlet-nih razmer v DO Slovenijales Žičnica, je začasni kolektivni organ družbenega varstva v letu 1983 pomembno prispeval k ugotovitvi dejanskih razmer in stanja v DO in k njihovemu izboljšanju v okviru možnosti. Največjo izgubo v preteklem letu v znesku 28.294.000 dinarjev, je ustvarila DO SCT - TOZD Opekarne Ljubljana, ki pa je bila v celoti pokrita iz rezervnih skladovTOZD v DO SC Tehnika. Najpo-membnejši vzroki za nastanek izgube so razkorak med ceno tehnološkega goriva in ceno opečnih izdelkov, iztrošeni in zasta-reli opremi ter dislociranost proizvodnih obratov in nezadovoljiva kvalifikacijska in starostna struktura zaposlenih. DO Pohištvo Rožna dolina je poslgvno leto zaključila z izgubo 2.205 fisoč dinarjev. Vzrok je v povečanju cen materiala ter nedokončani planirani proizvodnji. Izgubo so delno pokrili pred oddajo zaključnega računa, v znesku 249.000 dinarjev pa je ostala izguba nekrita. II. UKREPI AKTIVNOSTI IN NOSILCI IZVAJANJA NALOG I. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Cilji predvideni z resolucijo o izvajanju družbenega plana ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 so na področju blagovne menjave s tujino v celoti uresničeni. 15 odstotna rast celotnega izvoza predvidena z resolucijo, je bila v celoti dosežena (1115,3). Konvertibilni izvoz blaga se je povečal za 22,9%, kar je za 4,9 odsotne točke več, kot je predvideno v resoluciji. Na negativno razmerje med konvertibilnim izvozom in uvozom vpliva konverti- bilni uvoz DO Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina, ki zajema 34,3 odstotka konvertibilnega uvoza občine. če izločimo konvertibilni uvoz DO Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina (uvaža reprodukcij-ski material za celo republiko) iz mase konvertibilnega uvoza občine, dobimo 84,6 odstotno pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom ter 6,5 odstotna rast konvertibilnega uvoza. TABELA 1 - 5lag=vna -eiiava s tLJi-s izvoz skupaj :.;:=.:?" :: r- .--¦ KOKVERTisiLNi L??..;; -:.; =e=.:»? .-.- ;: = *LIRIN3 =25.:?= :•.: ".:.:!: :..i .:=..=. uvoz skupaj :.-=..:". .:: ..;;;.s_ .:: ".~ ko\verti31l\! :.?:;.:?: ~-~ .= -= a~ "- - : KLRIN3 -.".--. :;.: -:=.::= ::.= :.= saloo - ?;:.--- - .=..=¦- piWI[t'ld-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- % uvoza z \z\qz-2\- -..- --:.: KONVERTIBILNO PO-^ITJE .';." ;;.; OPOMBA: Podatkl \arccre =a->•*• ' ! 5.719.858 167i,9 5.108.086 148,8 75.120 286,9 611.751 »e',1 :';¦..^10 ">51,» - - 1.8*9 672.5 - gr«fiS.d«Jav. 2 526.957 155.8 186.250 125,2 10.289 115.7 110.726 1JO.9 111.131 1*9,2 - - 13.065 150,5 KMETIJSTVO 5 1.185.576 1*9,0 1.009.828 150,0 56.508 159,0 175.7-7 1^,7 111.52? 139,9 - - 20.425 515,2 GOZDARSTVO 6 570.290 126,2 528.«12 152,« 11.211 1*7,5 "-l.'.s?6 1U,- i-^.eD' •.:-,9 - - 2.*55 278,9 VODNO GOETOUAJi. 1 250.65* 151,* 95.*U 129,1 8.170 l*i,'/ 135.?-' -M,3 ll*.iK L5J.1 - - - - , GRAI-BENlS'iVO 5 576.521 155,5 556.560 155,2 18.096 155,6 2*0.i-j0 .1'. 3 lii.čS: ¦.;?,& - - 5.652 *0,0 ,• fROI1č.T 2 1.611.1*9 171,8 951.385 2*6,1 1*9.
Vi 125,8 - - 11.5*4 371,6 j I TSGDVINA 11 ??.796.580 147,8 20.680.575 148,5 123.586 151,3 ž.ll;.??? i-l,<- :.;*¦).33S 133,7 - - 103.346 92,2 i ......"70 2 »10.180 155,1 251.162 152,0 15.028 119,6 !"'¦. . .'-",'• '.•-¦¦.•-'r .-~,i - - 125 118,2 * Obhl 12 2.570.504 1*2,5 1.70'..*ll 1*8,5 40.944 15Ž.4 66o.i;e7 -.29,,' -"S.^01 1J5,L P.2O5 - »5.080 176,9 « STAN.KOH.DEJ. 5 852.5*2 124,8 *5«.}85 120,7 61.1*2 15«,1 417.956 1?9,' '.'!.?<•! ¦¦ »-> i - - 6 761 157 1 f FlN.POELOVtlE "• ' ET0MTVE 11 1.600.106 155,? 850.567 129,7 -77.857 107,9 76 JAVNI SPREMUAJOCl PROGRAM: Po urbanističnem redu za širše območje Polhovega Gradca predvidevamo javni program delno v Polhovem Gradcu. osnovna šola, novopredvideni WZ, nov preskrbovalni center, ekspozitura pošte, banke, zdravstvene postaje itd., delno v ob-močja Babne gore (WZ in osnovna preskrba), v kolikor se bo pozidalo po maksimalni varianti. • Požarna varnost, intervencijski dovozi: Za celotno prometno oskrbo je predvidena osrednja cesta širine 5,50 m. Dovozne poti in interne peš poti so namenjene tudi intervencijskemu dovozu. Po dogovoru s službo požarne varnosti predvidevamo dovozne poti oz. pešpoti širine 2,50 m s tem, da je utrjena širina 3,50 m, služi pa za event. dovoz orodnega avtomo-bila. Odvoz smeti: Predvidevamo centralni odvoz smeti, ki se zbi-rajo v 600-lit. containerjih ob osrednji stanovanjski cesti. Kapaci-teta: na 10 stanovanj je predviden po eden 600-lit. container. Razporeditev je nakazana v obeh situacijah. Komunalne napeljave: Obstoječo in predvideno zazidavo Srednje vasi je potrebno opremiti s sledečimi komunalnimi nepa-Ijavami: kanalizacijo, vodovodom, električnim omrežjem, telefon-skim omrežjem in javno razsvetljavo. Kanalizacija: Po omenjenem urbanističnem načrtu širšega ob-močja je predvidena gradnja ločenega sistema kanalizacije, pri čemer prva čistilna naprava pod Polhovim Gradcem že obratuje, druga pa je predvidena med naseljema Dvor in Babna gora v fazni izgradnji. * Iz podatkov zasnove kanalizacije ločenega sistema je za gs= 4,24 l/s zadosten premer odvodne cevi a 25 cm s priključkom na glavni odvodnik pod cesto Polhov Gradec - Ljubljana. Dokler pa glavni odvodnik ni zgrajen, bo za potrebe Srednje vasi potrebno zgraditi lokalno čistilno napravo. Meteorna voda se v začetnem delu odvaja v odprt jarek globine 10,00 cm v varianti stopničastih kaskad. V spodnjem delu je preko peskolova povezan v zaprt kanal a 40 do o 80 cm in se odvaja v Gradaščico. Vodovod: Zaradi kmetij in stanovanjskih objektov nad zajetjem Šinkovega izvira ta vodni vir ni primeren, predlaga se gradnja zajetja izvira št. 1993 - studenec pod Kucljem, ki lahko v končni fazi zajame Srednjo vas in naselje vzhodno od Babne gore. Za dodatno vodno napajanje Srednje vasi je potrebno zgraditi napajalni vodovod a 150 m/m iz smeri Polhovega Gradca. Ker pa tlačna višina ne doseže skupine hiš nad pobočjem, je potrebno za te zgraditi posebno hidro postajo.. Električno omrežje: Predvidena je bila gradnja nove jamborske TP, ki pa jo bo potrebno povečati na priključno moč 250 KVA. Za površine, kjer so projektirane verižne hiše in stanovanjski dvojčki nizkonapetostno omrežje v celoti kabelske izvedbe, v ostalem delu pa delno kabelsko in delno prostozračno (SKS oz. goli vodniki). Telefonsko omrežje: Po perspektivnem planu razvoja telefon-skega omrežja od 1974 - 2000 bo telefonsko kabelsko omrežje zazidalnega otoka VS - 206 vezano na TD Polhov Gradec, zato bo potrebno položiti primarni kabel od VS - 206 do TC Polhov Gradec v dolžini cca 1800 m. ZAZIDALNI NAČRT ZA OBMOCJE VS 206 SREDNJA VAS zazidalna situacija V naselju se predlaga distributivno omrežje kapacitete 50 pa-rov, ki se konča na kabelskih objektih. Javna razsvetljava: Javna razsvetljava bo energetsko vezana preko prižigališča na predvicfeno transformatorsko postajo TP Srednja vas - Podreber. Za osvetljevanje ceste skozi Srednjo vas, t. j. cesta Ljubljana - Polhov Gradec bodo uporabljene svetilke CD 416-11400, montirane na železne stebre višine 9,00 m. Dovozne in lokalne ceste bodo osvetljene s svetilkami UE 283 2125, postavljenimi na stebre v približni višini 4,00 m. ODGOVORNI NA PRIPOMBE K RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE VS-206 SREDNJA VAS PRI POLHOVEM GRADCU 1. PODOBNIK Aleksander, Ljubljana, Podutiška 60 je lastnik parcele, k. o. Polhov Gradec, št. 731/2 že od leta 1977. Pripominja, da njegov objekt v zazidalnem načrtu ni vrisan in prosi, da se zazidalni načrt dopolni. Odgovor: Omenjeni objekt je v gradnji, a ga v času izdelave goedetskega načrta še ni bilo. Pripomba se lahko upošteva, še posebej, ker Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta v 8. členu predvideva, da se vrzeli, kjer je še možno predvideti dopolnilno gradnjo, urejajo z lokacijsko dokumentacijo. 2. RACEK Draga, Ljubljana, Topniška 62 je lastnica parcele, k. o. Polhov Gradec, št. 731/41. Pripominja, da se njena parcela vključi v zazidalni načrt. Odgovor; Pripomba se nanaša tudi na naslednjo prošnjo. Po veljavnem urbanističnem redu za širše območje Polhovega Gradca, ki ga je Skupščina Ljubljana Vič-Rudnik sprejela v maju 1982, leži omenjena parcela na južni strani obstoječe poti izven zazidljivih površin. Prvotno so bile te godzne parcele površine v "razmeroma strmem bregu. Očitno so del tega gozda izsekali in teren delno izravnali, tako, da se je formiral nekak zemeljski pomol, na katerem so postavili lesen objekt na zidanih temeljih. Ker leži zemljišče v širšem območju Krajevnega parka Polho-grajskih dolomitov in po veljavnem urbanističnem redu za Polho-grajsko dolino izven zazidljivih površinah, se pripombe pod tč. 2 in tč. 3 ne morejo upoštevati. 3. SKABERNE Dragomir, Ljubljana, Ulica narodne zaščite 12 je lastnik parcele k. o. Polhov Gradec, št. 731/39. Pripominja, da predstavlja cesta štev. 1219 naravno mejo in prosi, da bi bila ta cesta tudi dejanska meja zazidalnega otoka, ker bi želel na omenjeni parceli sezidati stanovanjsko hišo. Odgovor: Stanje je enako kot pri prejšnji pripombi, le da še ni gradbenega posega. 4a. ZALOŽNIK Ivan, Podreber 5 je lastnik manjše parcela k. o. Polhov Gradec, št. 722/5 (cca 1000 m2) in najemnik parael št. 722/3 in 722/4, ki so družbena last. Pripominja, da. je'kmet kooperant in da potrebuje obdelovalno zemljo, ki pa mu bo po predvidenem zazidalnem načrtu odvzeta, Odgovor: Po kategorizaciji kmetijskih zemljišč obravnavani ravninski del ni razporejen v kategorijo varovalnih kmetijskih površin. Po katastrskem izkazu so lastniki parcele 722/5 Ljubljan-ske mlekarne, prav tako večjega dela ravninskega območja, ki je predviden za pozidavo. Ker so Ljubljanske mlekarne tudi lastniki površin izven zazidainega otoka VS-206 na vzhodni strani, nado-mestila za najemna zemljišča ne bodo vprašljiva. 4b. ZALOŽNIK Ivan, Podreber 5 je lastnik parcel K. o. Polhov Gradecšt. 1161 in 124/1. Pripominja, da bi z izgradnjo ceste preko njegove parcele kmetija izgubila na funkcionalnosti in prosi, da ostane njegova posest nemotena. Odgovor: Po določilih zakona o cestah mora biti minimalna širina dvosmerne ceste 5,50 m, pri čemer je v zazidalni situaciji nakazana le možnost podaljšanja predvidene rekonstruirane ce-ste do obstoječe kmetije. Očitno pa bi lahko predlagano cesto skrajšali za cca 150 tn in jo zaključili ob obstoječem odcepu. Tako se pripomba upošteva. 5. KOZJEK Martin, Podreber 1, Polhov Gradec je lastnik parcel, k. o. Polhov Gradec, št. 717/1, 718/1 in 721/2. Pripominja. da se ukvarjaz živinorejo (1-2 glavi živine), dajeta zemlja primerna za km*etijsko obdelavo in da bi morala ostati nepozidana. Odgovor: Odgovor se smiselno veže na točko 4a, le da bo v tem primeru potrebno nadomestiti lastniško, ,ne pa najemno zemlji-šče. 6. ZAKRAJŠAK Vojko in Andreja, Ljubljana, Vavpotičeva 4 sta lastnika parcele k. o. Polhov Gradec št. 750/5 (840 m2) 7. MIKEC Mitja, Ljubljana, Luize Pesjakove 16 in PRINČIČ Irena, Ljubljana, Linhartova 84 sta lastnika parcele k. o. Polhov Gradec št. 750/7 (1492 m2). Ker niso uspeli napraviti prepisa in pridobiti dokumentacije za prenos lastništva zaradi nerešene dediščine, niso zaprosili za lokacijsko dovoljenje. Ugotavljajo, da je na njihovih parcelah predvidena gradnja stanovanjskega dvojčka. Prosijo, da se na teh dveh parcelah dovoli individuatna gradnja. Odgovor: Za obravnavano območje je predpisana obvezna izdelava zazidalnega načrta, zato ni možno predčasno pridobiti lokacijskega dovoljenja, kot je navedeno v pripombi. Zaradi racionalne izrabe območja in zaradi težnje k čimvečji oblikovni enovitosti (saj je to poleg spodnjega ravninskega pre-dela edina večja površina, predvidena za pozidavo) menimo, da pripombo ni možno upoštevati. PRAVILNIK ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ' ' - • • 1. člen Pravilnik je sestavni del zazidalnega načrta. 2. člen Pravilnik velja za predel VS 206 - Srednja vas, določeno z Urbanističnim redom za širše območje Polhovega Gradca. 3. člen Za ravninski predel je potrebno izdelati dokumentacijo za reali-zacijo. 4. člen Priloženi programski projekti objektov predstavljajo obvezno osnovo za nadaljnje delo. Elementi kot: strma streha s čopi, temna kritina, višina objektov itd. so obvezni. 5. člen Vsa oprema pri objektih, ki so opredeljeni s priloženimi pro-gramskimi projekti, mora biti enotno izvedena (lesene temne ograje, event. fasadna obdelava v temnem lesu itd.). 6. člen V območju, za katerega je potrebna dokumentacija za realiza-cijo, so po selitvi možne le tiste dopolnitve, ki se jih enotno načrtuje, se oblikovno in funkcionalno uklapljajo v celoto in omogočajo vsem enake možnosti. 7. člen . -¦' ¦¦ Vrzeli, kjer je možno predvideti dopolnilno gradnjo, se urejajo z lokacijsko dokumentacijo. ;--•¦- ."¦ ¦. ¦ ' . 1 ¦ " 8. člen Vse dozidave, prizidave, nadzidave, gradnja dodatnih objektov se rešuje z lokacijsko dokumentacijo. 9. člen Za vse obstoječe objekte, ki niso zgrajeni legalno s potrebno dokumentacijo in dovoljenji, velja naslednje: pri izdelavi lokacij-ske dokumentacije in izdaji lokacijske odločbe se v načelu prev-zame zatečeno obstoječe stanje, razen pri objektih, ki so te-hnično in arhitektonsko nesprejemljivi. Pri teh objektih je po-trebno predpisati pogoje sanacije. - ¦. 10. člen Obstoječe kmetije je potrebno priključiti na komunalne na-prave (kanalizacija, vodovod, elektrika), sanirati odprte gnojne jame. 11. člen " . : * ; Kornunalne napeljave je potrebno izvesti po uskladitvenem zbirnem načrtu komunalnih napeljav. Pri projektih vodovoda velja: skupino hiš, ki so locirane na pobočju - II. višinska cona vodovoda - se lahko oskrbuje s pitno vodo šele po končni ureditvi celotnega vodovodnega sistema (vodovod Polhov Gradec - Srednja vas, ureditev zajetja »Grajska štirnica« in »Potok«). 12. člen Zaradi zahtev po kvalitetnem oblikovanju objektov in okolja, je pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti mnenje projektanta zazidalnega načrta k PGD - projektu. ¦>. 13. člen Spremembe zazidalnega načrta se izvedejo po obstoječih predpisih ob predhodnem mnenju avtorja zazidalnega načrta. Številka: Datum: EKONOMSKO POROČILO O UREJANJU ZEMLJIŠČ V SOSESKI VS-206 SREDNJA VAS PRI POLHOVEM GRADCU Izračun cene urejanja soseske 1. Stroški odkupa zemljišča - stanovanjski dvojčki 10.135.740,00 2. Cenitve zemljišč - izdelava cenilnih elabora- . • tov o vrednosti posameznih zemljišč za odkup. Skupaj 5-6 ha ' 65.000,00 3. Odškodnina za zemljišča - Zemljišča so v pretežni meri v kmetijski rabi kot travniki, ven-dar v lasti kmetovalcev ter bo potrebno izplačati tudi nadomestilo za zmanjšanje kmetovanja. Ocenjujemo na 160 din/m2 - stanovanjski dvojčki 4,70 ha 7,520.000,00 4. Prispevek za spremembo namembnosti zem-Ijišča. Zemljišče je travnik, njiva, sadovnjak. Ocenjeno na 60 din/m2 za površino 3,50 ha 2,100.000,00 5. Stroški overovitev, taks itd. 5.000,00 6. Stroški za pridobitev zemljišč 4,6% - stano- vanjski dvojčki 445.740,00 Stroški priprave zemljlšča 2,867.770,00 1. Geodetske meritve in načrti - osnovne karte za izdelavo elaborata zazidalnega načrta 15.000,00 2. Parcelacijski in delilni načrti - izdelava obo-dne parcelacije osnova delitve površin in delilni načrt 193.000,00 ' 3. Zakoličbeni načrti - stroški zakoličbenega ¦ načrta za objekte in komunalne napeljave ter fizična izvedba na terenu 331.000,00 4. Stroški geoloških - geomehanskih raziskav - izdelava študije nosilnosti tal za temljenje 146.000,00 5. Hidrotehnična, ekološka, hidrološka, klimat-ska in seizmološka študija Navedene študije se izdelajo v sklopu izvedbe zazidave v programskem delu zazidalnega načr-ta 270.000,00 6. Zazidalni načrt - izdelava programskega in tehničnega dela urbanistično arhitektonska ob- delava 946.250,00 7. Programska rešitev kornunalnih naprav - iz-delava idejnih projektov komunalnih vodov ter vcestne mreže in zunanje ureditve '653.400,00 8. Prestavitve obstoječih komunalnih vodov 37.000,00 9. Odškodnina za posevke in nasade. Ker je površina pretežno travnata, ne predvidevamo ' odškodnine za posevke, računati pa je z odško-dnino za nasade in drevja. Glede na stanje oce- njujemo 150.000,00 10. Stroški za izvedbo priprave zemljišča 4,6% 126.120,00 Opomba: Razni energetski prispevki niso vraču- nani, ker jih investitorji plačujejo ob pridobitvi ' _ gradbenega dovoljenja za objekte. . . .: ¦ . •'•. • Komunalne naprave kolektivne porabe sekun-darnega značaja - stanovanjski dvojčki 26,934.350,00 1. Izgradnja prometnlh povriin - ureditev voz-nih površin je v asfaltni ureditvi širine 5,5 m pri dovoznih - napajalnih cestah ter širine 3,0 m pri internih dovozih do objektov. Peš površine so '¦¦ ' ' ¦ širine 0,75 m ter po varianti stanovanjskih dvojč-kov tudi 2,5 m. - stanovanjski dvojčki 13,719.550,00 Cestne površine Š = 5,5 m ¦ • 900 ml = 4950 m2 - . Cestne površine š = 3 m ' . .- 821 ml = 2463 m2 :¦¦• . Parkirišča 90 m2 • ' ¦ Hodniki za pešce 979,50 m2 . 2. Izgradnja javne razsvetljave - Regionalna ce- '¦ . > sta Ljubljana Polhov Gradec je osvetljena z viso- kimi svetili, ostale ceste in hodniki zapešcepaz ¦ nižjimi svetili (4 m). Instalacije so podzemne. Namestitev svetil v zelenico. Investicija . ;- ¦ ¦'• 3,819.790,00 Projektna dokumentacija 64.000,00 3. Hortikulturna ureditev - predstavlja skro-mnejšo ureditev v danem primeru izgradnjo otroških igrišč, zasaditvijo dreves ob večjih peš površinah ter ozelenitev v delu-naselja, kateri je zgoščen: ¦ " - otroška igrišča . • 346.460,00 - ozelenitev 6.000 m2 " ' '' 1,938.420,00 - projektna dokumentacija 157.800,00 4. Izgradnja meteorne kanalizacije - odvoz me-teorne vode je izveden delno v odprtem jarku (strma pobočja) in delno v betonskih ceveh v ' . vodotok Gradaščica. Jarek je obdelan s kame-njem in kaskadami, betonske cevi so dimenzij 0 25-80 vkopane do globine 2,00 m. - stanovanjski dvojčki _ 5,622.840,00 - jarek 215 m . '", ' - cevi 1693 m , • Projektna dokumentacija - 85,000,00 5) Stroški za komunalnp opremo kolektivnega značaja4,6% ' . 1,184.490,00 Komunalne naprave indlvldualne porabe se-kundarnega značaja - stanovanjski dvojčki 29,365.030,00 1) Izgradnja vodovodnega omrežja - vodovo- dno omrežje predstavljaob neuporabni obstoje- ;: či mreži ter neraziskanim nezadostnim novim virom velik investicijski poseg. Po idejni rešitvi se mora rekonstruirati zajetje, zgraditi nov na- pajalni vod od Polhovega Gradca do Srednje ... vasi v soseski sami po razvodno omrežje in - ' prečrpališče: - stanovanjski dvo/čki . - 11,489.700,00 - projektna dokumentacija ' - 114,400,00 2) Izgradnja fekalne kanalizacije-odvod odpa- . dnih vod iz soseske je predviden z betonskimi cevmi v celotni soseski z odvodom v začasno čistilno napravo; - stanovanjski dvojčki /Jn>*. . .','.- , . 14,399.760,00 - projektna dokumentaclja 87.400,00 3) Izgradnja električnega omrežja - obstoječe električno omrežje se dopolni s potrebnim no-vim n. n. vodi v kabelski izvedbi. Za možnost napajanja je potrebno obstoječo TP postajo le predelati - ojačati: - stanovanjski dvojčki 1,862.790,00 - projektna dokumentacija 59.800,00 4) Izgradnja telefonskega omrežja - predstavlja delno rešitev, saj se predvideva le polaganje kablov v soseski sami in ne povezava z ATC niti obnova - povečanje obstoječe ATC. Planski raz-voj PTT ne predvideva v planih nikakšrnih pove-čav ter tako tudi niso poznani dokončni stroški, potrebni za delovanje telefonskih linij. Program-ska rešitev daje zgolj informacijo o izgradnji notranjega omrežja, kateri bo po oceni znašal 645.810,00 din. Iz navedenih dokumentov zaključujemo, da ni realno projektirati oziroma pričakovati telefon-ske priključke brez poznavanja planskih odloči-tev PTT ter tako strošek telefonskih priključkov ne uvrščamo v investicijo. 5) Stroški za komunalno opremo individual-nega značaja - stanovanjski dvojčki 4,6% ,1,291.380,00 REKAPITULACIJA 1. Odkupzemljišča-stanovanjskidvojčki 10,135.740,00 2. Pripravazemljišča 2,867.770,00 3. Oprema s komunalnimi vodi kolektivnega značaja 26,934.350,00 4. Oprema s komunalnimi vodi individualnega značaja 29,365.030,00 SKUPAJ STANOVANJSKI DVOJČKI EKONOMSKO POROČILO O UREJANJU 69,302.690,00 Podatki iz izračuna so variantno prilagojeni pogojem soseske ter izkazujejo sledeče rezultate: Stanovanjskl dvojčki - strošek urejanja na stanovanjski objekt 618.775,80 din - strošek urejanja na 1 m1 stanovanjske površine (netto) cca 5.084,07 din/m2 Urejanje soseske glede nove in stare zazidave ne predstavlja enakovrednih odnosov, zato predlagamo za staro zazidano oči-ščenje cene za del odkupa zemljišč (gradbene parcele), priprave (vse, razen programske rešitve komunalnih naprav) in opreme (elektro opr). Tako pripravljeni podatki so sledeči: - strošek urejanja na stanovanjski objekt - nova zazidava 657.765,33 din - obstoječagradnja 529.329,30 din - strošek urejanja na 1 m2 stanovanjske površine (netto) cca - nova zazidava - 5.428,51 din/m2 - obstoječa gradnja 4.349,14 dinlm2 Predlagana razporeditev sredstev med novo in staro zazidavo je načelna in potrebna soglasij. Celotna zazidava tudi predstavlja neočiščeno ceno urejanja, saj bi v okviru planskih dokumentov primarne izgradnje posa-meznih komunalnih vodov (vodovod) določeno vsoto prenesli v investicijo Z. K. S. hkrati pa v izračunu zaradi navedenih pomisle-kov ni uvrščena PTT instalacija. Zbir predloženega urejanja je predlog ZIL TOZD Urejanje kot osnova za orientacijo stroškov ter nadaljnjega dogovarjanja z investitorji glede obsega in terminov gradnje. predlog Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ura-dni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skup-ščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-202, VS-202/3 A in del VS-202/3 B - Selo pri Hruševu 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt VS-202/2, VS-202/3 A in del VS-202/3 B Selo pri Hruševu, ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem-LUZ Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 3096/83 v novembru 1983. '• "'- '"' 2 člen Zazidalni načrt obsega,programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. čiena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Za graditev objektov in naprav v območju dopolnitve zazidal-nega načrta je investitor dolžan pridobiti lokacijsko dovoljenje. Za območje, za katerega je zahtevana izdelava dokumentacije za realizacijo, se lokacijska dovoljenja izdajo po njeni izdelavi. 4. člen Za realizacijo zazidalnega načrta velja, da soseska ni družbeno ' usmerjena stanovanjska gradnja in izvedba graditve skupaj s komunalnimi napravami individualne in komunalne rabe v celoti bremeni stroške investitorjev objektov. 5. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta VS-202/2, VS -202/3 A, del VS-202/3 B - Selo pri Hruševu dovoljuje Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 6. člen Zazidalni načrt je na vpogled občanom in organizacijam zdru-ženega dela in skupnostim pri upravnih organih skupščine mesta Ljubljane, skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Skupščini me-sta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, Geodetski upravi SML, Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem in Krajevni skupnosti Dobrova. , . . ¦-:.¦. 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inš-pekcija pri Mestni upravi za inšpekcijske službe Ski»p*žčineniL9ta Ljubljane. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 350-8/83 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK obrazložitev Ob naraščajočih tendencah pozidave površin naselja Selo pri Dobrovi, delno že načetih s stanovanjsko zidavo v počitniške namene, je krajevna skupnost Dobrova v dogovoru z vaško skup-nostjo, komitejem za urejanje prostora in varstvo okolja SOb Ljubljana Vič-Rudnik, Kmetijsko zemljiško skupnostjo Ljubljana Vič-Rudnik in ZIL TOZD Urejanje Enota Vič, v letu 1982 naročila izdelavo zazidalnega načrta za navedeno območje. Po odloku o spremembah in dopolnitvah urbanističnega pro-grama mesta Ljubljane, (Uradni list SRS, št. 26/82) je območje, vzhodno od naselja Selo pri Gradaščici, na severu do Peharja, na jugo pa vključno z grupo pri Vrtniku namenjeno za stanovanjsko pozidavo. Površina z zazidalnimi otoki VS-202/2, 202/3 A in VS-202/3 B -(njegov del), obsega cca 15 ha. Ostali del zazidalnega otoka VS-202/3 B, pa je po odloku o varovanju kmetijskih površin prepove-dan za stanovanjsko gradnjo. Gradivo za zazidalni načrt za zazidalni otok VS-202/2, VS-202/3 A in del VS-202/3 B, ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem -LUZ, pod št. 3096 je po sklepu izvršnega sveta bilo javno razgr-njeno v času med 23. 1. 1984 do 23. 2. 1984, v prostorih SOb Ljubljana Vič-Rudnik in KS Dobrova. Po končanem vsklajevanju postopkov s kmetijsko zemljiško skupnostjo Ljubljana Vič-Rudnik, Zavodom za družbeno planira-nje Ljubljana, KS Dobrova in zainteresiranimi lastniki zemljišč. je upravni organ SOb Ljubljana Vič-Rudnik predlagal Izvršnemu svetu SOb Ljubljana Vič-Rudnik izdelani predlog kategorizacije v sprejem, ki ga je ta na svoji 80. seji dne 15/2-1984 sprejel in posredoval zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v sprejem. Izdelanemu predlogu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-202/2, VS-202/3 A in VS-202/3 B - del so priložena naslednja soglasja: 1. Mnenje MUIS - sanitarne inšpekcije 2. SML - kornite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze 3. SML - Uprava za notranje zadeve - oddelek za požarno varnost 4. SML - Uprava za Ijudsko obrambo ; 5. KS Dobrova - soglasje ., 6. Komunalno podjetje Ljubljana, T9ZD Javna higiena 7. DO Vodovod - Kanalizacija TOZD Kanalizacija 8. DO Vodovod - Kanalizacija TOZD Vodovod 4.f 9. Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava 10. DO Elektro Ljubljana, TOZD Elektro Lj. - okolica 11. Podjetje za PTT promet 12. Kmetijsko zemljiška skupnost Ljubljana Vič-Rudnik 13. Hidrometeorološki zavod SRS 14. Univerza E. Kardelja - FAGG - Laboratorij za mehanika tal PROGRAM UREDITVE Spremembe in dopolnitve urbanističnega programa iz leta 1982 so predel območja Selo prekvalificirale kot zazidljivo povr-šino predvideno za stanovanjsko gradnjo. Kot je v obrazložitvi omenjeno, obsega zazidalni otok VS-202/2 ožje varstveno ob-močje, VS-202/3 A pobočje od Sela proti Gradaščici, na severu sega do grape pri Vrtniku. Območje VS-202/3 B obsega območje od kmetije Vrtnik proti jugu. Novopredvidena pozidava upošteva že obstoječe objekte in zemljiško-postopno stanje (parcelacijo), obenem pa delno raz- širja meje pozidave glede na prirodne meje v zaokrožene stano-vanjske celote. 1. STANOVANJSKI OBJEKTI Ob že obstoječih objektih (kmetije, gospodarska poslopja, novi stanovanjski in počitniški objekti) - po podatkih v programu je sledečih 24 (štiriindvajset) - se programira izdelava 61 (enain-šestdeset) individualnih stanovanjskih enot. Arhitektonsko obli-kovanje objektov je pritličje, izkoriščeno podstrešje, pod pogo-jem, da je strop druge etaže povešen. Kjer konfiguracija terena dopušča, je možna ureditev kleti. Garaže so v sklopu objekta s pripadajočim parkirnim mestom. Zazidljivi prostor novogradenj meri cca 58.500 m2, kar nam pa izračunu poda gostoto naselitve 55 oseb na ha. Pri že pozidanih površinah naselja Selo (legalizacija obstoječih gradenj) pa nam prikaže gostoto naselitve v cca 52 osebah na ha. 2. PROMETNA POVEZAVA Naselje se neposredno veže na cesto Polhov Gradec-Ljubljana preko novopredvidenega mosta čez Gradaščico. Od novega me-stu poteka glavna dostopna pot ob vzpetini obstoječe kmetije, t. j. po novi trasi čez potok do obstoječe cestne povezave Selo-Šu-jica. Druga smer povezave je centralna dostopna pot, ki poteka proti zahodu in jugu. Na to se priključi še dovozna pot proti jugu z obračališčem, na katero se navežejo objekti iz srednje pozidave. I. faza Ureditev obstoječih makadamskih poti na širino 5,5 m ter ureditev nove makadamske ceste v sredi naselja. II. faza Asfaltiranje obstoječega urejenega cestišča ter ureditev no-vega priključka na cesto Dobrova-Polhov Gradec z zgraditvijo novega mostu čez Gradaščico in nove peš brvi do avtobusne postaje. 3. OSNOVNA PRESKRBA .-' •...." Naselje je glede oskrbe vezano na naselje Dobrava, v dolgoroč-nem planu pa se v naselju samem predvideva zgraditev manjše trgovine ter gostinskega objekta s prostorom vaške skupnosti (kot II. faza ureditve). 4. DRUŽBENI OBJEKTI " • Kot center območja je v naselju Dobrava predvidena gradnja vzgojnovarstvenega zavoda in zdravstvenega doma. Osnovna šola v Dobrovi trenutno zadostuje potrebam območja. 5. ŠPORTNO-REKREACIJSKE IN ZELENE POVRŠINE Naselje Dobrova še nima centra. Te dejavnosti se povezujejo z mestnimi, KS, SOb Ljubljana Vič-Rudnik in njihovimi športno-rekreacijskimi lokacijami. Zelene površine leže neposredno ob vseh straneh naselja Selo. 6. KOMUNALNA OPREMLJENOST Naselje Selo v današnjem obsegu nima primerne kanalizacij-ske opremljenosti (greznice, oz. odliv v Gradaščico). Električni vodi do obstoječih objektov so izvedeni, vodovodna oskrbljenost pa je po podatkih trenutno nezadostna. Ob izdelavi izvedbenega zazidalnega načrta se, ob pogojih strokovnih organizacij, predlaga rešitev komunalnih vodov po prikazu zbirnega načrta komunalnih napeljav po izdelanem pred-logu (list 4-grafična priloga). I. faza - Odpadne vode bodo speljane v septične nepropustne jame z organiziranim praznenjem. .- . r . ( ¦ ^ - Elektrika Na obstoječi vod, ki poteka ob naselju, se priključi na novo trafo postajo ' '"; l;t> |}cnq i - . - Vodovod "'0\<->iV Na novo se uredi obstoječe vaško zajetje za potrebe celotnega naselja. II. faza - kanalizacijsko omrežje se priključi na čistilno napravo v Dobrovi '"- - vodovod Vodovodno omrežje se priključi na vodovodno omrežje Do-brave - PTT Po dograditvi nove centrale v Dobrovi se naselje v celoti prik-Ijuči na PTT omrežje. 7. ZAKLONIŠČE Območje leži v I dena. I. coni ogroženosti ter zaklonišča niso predvi- 8. OGREVANJE ^ ' Predvideno je individualno ogrevanje objektov, in sicer natrdo gorivo. Po končanem postopku razgrnitve, je komite za urejanje pro-stora in vaVstva okolja na svoji seji sprejel sklep, da se obravna-vana stališča, ki so podana v prilogi gradiva, sprejme in predlaga izvršnemu svetu SOb Ljubljana Vič-Rudnik v potrditev in spre-jem. Izvršnemu svetu SOb Ljubljana Vič-Rudnik predlagamo, da po obravnavi predloženega gradiva sprejme sklep o sprejetju pred-loga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-202/2, VS-202/3 A in del VS-202/3 B, ki ga je izdelal 2IL TOZD Urbani-zem Ljubljana in ga posreduje Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v potrditev. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-202/2 VS-203/3 A in del VS-203/3 B Selo pri Hruševu z obrazložitvijo, stališči da podobnih pripomb in pravilnikom za izvajanje zazidal-nega načrta obravnaval na svoji 85. seji dne 21/3-1984 in ga posreduje delegatom SO Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET IZRAČUN IZRABE 1. Zazidljiva površina a) le novi objekt cca 68.350 m2 gostota: 60 objektov x 5 oseb/objekt = cca 300 oseb 60 objektov x 250 m2 = 15.250 m2 15.250/68.350 = 0,22 FSI ' b) z obstoječimi objekti . ' • . zazidalno območje 88.964 m2 gostota 81 objektov x 5 oseb/objekt = cca 405 oseb faktor izrabe: 81 objektov x 250 m2 = cca 20.250 m2 20.250/88.964 = 0,23 FSI Rekapitulacija stroškov komunale 1. Kanalizacija . •-' le razvod kanalizacijske mreže - 10,410.000 din 2. Vodovod razvod in črpalna postajaz rezervoarjem 9,463.000 din 3. Elektro razvod in TP in prestavitev daljnovoda 13,825.000 din 4. PTT kabel do kabel. omaric 9,590.000 din 5. Cesta - . ¦ . . a) ureditevlemakadama . .' . 12,000.000din b) dokončna ureditev '¦'..,' '. 20,000.000 din I. varianta - brez kanalizacije, le greznice - elektrika komplet - vodovod komplet - brez PTT 13,825.000 din 9,463.000 din - cesta makadam 12,000.000 din Skupaj: 35,288.000 din .-•H. yarianta,L f: )LOTBl?trffJcflffiunalna ureditev 73,288.000 din Cena na m2 stanovanjske površine (brutto) Varianta I. 35,288.000,00/20.250 (81 objektov) = 1,742/m2 stanovanjske po- vršine (cena cca 435.654,00/stan. enoto) , . Varianta II. 73,288.000,00/20.250 = 3.619/m2 stanovanjske površine (cena cca 904.790,00/stanovanj. enoto) . . . PRIPOMBE IN ODGOVORI NA PRIPOMBE OB RAZGRNITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNI OTOK VS-202/2, VS-202/3 A in del VS-202/3 B - SELO PRI HRUŠEVU . 1. Pripomba Godec Ivana, Viška c. 49/b, Ljubljana (13. 2. 1984) Tov.' Godec je lastnikzemljiščašt. 1370/4 in 1370/5 k. o. Šujica. Na teh zemljiščih zazidalni načrt predvideva gradnjo dveh stano-vanjskih hiš. Tov. Godec bi si želel na teh parcelah zgraditi tesarsko delavnico. Stališče: Zazidalno območje je zasnovano kot izrazito stanovanjski pre-del, v katerega ne sodi rrtala industrija ali obrt, posebej v prime-rih, ko gre za bolj hrupne dejavnosti. Glede na zgornjo obrazloži-tev se zavrne pripomba tov. Godca. 2. Pripomba tov. Hozjan Jožeta (22. 2. 1984) Objekti št. 58, 59 in 60 (zemljišče št. 1429, 1439/1, 1439/2) naj se orientirajo tako, da je smer slemena Z-V ter se greznice locirajo na severnih strani objektov. Stališče: Pripomba je umestna in se osvoji. 3. Pripomba Rozman Marije, parc. št. 1036/3 (19. 1. 1984) Pripomba, naj se na parceli locira še en stanovanjski opjekt. Stališče: Obravnavana parcela je velikosti cca 2.450 m2. Na tej lokaciji je možna gradnja še enega stanovanjgkega objekta. Načrtovalci bodo vrisali še en stanovanjski objekt. 4. Pripomba Schautzer Florijana, Hruševo 20, zemlj. parc. št. 1430/1 z dne 16. 1. 1984 1. Čez parcele št. 1439/1 in 1439/2, na kateri so predvideni objekti št. 58 in 59 poteka trasa lokalnega vodovoda. 2. Zaradi poteka nove ceste in višinske razlike zahteva ob svoji posesti gradnjo škarpe Stališče: ¦ 1. Obstoječi vodovod se bo prestavil na stroške graditevljev, v kolikor se bo pri gradnji objektov št. 58 in 59 za to pokazala potreba. 2. V kolikor bo glavni načrt gradnje ceste pokazal potrebo za grandjo opornega zidu ob parc. št. 1430/1 bo oporni zid zgrajen. 5. Pripombe Kovačid Silvestra, Ane Ziherlove, Ljubljana (15. 2. 1984) Predvidena cesta se močno zajeda v površino, parc, št. 1370/7. Predlaga, da se cesta čimbolj drži stare makadamske ceste. Stališče: ¦ ¦ Cesta, ki poteka ob zemlji. St. 1370/7 je glavna cestna povezava naselja z regionalno cesto Ljubljana-Polhov Gradec, obenem predstavlja povezavo z bližnjim naseljem Šujica. Dimenzija ceste kakor tudi izvedba ovinkov je narekovana z normativi, ki jih ni moč spreminjati. Novopredvideni potek ceste se res nekoliko zajeda v parc. št. 1370/7, toda ne toliko, da bi bili ogroženi funkcionalni pogoji predvidenega stanovanjskega objekta. Tako trasirana cesta zadošča normativom, izboljšuje varnost prometa, obenem daje nekoliko boljše pogoje stanovanj. obsto-ječega objekta Hruševo 24. Glede na zgornjo obrazložitev se pripomba tov. Silvestra za-vrne. 6. Ustna pripomba tov. Sojer Marije, ki je bila podana na sami seji sveta KS za hišo Hruševo 23, ki je locirana izven zazidalnega načrta na parc. št. 1353/3 . ¦ Stališče KS: V starem delu naselja bo del širine ceste moral ostati nespre-menjen, ker bi se v nasprotnem primeru cesta preveč približala obstoječim objektom. 7. Na ustno pripombo tov. Debevc Vere, parc. št. 1390, če se lahko na tej parceli predvidi stanovanjski objekt Stališče: Na zemljišču parc. št. 1370 je možna lokacija ind. stanovanj-skega objetka. Načrtovalec je to pripombo upošteval. 8. Pripomba Poženel Marka in Andreje ter skupine ostalih lastnikov parcel št. 1358/1, 2, 3, 4 in 1357/34 vse k. o. Šujica ter Mohorovič Borisa za parc. št. 1358/3, k. o. Šujica, ker njihove prošnje za gradnjo stan. hiš niso bile obravnavane v zazidalnem gradivu, podajamo sledeče. Stališče: KS Dobrova skupno z Elektro Ljubljana-okolica in projektan-tom zazidalnega načrta Selo preveri možnost vklučitve dodatnih zemljišč v zazidalni otok (vsled trase daljnovoda). In v kolikor rezervat Irase daljnovoda ne vpliva na možnost gradnje, oz. ga je možno prestaviti, lahko KS Dobrova pri obrav-navi prostorskega dela družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik predlaga vključitev teh zemljišč v zazidljive površine, še posebno ker temu Kmetijsko zemljiška skupnost Ljubljana Vič-Rudnik ne nasprotuje. . ,,.. PRAVILNIK ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNE OTOKE VS 202/2, VS 202/3 a in VS 202/3 b DEL A. SPLOŠNA DOLOČILA ¦ ' - ..'.,:.'K'.-- Lčlen ^1'*1 Pravilnik velja za območje zazidatrtčga otoka VS 202/2, VS 202/3 a in VS 202/3 b del - Selo in tolmači programske elemente, urbanistrt?ni režim, funkcionalne in oblikovane rešitve ter pro-metno in komunalno ureditev. 2. člen Tehnični del zazidalnega načrta je izdelan na osnovi veljavne urbanistične dokumentacije (UP) in polrjenih in usklajenih izho-dišč programskega dela ZN. 3. člen . ¦•¦'.' Tehnični del ZN sestavljajo: 1. urbanistično-arhitektonska dokumentacija " . ' 2. geodetska dokumentacija 3. programski načrti komunalnih napeljav, zbirnik ter (idejni načrti) 4. prometni del 5. dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove. 4. člen Meje zazidalnih otokov: Na zahodu naselje omejuje obstoječe naselje - Selo - na severu omejuje zazidavo trasa daljnovoda in pobočje Peharja - na vzhodu trasa daljnovoda in ravninski močvirni del - na jugu pa gozdna meja, ob kateri poteka dovozna pot in kmetija Vrtnik. 5. člen Vsako odstopanje od sprejetega ZN je dopustno le v izjemnih in utemeljenih primerih ter ob soglasju družbeno upravnih organov investitorjev, strokovnih služb in sodelujočih odgovornih projek-tantov. Eventualne spremembe pri urbanistični zazidalni, geodetski, komunalno ureditveni dokumentaciji mora opraviti projektant načrtov. ¦ 6. člen ,' ' Pravilnik je sestavni del ZN in je obvezen za vse projektante nadaljnje urbanistične dokumentacije komunalnih naprav, spremljajočih objektov, za investitorje in izvajalce, za vse sveto-valne družbeno upravne organe. B. PODROBNA DOLOČILA ' , ; - 7. člen . : ' ' . . I. Urbanistični elementi Urbanistično-arhitektonski del ZN določa: 1. Dokončne programske elemente a) gostoto in faktor izrabe b) dinamični in mirujoči promet c) program spremljajočih objektov . d) obodno parcelacijo. > 2. Funkcionalne elemente a) ločitev motornega in peš prometa ,'. ,, b) režim in način odvoza odpadkov ' 3g c) režim urgentnega dovoza po pešpoteh, predvsem za po-žarno varnost. 3. Oblikovne elemente a) tlorisne in višinske gabarite objektov b) ureditev prometnih površin ¦ .. c) ureditev pešpoti '¦ ¦' - 4. Tehnične elemente a) situativne in višinske elemente objektov in njih medsebojne odnose b) pogoje in način vodenja komunalnih naprav c) etapnost realizacije objektov, prometa in komunalnih na-prav in opreme 8. člen Stanovanjski objekti so locirani v tri večje skupine, in sicer: a) skupina na skrajnem severu območja b) skupina objektov - pobočje hriba, srednji del otoka in staro naselje c) skupina objektov na jugu ob grapi in kmetiji Vrtnik. 1 . * 9. člen Vse tri skupine stanovanjskih objektov morajo biti kvalitetno in enotnno oblikovani (kritina, okenske odprtine, naklon strešin, arhitektonski detajli). 10. člen Garažiranje in parkiranje je predvideno v in ob objektih, predvi-deno število je izračunano po veljavnih normativih in zadostuje potrebam. H.člen Obstoječi objekti Možne so eventualne dozidave, nadzidave, vzdrževanje, notra-nje preureditve, '• ¦ 12. člen Poti za urgentna vozila so predvidene po že obstoječih napajal-nih cestah v naselju. 13. člen Za potrebe požarne varnosti so predvideni dostopi do vseh objektov. Dostop je speljan po dvosmernih ali dovoznih poteh oz. cestah, kjer je promet ločen, so predvidene posebne poti, ki so načeloma namenjene pešcem, istočasno služijo intervencij-skemu dovozu. Spodnji ustroj poti je utrjen za zahtevano nosil-nost 81. . . ¦ ; 14. člen Odvoz smeti je predviden s smetnjaki (plastični zabojniki; opravljala ga bo komunalna služba. Odvzemna mesta so razvidna iz grafične priloge (arhitekt zazidalna situaci/a). 15. člen ,.9fčPo pdloku o gradnji zaklonišč zaklonišča niso predvidena. II. ELEMENTI KOMUNALNE UREDITVE . _¦ - . •' 16. člen 1. Kanallzacija Odvodnjavanje površin zazidalnih otokov VS 202/2, VS 202/3 a in VS 202/3 b del se urejuje z začasno in končno rešitvijo: a) začasna varianta: Ureditev nepropustnih greznic ob vsakem objektu in občasno prečrpavanje. (vodotesna - dvoprekatna 20 m3 nepropustna greznica - brez iztoka) b) Ureditev kanalizacijskega omrežja - ločen sistem in nave-zava na nov kanalizacijski sistem Dobrovške doline. Odpadne vode se s črpanjem preko Gradaščice odvaja v obsto-ječo ČN Dobrova z 1500 EE. Meteorna voda se odvaja preko lovilcev olj in preskolovov v Gradaščico. 2. Vodovod Predvidena je sanacija in ureditev lokalnega vodnega vira in bo zgrajen vodohran, v katerega se bo stekla voda deloma iz va-škega zajetja, deloma pa s prečrpavanjem vode iz Dobrovškega vodovoda. Za preskrbo s pitno vodo se zgradi vodohran 120.00 m3, v katerega se napaja voda iz Dobrovškega vodohrana s prečrpava-njem. Izgradnja vodohrana in cevovoda je pogoj za pridobitev grad-banega dovoljenja novih objektov. 3. Elektro omrežje Za potrebe novega naselja se zgradi nova transformatorska postaja, ki se priključi na obstoječi bližnji daljnovod. Predvidena TP bo prostostoječa z 20 kV zračnim priključkom. Nizko nape-tostno omrežje bo v kabelski izvedbi. Ker poteka čez del naselja 20 kV daljnovod Kozje - Polhov Gradec preko predvidene zazidave, se pred gradnjo izvede pre-stavitev trase daljnovod. 4. PTT V sedanji situaciji ni možno urediti PTT priključkov na centralo v Dobrovem. Šele po povečavi te centrale na 1400 telefonskih priključkov bo možno oddvojiti priključke tudi za uporabnike naselja. « 5. Vse objekte, tudi obstoječe, se mora priključiti na predvidene komunalne naprave. 6. Ogrevanje objektov Ogrevanje objektov je predvideno individualno na trda goriva. C. SKLEPNA DOLOČILA 17. člen Elementi avtorskega značaja v urbanistični in projektni doku-mentaciji se lahko uporabijo le v smislu osnovnega namena akcije, V primeru uporabe teh elementov za drug namen je potrebno doseči polno soglasje z avtorji oz. njihovimi delovnimi organizacijami. 18. člen S potrditvijo tehničnega dela zazidalnega načrta postanejo določila tega pravilnika njegov sestavni del in obveza za vse partnerje, ki sodelujejo pri nadaljnji stopnji dokumentacije, orga-nizaciji in realizaciji. predlog Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, na seji zbora združenega dela, dne ........in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne ..........sprejela ODLOK o razglasitvi Rašice pri Velikih La-ščah za kulturni in zgodovinski spo-menik I. TEMELJNE DOLOČBE ' '-. '..' Lčlen S tem odlokom se razglaša kulturni in zgodovinski spomenik: Vas Rašica, kot urbana celota z značilno izraženo podobo kmeč-kega naselja, ki se je izoblikovala ob križišču trgovskih in kultur-nih poti antike preko srednjega veka vse do današnjih dni, za urbanistični spomenik (v nadaljnjem besedilu: urbanistični spo-menik); Temkov mlin v Rašici z gospodarskim poslopjem in žago, kot dom pomembnega Slovenca Primoža Trubarja, za zgodovinski spomenik (v nadaljnjem besedilu: zgodovinski spomenik). II. OBSEG SPOMENIKA, IMETNIKI OZ. IMETNIKI PRAVICE UPRAVLJANJA SPOMENIKA 2. člen 1. Urbanistični spomenik zajema naslednje nepremičnine v KO Turjak: V. št. Parc. Kultura Izmera Imetnikoz. imet. pravice upravljanja spomenika a)187 317 ka#a 40 Zakrajšek Franc, Bašica 9 187 191 hišaingosp. 42 Zakrajšek Franc, RaSica 9 poslopje 187 193 hišaingosp. 582 Zakrajšek Franc, Rašica 9 poslopje 187 2615 travnik 1529 Zakrajšek Franc, Rašica 9 , 187 2607 njiva 2733 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2417 vrt 194 Zakrajšek Franc. Rašica 9 179 170 gosp. posl. ( 98 Pečnik Maks, Rašica 18 179 172 gosp. posl. ' 29 Pečnik Maks, Rašica 18 197 173 hiša 249 Pečnik Maks. Rašica 18 179 171 gosp. posl. 68 PečnikMaks. Rašica18 179 2728 vrt 1991 Pečnik Maks, Rašica 18 179 2717 njiva 973 Pečnik Maks. Rašica 18 177 2629/1 travnik 2203 Štrukelj Elizabeta, Kanada do 1/4 , Strukeij Milka, Kanadado1/4 % Štrukelj Matjaž, Kanada do1/4 177 2629/2 travnik 358 Štrukelj Matjaž, Kanada dniM : LEGENDA * > označuje nezazidljive površine zaradi ohranitve silhuete in vedut • omejitev naselja možna je dopolnilna graflnja ob upošte- vanju izdelanih smernic) 177 177 177 177 177 183 183 183 183 183 183 194 194 185 185 185 185 185 185 185 182 182 ite 182 182 182 190 186 192 192 206 206 206 207 210 210 210 210 210 209 2729 177 176 175 174 2633 363 163 362 2628 2636 2739/2 183/1 197 198/1 2414/2 2624/1 2414/1 2623 2617 187 2604 2603 188 2601 196 185 2593 2402/2 24(33/2 161/1 162 380 2616/1 167/2 2722 2720 2613/2 vrt hišaingosp. poslopje hiša in gosp. poslopje hiša in gosp. poslopje hiša in gosp. poslopje njiva pod hišaingosp. poslopje kozolec njiva njiva travnik hiša gosp. posl. 620 95 112 22" 340 3665 73 564 80 1794 1575 368 55 80 hišapšt.28inhlev 194 vrt 200 njiva 3094 vrt 1219 njiva 1931 njiva 144 hijaing. p. 454 njiva vrt hiša in g. p. vrt hišaing. p. hiša njiva travnik njiva hiša hišaing. pos. skedenj-stavb. sadovnjak hišaing. pqg. vrt travnik vrt 957 453 35 918 457 817 1190 261 70 161 320 129 816 208 331 275 97 209 2613/1 vrt 1447 209 327 pod 45 209 189 hišaingosp.p. 20 203 2588/2 travnik 594 204 167/1 hiša in gosp. p. 203 204 2723 vrt 209 204 2721 vrt 330 204 2724 travnik 629 205 2739/1 vrt 521 264 2638/2 njiva 1063 301 2667 njiva 852 301 2666/2 travnik 980 301 2666/2 travnik 486 301 318 hlev 330 301 290 hiša 104 301 319 stavbište 100 301 2666/1 travnik 499 330 372 stavb.hlev 98 2749/2 fravnik 146 412 379 hiša 80 412 2638/1 njiva 1985 412 337 stavb.hišain 120 Štrukelj Matjaž, Kanada do1/4 Štrukelj Matjaž. Kanada do1/4 Štrukelj Matjaž, Kanada do1/4 Štrukelj Matjaž, Kanada do1/4 Šlrukelj Matjaž, Kanada do1/4 Tomažin Leopold, Rašica 5 Tomažin Leopold, Rašica 5 Tomažin Leopold, Rašica5 Tomažin Leopold, Rašica 5 Tomazin Leopold, Rašica 5 Tomažin Leopold, Rašica5 JakšeAna. Rašica15 JakšeAna, Rašica15 Virant Milan, RašicaS VirantMilan, Rašica8 Virant Milan, Rašica8 VirantMilan, Rašica8 VirantMilan, Rašica8 Virant Milan, Rašica8 Virant Wilan, Rašica 8 Tiselj Katarina, Rašica 17 do1/4 Tiselj Marija, Rašica 17 do 1/4 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do1/4 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do1/4 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do1/4 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do1/4 PečnikMaks, Rašica3 Levstek Janez. Rašica 7 Gradišar Terezi ja, Rašica 21 Gradišar Terezija, Rašica21 JakšePavel, Rašica4 JakšePavel, Rašica4 JakšePavel, Rašica4 Tomažin Leopold. Rašica5 Grebenc Alojz. Rašica 15 Grebenc Alojz, Rašica 15 Grebenc Alojz, Rašica 15 Grebenc Alojz, Rašica 15 GrebencAlojz, Rašica 15 Jaklič Jakob. Rašica 13 do 1/4 Bohmer Albina, Poljanski nasip 13do1/4 Hauser Rozka, Avstrija do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1 /4 Pelrič Ana, Kanada do 1 /4 Petrič Ana, Kanada do 1 /4 Petrič Marija, Kanada do 1/4 Prosen Marija, Kanada Urbanija Maksimiljan, Velika Greda, MaršalaTita113 Urbanija Maksimiljan, Velika Greda, MarSalaTita113 Urbanija Maksimiljan, Velika Greda, MaršalaTita113 Urbanija Maksimiljan, Velika Greda, MaršalaTita113 DL, Občina Lj. Vič-Rudnik GradišarJože, Rašica22 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Ražica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 DL, OMina Lj. Vič-Rudnik DL, OMina Lj. Vifi-Rudnik Strle Viktor, Rašica 32 do 1/2 Strle Mari ja, Rašica 32 do 1 /2 Strle Marija, Rašica 32 do 1/2 Strle Marija. Rašica 32 do 1 /2 dvorišče 412 2708/1 sadovnjak 412 2712 njiva 412 2708/2 sadovnjak 412 2708/3 sadovnjak 427 182/2 stavb. hievin , dvorišče 427 2733/1 sadovnjak 427 2732 vrt 428 391 stavb. gosp. p. 428 390 stavb. gosp. p. 132 459 181 stavbišče 459 2736 vrt 776 2406 travnik 776 2405/1 njiva 744 2619/1 njiva 744 2618 vrt 744 2619/2 njiva 743 165 stavb. h.g. posl. in dvonšče 759 169 Stavb.zg. poslopjem 795 168 stavbišče s hišo 814 795 2725 vrt 795 2703 njiva 723 2740 travnik 723 183/2' stavb.hišašt, 14 198 748 2592 travnik 418 745 184/3 stavb. indvorišče 203 612 2403/1 njivaindvorišče 1935 680 198/2 hišaindvorišde 236 552 182/1 stavb. hišašt. 1 in 674 dvorišče 552 2733/6 stavb. s hlevom sadovnjak 817 820 815 868 2630 2591 2637 184/2 travnik stavb. s hišo stavb.zgaražo travnik njiva hiša z g. poslopjem 871 2707 travnik 891 370 stavb. s hišo in gosp. posl. 818 2733/4 travnik 821 183/3 stavb.shišo, svinjakom in dvor. 832 2590 njiva 808 2600 stavb.shišo travnik 905 2716/1 njiva travnik 905 2733/5 sadovnjak 408 182/3 stavb.shišo 1375 SrrleViktor,Ražica32do1/2 404 Strle Marija. Rašica 32 do 1 /2 572 StrleMarija.Rašica32do1/2 123 Strle Marija. Rašica 32 do 1/2 305 Stritar Mmka. Rašica 24 230 StritarMinka,Rašica24 396 Stritar Minka. Rašica 24 70 Andolj$ek Radoslav. Rašica 23 Andoljšek Radosfav. Rašica 23 234 Cimperman Olga. Rašica 22 370 Cimperman Olga. Rašica 22 1274 Tomažin Leopold, RašicaS 3178 Tomažin Leopold. Rašica5 1366 -. ZalarMilan.Rašica? 1518 Zalar Milan. Rašica 7 128 ZalarMilan, Rašica7 366 DL.ZalarJože, Rašica6 i 58 Škulj Franc. Rašica 16 325 Škulj Franc. Rašica 16 ' - 1115 škulj Franc, Rašica 16 1122 Škulj Franc, Rašica 16 112 DL. MaliAnton, Velike • ¦ Lašče112 DL.MaliAnton.Velike Lašče112 Hribar Anton, Rašica 26 do1/2 Hribar Marija, Rašica 26 do1/2 DL, Hribar Anton, Rašica 26. do1/2 DL. Hribar Anton, Rašica 26, do1/2 JakšePavef, Rašica4 Mustavar Anton, Rašica28 Debeljak Manja. Ražica20 do1/2 Tomaži n Janez. Rašica 5 do1/2 58 Tomaži n Janez, Rašica 5, 671 do1/2 Tomažin Janez, Rašica 5, do1/2 3364 Gradišarlvan. Rašica21. do1/2 '. 107 GradišarJože, Rašica66 22 • GradišarJože, Rašica66 741 GradišarJože. Rašica66 1122 GrebencAna, Rašica16 140 HribarAnton, Rašica16, do1/2 Mribar Marija, Rašica 16, do1/2 2219 HavekZofijaSonja, - - . Tržaška51 296 2užekJanko,Rašica28, ' do2;3 Žuiek Milena, Ulica na Grad6,do1/6 Žužek Jernej. Vel. Štradon 15, do1/6 552 CimpermanStanko. Rašica22 203 ¦ DL,OblakMarija,Rašica67 127 ŽužekJanez,Rašica28 1096 Gradišar Stane, Rašica 6 b. izmere Andoljšek Ivanka, Rašica 23 b. izmere Andoljšek Ivanka, Rašica 23 481 Andoljšek Ivanka, Rašica 23 224 Ando/jšekRadoslav.RaSica23 doi/3 Andoljšek Ivanka, Ražica 23 ¦ ' ' do60/30 Štrbenk Mira Rašica 23 do 963 166 963 2616/2 1096 1169 1197 1201 66 20 2716/3 2704 164 368 199 369 273 194 seznam 4010/2 3998/ b) Deliparcel: 192 del 2592/2 1174 del 2599/1 ... ' 60/30 . - FreceStanka, Zaloška39do " . •. ¦ '«-¦"- 40/30 ¦ ¦ - - •, ¦ ¦ i Zevnik Marija-Ana, Velike ¦''•' LaSče 67 do 40/30 stavb. shišo Intihar Milan, RašicaiOdo gosp. p. in ¦ '' -' 1/2 dvorišče " Intihar Marija, RašicaiOdo 1/2 Sadovnjak 1170 Intihar Marija, Rašica 10 do 1/2 travnik 527 StritarMiroslav,Rašica24 travnik 898 ŠporarJože, Magajnova5a stavb. s hišo in 538 VirantMilan, Rašica8do1/3 gosp. p. in VirantZofija, Rašica8do 1/3 dvorišče Virant Milan ml. Rašica 8 do 1/3 stavb. s kozol. 50 TomažinJanez.Rašica20 stavb. shišo 107 TomažinJanez, Rašica20 stavb. s podom 95 TomažinJanez, Rašica20 hiša 126 Krampelj Jože, Čatež št. 7 Cerkev. sv. 388 Rimokatoliškožupnijstvov Jerneja Rašici pot 204 DLjavnodobro pot 1432 DLjavnodobro travnik 1122 Gradišar Terezija, Rašica 22 travnik 3585 PečnikAndrej,Rašica18 2. Zgodovmski spomenik zajema naslednje nepremičnine v KO Turjak: 207 209 2714 2745 2746 stavb. stavb. travnik travnik parifikat 508 579 3194 1306 370 DLObčinaLj.Vič-Rudnik DLObčinaLj.Vič-Rudnik DLObčinaLj.Vič-Rudnik DL Občina Lj. Vič-Rudnik DLObčinaLj.Vič-Rudnik 3. Pokrajinske vrednosti urbanističnega in zgodovinskega spomenika se varujejo tudi v njeni neposredni okolici, ki za[ema naslednje nepremičnine v KO Turjak; a) 187 2660 njiva 2234 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2651 travnik 417 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2638 ' travnik 7395 Zakrajšek Franc, Ražica 9 187 2608 travnik 1669 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2655 travnik 2279 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2659/2 njiva 872 Zakrajšek Franc. Rašica 9 186 2409 travnik 6537 LevstekJanezml.,Rašica7 186 2411 njiva 299 LevstekJanezml.,Rašica7 186 2416 vrt 475 LevstekJanezml.,Rašica7 186 2410 njiva 309 LevstekJanezml..Rašica7 186 2648 njiva 1748 LevstekJanezml.,Rašica7 . 175 3410 travnik 2676 Tiselj Katarina, Rašica17 do1/3 •"''%' i " Tiselj Marija, Rašica 17 .'.'"¦ '. do1/3 '¦.'"' . ' Tiselj Stanislav, Rašica17 - "¦ ' ' do1/3 2505 Pečnik Maks, Rašica 18 4005 Pečnik Maks, Rašica 18 5075 Pečnik Maks, Rašica 18 385 Pečnik Maks, Rašica 18 5366 Pečnik Maks. Rašica 18 7115 Štrukelj Elizabeta, Kanada do1/4 •'- . ¦¦ •'. ŠtrukeljMilka,Kanadado1/4 :¦-'--. *'' - '¦ '¦". Štrukelj Alenka, Kanada .••-.-.¦ " -' do1/4 štrukelj Matjaž, Kanada . ¦ . do1/4 177 2701 pašnik 4025 Štrukelj Matjaž, Kanada do1/4 177 2372 travnik 1976 ŠtrukeljMatjaž.Kanada do1/4 193 2744 travnik 802 DL, Občina Lj. Vič-Rudnik 194 2639 njiva , 1047 JakšeAna, Rašica15 185 2624/1 njiva * 3094 VirantMilan,Rašica8 1985 2643 njiva 2230 VirantMilan,Rašica8 185 2649 travnik 820 VirantMilan, Rašica8 185 2367 njiva 953 VirantMilan,Rašica8 189 2700 travnik 1863 Perhaj Jože, Rašica 1 189 2358 travnik 3072 Perhaj Jože, Rašica V 189 2373 travnik 2035 Perhaj Jože, Rašica 1 189 2375 njiva 2034 Perhaj Jože, Rašica 1 189 161/2 hišainpod 783 Perhaj Jože, Rašica 1 Rašicašt.31 189 2363 travnik 630 Prehraj Jože, Rašica 1 njiva 1100 Perhaj Jože, Rašica 1 179 276/1 travnik 179 2761/2 travnik 179 3450 pašnik 179 2424/1 travnik 179 2765 travnik 177 3429 travnik 182 2596/2 183 2339/2 183 2421 192 2594 209 3421/1 209 209 209 209 209 209 209 203 203 203 203 226 ! 211 211 264 264 206 206 206 206 210 210 301 301 301 301 301 301 301 452 423 428 663 3421/2 3423 3422/2 3421/3 3428 2650 2652 2764/1 2764/2 2764/3 3424 2835/1 2835/2 2390/1 2391 2640 2590/1 2385 2387 2383 2393 2394/1 2395/1 274//1 2747/1 2642/2 2675 2674 3528 3536 3415 3427 2733/2 454 2358 454 2353/1 454 2371 429 2377 429 2378/2 429 2378/1 429 340 429 354 433 3538 552 2733/3 577 2659/1 662 2840/1 603 3425 I603 3529 603 3534 , 667 3426 2644/1 travnik travnik travnik njiva njiva njiva travnik travnik njiva travnik njiva njiva travnik travnik travnik travnik travnik travnik travnik njiva njiva travnik njiva njiva travnik travnik travnik njiva pašnik pašnik njivs njiva travnik travnik njiva njiva travnik sadovnjak nerodovitno travnik njiva travnik njiva vrt njiva stavbi&e hiša pot njiva sadovnjak travnik travnik travnik travnik travnik in nj. travnik log njiva 1931 qe 223 4773 439 3370 1583 590 276 607 5985 1259 1217 5182 915 181 7665 2371 396 104 392 1182 393 1417 1804 1514 624 254 403 2694 584 1050 1482 3154 4082 3748 1784 4510 1630 219 2442 3163 831 2172 867 58 96 486 727 1390 3382 4820 1622 1057 5830 Tiselj Katarina, Rašica 17 do1/3 Tiselj Marija, Rašica 17 do 1 /3 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do1/3 Tomažin Leopold, Rašica 5 Tomžin Leopold, Rašica 5 GradišarTerezija. Rašica 21 JakličJakob. Rašica13 do1/4 Bohec Albina, Poljanski nasip 13do1/4 Hauser Rozka, Avstrija do 1 /4 Petrič Ana, Kanada do 1 /4 PetričAna, Kanadado1/4 PetričAna, Kanadado1/4 PetričAna, Kanadado1/4 PetričAna, Kanadado1/4 PetnčAna, Kanadado1/4 Petrič Ana. Kanada do 1 /4 PetričAna. Kanadado1/4 Prosen Marija. ZDA Prosen Marija, ZDA Prosen Marija, ZDA Prosen Marija, ZDA Hribarlvan, MaleLašfie12 ¦ Hribarlvan, MaleLašče12 Grebenc Joze, Rašica 11 do 1/2 Grebenc Marija, Rašica 11 do 1/2 Grebenc Jože, Rašica 11 do 1/2 Grebenc Marija, Rašica 11 do 1/2 Gradišar Jože. Rašica 22 Gradišar Jože. Rašica 22 JakšePavel,RaLica4 JakšePavel, Rašica4 JakšePavel, Rašica4 JakšePavel, Rašica4 Grebenc Alojz, Grebenc Alojz, Mustar Franc, Mustar Franc, Mustar Franc, Mustar Franc, Mustar Franc, Mustar Franc, Mustar Franc, :, Rašica 15 ,Rašica15 Rašica 2 Rašica2 Rašica 2 Rašica 2 Rašica 2 Rašica2 Rašica 2 699 2647 618 2346 ^fobSEBOif.eR.hi-,'. njiva ¦•'r'2712 PefinikAmalija, Rašica3 njiva 1922 Zidar Josip, Vel. Lašče 116 travnik 5000 JakšePavel,Ra*ica4 Gradišar Jože. Pašica 22 ZidarJože.Vel. Laš«e16 Andoljšek Radoslav. Rašica23 Andoljšek Radoslav, Rašica23 Stritar Marija, Rašica 12 Stritar Marija. Rašica 12 Stritar Marija, Rašica 12 Stritar Ljudmila, Rašica38 Stritar Ljudmila, Rašica 38 Stritar Ljudmila, Rašica 38 Siritar Ljudmila, Rašica38 Stritar Ljudmila, Rašica38 Kastelic Franc, Liti/ska c. 351 Debeljak Mari ja, RaSica 20 do 1/2 Tomažln Janez, Rašica 5 do 1/2 Zakrajšek Franc. Rašica 9 KožarAlojz, MaleLašfie2 Mustarlvan, Rašica33 Mustar Ivan, Rašica št. 33 Mustar Ivan, Ražica št. 33 Zadnik Jože, Rašica 17 do 1/2 Zadnik Amalija. Rašica 17 do 1/2 Gradišar Terezija, RaSica 21 612 2401/1 njiva 611 2401/2 njiva 615 2408 travnik 795 2646 njiva 775 2748/1 travnik 775 779 776 791 704 753 874 874 850 826 827 827 806 806 806 806 806 806 922 937 2748/2 4069 2407 2698/1 2695/1 320 3412 3411 2645 2658/1 2658/2 2693 3539 2352 2361 2392 2690 3530 2399/1 2698/2 travnik cesta njiva njiva travnik stavb. s hišo travnik njiva njiva travnik travnik travnik, njiva travnik, njiva njiva njiva njiva travnik gozd njiva travnik 171 3581/49 travnik 1073 2422/1 travnik 1073 2422/2 travnik 1141 2423/1 njiva 117* seznam 4034/2 seznam 4013/2 seznam 4002/17 seznam 4063 sezam 2743 b) deliparcel: 187 del 3419/1 187 del 2670 187 del 2607 177 del 2691 njiMi potok pot neplodno potok potok b. izmere njiva njiva njiva gmajna 1505 1202 4864 2313 2132 912 966 2302 924 2177 100 2115 2845 1982 607 976 3043 5913 3487 2726 396 1431 1935 1918 4050 78" 1856 17 646 464 365 177 266 947 5222 1550 2733 3723 183 del 2344/2 njiva 1998 JakšePavel.Rašica4 Andoljšek Marta, Ob Ljubljanici 38 Andoljšek Marta, Ob Ljubljanici 38 Škulj Franc, Rašica 16 Pavlin Jernej, Ponikve 32 do 1/2 Pavlin Marija, Ponikve40do 1/2 Pavlin Jernej, Ponikve 32 do 1/2 Pavlin Marija, Ponikve40do 1/2 DLvsplošnirabi Tomažin Leopold, Rašica 5 Hočevar Marjan, Prijateljev trg6 Geroni Evgen, Rašica 41 Zalar Božo, Rašica 34 do 1 /4 Zalar Ivanka. Rašica 34 do 1 /4 ZalarJože,Rašica6do1/2 HočevarNežka,Tržaška75 HočevarNežka,Tržaška75 ZalarMilan, Rašica6 HočevarMarjan,Stolpič2 HočevarAnton,Stolpič2 Hočevar Anton, Stoipič 2 DL, Ljubljanskemlekarne, Tolstojeva 63 DL, Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva 63 DL, Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva 63 DL, Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva63 DL, Ljubljanskemlekarne, Tolstojeva 63 Levstek Mihaela, Zeleni pot 11 do1/3 Levstek Andreja, Riharjeva 28 do1/3 Levstek Igor, Zeleni pot 11 do 1/3 Garvas Anto, Smrjenje 13 Hočevar Marjan, Prijateljev trg6do1/2 HočevarStanislava, Prijateijev trg 6 do 1 /2 DLObčinaLj.Vič-Rudnik Cimperman Mirko, Neredi 7 Cimperman Mirko, Neredi 7 Lovič Milan, Nemorovič Dečanka1do1/2 Lovrič Majda, Nemirovič Dečanka1do1/2 Pečnik Andrej, Rašica 18 do1/2 Pečnik Oarinka, Rašica 18do1/2 DL-javnodobro DL-javnodobro DL-javnodobro DL - javno dobro DL - javno dobro Zakrajšek Franc. Rašica 9 Zakrajšek Franc, RaSica 9 Zakrajšek Franc, Rašica 9 Štrukelj Elizabeta. Kanada do 1 /4 Štrukelj Milka, Kanada do1/4 Štrukelj Alenka, Kanada do1/4 Štrukelj Matjaž, Kanada do1/4 TomažinLeopokl,' "- "¦"'•' Rašica5 . oJmT sSomhS 192 del 209 del 2595/2 3422/1 travnik travnik 209 del OfifiO njiva 200 211 301 301 301 301 562 779 779 806 1174 2832 2663 2664 2665/1 2665/1 2671 3418 4070 4068 2662 2599/1 Seznam 4034/1 4000 3998/1 4011/21 3997 4010/9 4010/1 travnik travnik travnik travnik travnik njiva njiva cesia cesta travnik travnik potok pot pot pot pot pot cesta 112 GradišarTerezija, Rašica 21 718 JakhčJakob, Rašica13 do 1/4 BohmecAloina, Poljanski nasip 13 do 1/4 Havsef Rozka. Avstrija doi/4 PetričAna, Kanada do1/4 2061 JakhčJakob. Rašica13 do1/4 BohmecAlbina, Poljanski nasip 13 do 1 /4 Havser Rozka, Avstrija do1/4 PetričAna, Kanada do1/4 1459 Mustar Alojz, Rašica 38 489 Grebenc Jože, Rašica 11 do1/2 Grebenc Marija, Rašica 11do1/2 1507 Mustar Franc, Rašica 2 624 Mustar Franc. flašica 2 624 Mustar Franc. Rašica 2 3582 Mustar Franc, Rašica 2 7985 stritar Ivan, Male Lašče 12 20724 DLvsplošnirabi 73935 DLvsplošnirabi 1489 DL Ljubljanske mlekarne Tolstojeva 63 3585 Pečnik Andrej. Rašcca do 1/2 Pečnik Dannka Rašica 18do1/2 22315 DLjavnodobro 8026 DL javno dobro 1432 DLjavnodobro 1050 DL javno dobro 762 DL javno dobro 4049 DL javno dobro b. izm. DL javno dobro • • 3. člen • ¦ Sestavni del tega odloka je grafični prikaz območij spomenika (1., 2. in 3. točka 2. člena odloka) z vrisanimi mejami. III. VARSTVENI REŽIMI ; • , ¦ ' "¦''- '.¦•-'' 4. člen Z namenom ohranitve in družbenega varstva spomenika se določijo varstveni režimi: 1. Za urbanistični spomenik varstveni režim II. stopnje, ki varuje značilne poglede na zgodovinsko podobo naselja. Dovoljene so dejavnosti, ki so v skladu s spomeniško funkcijo naselja- kmetij-ska dejavnost usmerjena obrtna dejavnost. Obnovitvena dela in drugi posebi na območju spomenika so dovoljeni ob poprejš-njem soglasju strokovne organizacije. ki določi spomeniške po-goje: - gradbeni red z značilno stavbno gmoto in višinsko omejitev stavb, - ulični zazidalni sistem, - poenotenje strešnih naklonov, barve in ustroja strešne kri-tine, - sestavo fasadnega ometa, - varstvo posameznih detajlov (Rašica št. 14, št. 18. št. 19, št. 20, št. 31.). 2. Za Zgodovinski spomenik varstveni režimi II. stopnje, ki varuje avtentično pričevalnost spomenika. Dovoljene so dejavno-sti, kj so v skladu s spomeniško-varstvenim značajem spomenika in dejavnost. Obnovitvena dela in drugi posegi na območju spo-menika so dovoljeni ob poprejšnjem soglasju strokovne organi-zacije, ki določi spomeniške pogoje: - stavbno gmoto, strešni naklon, barvo in ustroj strešne kri-tine, - ¦ • - fasadno členitev in arhitektonske detajle, - sestavo fasadnega ometa. * Oovoljena so tudi gradbena dela v okviru programa ureditve zgodovinskega spomenika ob upoštevanju varstvenega režima in v soglasju s strokovno organizacijo. 3. Varstveni režim za neposredno okolico urbanističnega in zgodovinskega spomenika določa prepoved pozidave parcel iz točke 3, 2. člena tega odloka. IV. Razvojne usmeritve 5. člen Razvojne usmeritve kraja - urbanističnega spomenlka se dolo-čijo v okviru namembnosti in v mejah varstvenega režima vsmeri razvoja kmetijske, obrtne in druge dejavnosti. Samoupravne or-ganizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in druž-benopolitična skupnost, ki uresničujejo svoje planske naloge na območju spomenika, v svojih planskih dokumentih podrobneje opredelijo in sprejmejo obveznosti in naloge za razvoj kraja. Objekti zgodovinskega spornenika se v pogledu razvojnih usmeritev namenijo muzejski in gostinsko-turistični dejavnosti. V. Nadzor 6. člen Občina mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti urbanističnega in zgodovinskega spomenika. Za vsak predviden poseg naobmočju spomenika mora pristojni upravni organ pridobiti soglasje stro-kovne organizacije Ljubljanskega regionalnega zavoda za var-stvo naravne in kulturne dediščine. ' 7. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestne uprava inšpek-cijskih služb. VI. Kazenske določbe "" . . ' ..-. ! ' ' ',~ 8. člen ¦' Kršitve določil varstvenega režima, določenega s tem odlokom, so sankcionirane s posebnimi predpisi. VIII. Prehodne in končne določbe ' T 9. eien Upravni organ za premoženjsko-pravne zadeve občine poda predlog za vpis kulturnega in zgodovinskega spomenika v zemlji-ško knjigo po parcelnih številkah z imetniki oz. imetniki pravice upravljanja spomenika. 10. člen Ta odlok začne veljati osrrti dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 63-33/83 - _ , , Datum: . ¦V-1>; -=¦ . ' -.-. ¦ ¦¦ -..'<;¦¦' L%$'-¦ '?*- Predsednik ,'s ¦'L ¦ .'¦ ...-¦-.*. ¦'.•- ' skupščine občine ' . \ Ljubljana Vič-Rudnik ¦ MaksKLANŠEK obrazložitev Zakonska podlaga za izdajo odloka je zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/18), ki nalaga občinski skupščini, da na svojem območju dele nepremične naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno znanstveno-raz-iskovalno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik ali za naravno znamenitost. Predlog za razglasitev kulturnega in zgodovinskega spome-nika, in sicer naselja Rašica za urbanistični spomenik in Temko-vega mlina v Rašici za zgodovinski spomenik, je podal Ljubljan-ski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za urbanistični spomenik se razglasijo mestna ali vaška nase-Ija, ki so najznačilnejši in najvišji dosežki v oblikovanju prostora. Rašica leži v razgibani pokrajini med valovitimi, deloma goliča-vimi pobočji in vrtačami, ki imajo že nekatere značilne oblike kraškega terena. Naselje predstavlja tudi v širšem prostoru, v katerega je zajeta dokaj zaključena pokrajina od Turjaka, Malih in Velikih Lašč do Spodnjih Retij, pomemben dosežek v izoblikova-nju prostorske vaške zasnove. Tak pomen Rašici zagotavlja obli-kovanost terena, ki pogojuje dominantno lego v pokrajini z jasno izraženo podobo naselja, ki doseže vrh v podružni cerkvi sv. Jerneja. Notranje zazidalne linije in sistem vaških ulic je dobro ohranjen. Ambicioznejše arhitekture v naselju nezasledimo, ven-dar starejša gospodarska poslopja kažejo svojevrstne poteze, ki so do neke mere vpliv stare prometne in kulturne povezave med vzhodom in zahodom. Za to ozemlje je značilna izrazita preho-dnost stavbnih oblik oziroma sopojavnost dveh različnih stavbnih gmot na istem prostoru, izražena predvsem v merskih razmerjih. Prva se kaže v notranjsko občutenem sorazmerju in ostrih obri-sih, druga v mehkem obravnavanju stavbnih gmot značilnih za osrednjo dolenjsko pokrajino. V naselju še vednczasledimo nekaj stavbnih členov, značilnih prav za to mikro regijo. Robustno izdelani portali s težkimi prekladami, vključeni v razmeroma skromne stavbne gmote, učinkujejo prav veličastno, vsekakor pa do določene mere pogo-jujejo istovetnost naselja. Takšni portali, ki so vpliv Krasa, so ohranjeni na stavbah Rašica 14 \z I. 1884, Rašica 18 iz I. 1837, Rašica 19 iz 1.1846, Rašica 20 iz 1.1817 in na Trubarjevem mlinu -Rašica31. Zgodovinski spomeniki so lahko deli naselja, ki značilno pona-zarjajo socialno zgodovino ter zgodovino kulture na naših tleh, kamor je šteti tudi domove pomembnih Slovencev. Primož Trubar je eden najpomembnejših mož slovenskega naroda. Z njim je slovenski jezik dobil tudi knjižno obliko. Kot eden najizrazitejših duhov tedanje Evrope je uvajal tudi v naše kraje humanizem. Temkov (Trubarjev) mlin je zaradi najbolj verjetne lokacije, kjer naj bi stala Trubarjeva rojstna hiša, ustrezen, da se razglasi za zgodovinski spomenik in uredi vspominski muzej. Celoten kom-pleks »Trubarjevega« mlina je postavljen ob vodi pod naseljem in je vedutno neizpostavljen, zato je zanj pomembno, da se nad njim ohrani tudi značilna podoba Rašice kot vidni in spoznavni sim-bol. Ta Temkov mlin kot spomenik je izrednega pomena njegova neposredna okolica, zato je primerno, da se z odlokom zavaruje celotna Rašica, ki je po svoji dominantni legi in značilni silhueti pomemben sooblikovalec kulturne krajine, ki se je izoblikovala ob križišču trgovskih in kulturnih poti antike, preko srednjega veka vse do današnjega časa. Predlog obsega spomeniške zaščite kraja je obravnavala KS Velike Lašče in vaščani Rašice in podali po javni obravnavi na delovno gradivo oz. vris zaščitnih območij pismene pripombe. Pripombe je obravnavala delovna skupina in dosegla uskladitev interesov KS, Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo na-ravne in kulturne dediščine in ostalih dejavnikov. Po predlogu razvojnih usmeritev zgodovinskega spomenika, katerega nam je predložil Odbor za obeležitev 400-letnice smrti jPrimoža Trubarja pri RK SZDL Slovenije (v nadaljevanju: Odbor), bodo objekti v okviru zgodovinskega spomenika namenjeni za .-naslednji program: - V poslopju Temkovega mlina bo muzej slovenskega prote-stantizma kot stalna muzejska zbirka o dobi slovenske reforma-cije in deloma o dobi slovenskih kmečkih puntov. Ker gre za izjemno pestro in po dogodkih dokaj razgibano dobo, bo po-trebno za potrebe zbirke preurediti vse poslopje mlina oz. cca 200 m2. Strokovno skrb za upravljanje in delovanje muzeja bo imela ustrezna strokovna organizacija - po vsej verjetnosti Mestni muzej Ljubljana. Finančna sredstva za delovanje muzeja se bodo zagotavljala v okviru programov občinske kulturne skup-nosti in Ljubljanske kulturne skupnosti ter drugih virov, deloma pa s pomočjo posebne družbene akcije, ki jo bo izpeljal Odbor. - Gospodarsko poslopje bo preurejeno v manjši gostinski ob-jekt. Odbor že vodi dogovarjanja za pridobitev investitorja za gostinski del, kjer bi vpoštev prišla ena od gostinskih oz. turistič-nih OZD iz Ijubljanske regije. Že sedanje število obiskov Rašice, ki prihajajo v Trubarjev rojstni kraj, je precejšnje. Zanesljivo je, da bo ureditev muzeja za to območje, ki je tudi zibelka Frana Levstika in Josipa Stritarja, spremenila v bistveno zanimivejše turistično območje, s čemer bi bilo mogoče tudi širše vzpodbuditi sedaj dokaj pasivno gospo-darstvo teh krajev. V odloku je posebna pozornost namenjena varstvenim reži-mom (4. člen), katerih namen je, da ohranijo obstoječe lastnosti prostora kakor tudi namembnosti ter varujejo substanco spome-nika. Za nespoštovanje varstvenih režimov iz tega odloka so predvidene sankcije s posebnimi predpisi (8. člen). Glede na vrsto prepovedi namreč ugotavljamo, da zanje ne moremo dolo-čiti prekrškov in predpisati samostojnih kazenskih sankcij, prekr-ški in zanje predpisane kazni v zakonih (kot npr. zakon o graditvi ot^ektov, zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine, obrtni zakon) Pravice in dolžnosti imetnika spomenika oziroma imetnika pravice upravljanja spomenika so opredeljene že z Zakonom o varstvu naravne in kulturne dediščine. Ker je osnovni namen odloka ohranjanjejspomenikov, so dolžni imetniki spomenik va-rovati in skrbeti za pravilno vzdrževanje. Občanom morajo dopu-ščati prost dostop na te površine ter omogočiti strokovnim orga-nizacijam in pooblaščenim posameznikom raziskovalno delo. V kolikor imetnik oz. imetnik pravice upravljanja spomenika ne bo skrbel za spomenik in raba spomenika ne bo v skladu z varstve-nim režimom, tako da bo ogrožena urbanistična oz. zgodovinska vrednost, ima pristojen upravni organ za kulturo pravico prepo-vedati imetniku nadaljnje upravljanje in uporabo spomenika. V pnmeru, da bo zaradi izvajanja tega odloka imetniku nastala škoda od dneva uveljavitve odloka, bodo pristojni upravni organi na pobudo imetnika sprožili poseben postopek. Osnutek odloka sta obravnavala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na sejah v mesecu januarju. Podani sta bili dve pripombi. Na seji zbora krajevnih skupnosti je bila predla-gana dopolnitev 5. člena z »gostinsko - turistično dejavnostjo«. Pripomba je bila v oblikovanju predloga upoštevana. Na seji zbora združenega dela pa je bila pripomba na poimenovanje kraja Rašica, kar pa ni bilo mogoče upoštevati, saj je RAŠCA krajevno poimenovanje kraja, po Krajevnem leksikonu Slovenije pa je pravilno RAŠICA. Izvršni svet se je pri obravnavi predloga odloka na 85. seji dne 21.3. 1984 ustavil pri načinu uveljavljanja varstvenih režimov. Oblikovalo se je sJališde, da bi bilo potrebnp vse tovrstne razlga-sitve podpreti tudi z ustreznim načinom financiranja bodočih adaptacij oziroma gradenj. S tem bi bilo dano zagotovilo za dejansko upoštevanje varstvenih režimov. Najbolj ustrezen način bi bil uvrstitev te gradnje v usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Pobudo za ta pristop bomo dali samoupravni stanovanjski skup-nosti občine ter mestnemu kbmiteju za izobraževanje, raziskova-Ino dejavnost, kulturo in telesno kulturo. Izvršni svet je predlog odloka sprejel in ga posreduje v sprejem delegatom skupščine. IZVRŠNI SVET Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic narav-nih nesreč v SR Sloveniji POROČILO o delu Odbora podpisnikov družbe-nega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji za leto 1983 i. Delo odbora podpisnikov dmžbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posle-dic naravnih nesreč v SR Sloveniji je potekalo po določitih: - Zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 33/80); - Družbenega dcgovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29/75); - Metodologije za ocenjevanje škode nastale po naravnih ne-srečah v SFRJ (Uradni list SFRJ št. 17/79) ter izvedbenih predpi-sih, izdanih na njihovih osnovah. S sredstvi solidarnosti upravlja odbor, ki ga sestavljajo pred-stavniki občinskih skupščin, ki jih te skupščine sporazumno določijo (5 članov) in predstavniki drugih udeležencev tega do-govora in sicer: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije (4 člani). V mesecu septembru 1982 je potekel mandat delegatom od-bora, ki so bili imenovani na podlagi Zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75) in Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odprav-Ijanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29/75). Zato je RK SZDL izvedla postopek za imenovanje v juniju 1982. Novoimenovani' delegati odbora v mandatnem obdobju 1982-1984: 1. Drago Benčina, delegat RK SZDL Slovenije 2. Miha Burger, delegat dolenjske in posavske regije 3. Ivan Čuk, delegat mariborske, pomurske in koroške regije 4. Franc Hočevar, delegat Ijubljanske in gorenjske regije 5. Ivan Jager, delegat celjske in zasavske regije 6. Jože Kavčič, delegat IS Skupščine SR Slovenije 7. Julij Planinc, delegat Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 8. Slavko Vodopivec, delegat severnoprimorske, obalnokraške in notranjske regije 9. Peter Suvorov, delegat Gospodarske zbornice Slovenije (tov. Karel Bravc nadomešča tov. Suvorova). Novoimenovani člani odbora so se sestali na 1. seji dne 7. 12. 1982 ter za predsednika izvolili tov. Jožeta Kavčiča, predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora in člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Do izvolitve novih delegatov v odbor podpisnikov družbenega dogovora so odbor sestavljali delegati navedeni v Poročilu o delu odbora z dne 26. 4. 1982, v mandatnem obdobju 1980-1982. Sredstva solidarnosti, ki jih oblikujejo delavci, delovni Ijudje in občani v SR Sloveniji na podlagi Zakona o obiikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Slove-niji (Uradni list SRS, št. 3/75) so namenjena za odpravo posledic nastalih naravnih nesreč večjega obsega. V skladu z določbami 1., 2., 3. in 4. odstavka 3. člena Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75): se »sredstva solidarnosti uporabljajo za odpravljanje po-sledic naravnih nesreč, ki so prizadele območje ene ali več občin, če škoda zaradi naravne nesreče presega 3% družbenega proiz-voda celotnega gospodarstva posamezne prizadete občine, do-seženega v preteklem letu. Če je naravna nesreča prizadela območje občine, ki se v skladu s sklepom šteje za manj razvito območje. se sredstva solidarnosti lahko uporabijo za odpravo posledic take nesreče, če škoda presega 1,5% družbenega proiz-voda celotnega gospodarstva take občine, doseženega v prete-klem letu. Sredstva solidarnosti se po odločitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije lahko izjemoma uporabijo tudi za odpravljanje po-sledic naravne nesreče, kjer nastala škoda sicer ne presega višine po poprejšnjih odstavkih, če je nastala škoda na širšem območju in je zaradi povzročene škode znatno prizadet planirani razvoj takega območja, ki je v skladu z družbenimi plani poseb-nega pomena za gospodarski razvoj SR Slovenije. Odbor se je v letu 1983 sestal na 4. sejah in obravnaval 14 zahtevkov iz 13 občin. Ugotavlja se, da vloge občin ie vedno niso opremljene z oceno škode na predpisanih obrazcih, kot jih do-loča Enotna metodologija za ocenitev škode nastale po elemen-tarnih nesrečah objavljena v Uradnem listu SFRJ, št. 17/79 odno-sno Metodologija ocenitve škode od elementarnih nesreč v kme-tijstvu, katero je Odbor potrdil na svoji 2. seji v mesecu februarju 1983 in jo dostavil v uporabo vsem podpisnikom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnega za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji. Odbor je razen zahtevkov za sredstva solidarnosti zaradi po-vzročene škode ob naravnih nesrečah obravnaval tudi vlogo za sanacijo Rudnika živega srebra v Idriji in vlogo Skupščin občine llirska Bistrica, Postojna in Sežana za odpravo posledic naravne nesreče - žled s snegom v novembru 1980 (II. faza). Odbor podpisnikov družbenega dogovora je na 5. seji odbora obravnaval tudi zahtevke za dodelitev sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so prizadele SR BiH, SR Hrvatsko in SAP Kosovo. Na osnovi predložene informacije Re-publiški sekretariat za finance o poteku obravnava in usklajeva-nja zahtevkov prizadetih republik in avtonomne pokrajine ter stališča izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki se jestrinjal s predlaganimi dogovori, je odbor sprejel predlog sklepa in ga dostavil v potrditev vsem podpisnikom družbenega dogovora. Iz predlaganih dogovorov je ocenjeno, da bo obveznost SR Slovenije po uveljavitvi dogovora znašala v letu 1984 461miodin 1985 ( . '"¦¦'?¦ 461 mio din 1986 ' . t 461 mio din 1987 ¦ * ¦ 261 mio din 1988 187rpiodin V naslednjih petih letih pa po 39 mio din letno, kar predstavlja za prva 3 leta okrog 30% na novo oblikovanih sredstev solidarno-sti v SR Sloveniji v posameznem letu. Odbor podpisnikov je na svoji 5. seji obravnaval tudi pobudeza spremembo in dopolnitev družbenega dogovora vseh podpisni-kov družbenega dogovora. Družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti v SR Sloveniji ne sme biti v nasprotju z Dogovorom o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije za odpravo posle-dic elementarnih nesreč, z dogovorom o spremembah in dopol-nitvah dogovora o dajanju sredstev solidarnosti republikam in avtonomnim pokrajinam za dodelitev medsebojne pomoči zaradi odprave posledic potresa in poplav in z dogovorom o spremem-bah in dopolnitvah dogovora o ugotavljanju in oceni škode od elementarnih nesreč. Citirani družbeni dogovori s področja me-drepubliške solidarnosti so bili potrjeni na seji Zveznega izvrš-nega sveta dne 24. 3. in 25. 3. 1983. Podpisniki citiranih družbe-nih dogovorov so izvršni sveti republik in avtonomnih pokrajin; dogovori bodo verificirani v mesecu februarju 1984. Odbor podpisnikov je zavzel stališče, da je potrebno pripraviti osnutek sprememb in dopolnitev navedenega dogovora. 1. V letu 1983 so bila nakazana sredstva solidarnosti na osnovi predlogov sklepov sej odbora v letu 1982 in soglasno sprejetih sklepih vseh podpisnikov družbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti ter tako izkazana v zaključnem računu za leto 1983 za naslednje občine: - SObBrežice 14,230.000,00 din - SOb Šmarje pri Jelšah . 11,087.000,00 din - SOb Šentjur pri Celju 4,650.000,00 din - SObBrežice . • 10,725.360,00 din - SObldrija •• ¦ 15,239.270,00 din - SObšentjurpriCelju • 6,578.480,00 din - SOb Šmarje pri Jelšah 9.089.410,00 din Skupaj: 71,599.520,00 din 2. Na osnovi predloga sklepa odbora podpisnikov družbenega dogovora s sej v letu 1982 in soglasju vseh podpisnikov, je bila dovoljena uporaba in izvršeno nakazilo v letu 1983 za nasledt je. občine: Idrijo ježedrugič vletu 1982dne 14.10.1982 prizadela naravna nesreča in hudo neurje s poplavo in povzročilo škodo v višini 96,634.980,00 din. Občino Laško je prav tako prizadelo neurje s poplavami v dneh 25. 7. 1982 in povzročilo škodo v višini 70,090.000,00 din. Šmarje pri Jelšah je prizadela naravna nesreča - neurje s poplavami v dneh 7. in 8. septembra 1982 in povzročilo škodo v višini 63,529.335,00 din. Sredstva solidarnosti so navedenlm občinam bila dodeljene v višini: - SObldrija . x 10,341.500,00 din - SObLaško - 5,605.200,00 din - SOb šmarje pri Jelšah , 7,012.495,00 din Skupaj: 22,959.195,00 din 3. V skladu z Zakonom o oblikovanju sredsev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 6/78) so vsi podpisniki dmžbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledlc naravnih nesreč v SR Sloveniji poslali v letu 1978 sklepe za uporabo še nedospelih anuitet posojila Bosanske krajine, ki letno dospevajo v višini 12,844.200,00 din za dobo šestih let v skupni višini 77,065.200,00 din, namensko za odpravo posledic potresa v Posočju. Na osnovi navedenega pooblastila je bilo dne 30. 8. 1983 izvršeno nakazilo vrnjene letne anuitete za leto 1983, in slcer: - SObTolmin 12,844.200,00 din IV. V polenih mesecih (julij, avgust) 1983 je velik del Slovenije zajelo hudo neurje s točo. Tako je prizadel veliko škodo v posa-meznih predelih občin SR Slovenije, kot je prikazano v nadaljeva-nju teksta z navedbo občin in že korigiranim zneskom ocenjene škode: - Maribor-Psenica 103,952.000,00 din - Ptuj 328,634.000,00 din - Lenart ', • 45,263.000,00 din - Metlika 97,372.800,00 din - Šentjur pri Celju 40,898.000,00 din - ŠmarjepriJelšah 197,532.900,00din - Sevnica ' • 219,212.286,00 din - Gornja Radgona 52,845.719, din Skupna povzročena škoda v prizadetih občinah je tako znašala 1.085,710.705,00 din. Glede na to, da do 25. 10. 1983 odbor še ni prejel vseh vlog prizadetih občin v predpisani obliki, kakor tudi ne od pristojnih organov strokovnih mnenj o dostavljenih ocenah povzročene škode, je odbor podpisnikov na svoji 4. seji sprejel sklep o predhodnem začasnem nakazilu sredstev solidarnosti z name-nom, da se sredstva solidarnosti v prizadetih občinah koristijo in uporabijo takrat, ko jih prizadeti dejansko najbolj potrebujejo. Glede na to, da občina Gornja Radgona ni izpolnjevala pogojev, ki so predpisani z družbenim dogovorom, ji sredstva niso bila dodeljena. Odbor pa je istočasno vključil v obravnavo in dodelil del soli-darnostnih sredstev občini Nova Gorica, katero je prizadelo hudo neurje s poplavo dne 16. in 17. oktobra 1983 in povzročilo škode po oceni prizadete občine v znesku okrog 700,000.000,00 din. Sredstva solidarnosti so zgoraj navedenim občinam za delno odpravo posledic naravnih nesreč bila dodeljena in tudi že naka-zana v naslednjih zneskih: - SOb Nova Gorica 45,000.000,00 din - SObPtuj 15,673.000,00 din - SObSevnica 14,638.064,00 din - SOb Šmarje pri Jelšah 10,637.980,00 din - SOb Maribor Pesnica 6,066.000,00 din - SObMetlika 5,088.000,00 din - SOb Šentjur pri Celju 1,822.720,00 din - SOb Lenart 783.000,00 din Skupaj: 99,708.764,00 din V. 1. Odbor je na svoji 4. seji dne 25. 10. 1983 obravnaval tudi vlogo Rudnika živega srebra Idrija za nastalo škodo kot posledico drsenja tal. V času med 3. in 4. sejo odbora je odbor prejel sklep izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v skladu s 3. členom 3. odstavka, da se sredstva lahko izjemoma uporabijo. Na osnovi ugotovitve, da je problem pomanjkanja sredstev Rudnika živega srebra Idrija za odpravo škode v širšem družbe-nem interesu, zaradi česar je potreben, odnosno izjemen pristop, je odbor zavzel sklep, da se odobrijo sredstva solidarnosti v znesku 16,033.392,60 din, katera bodo nakazana po soglasju vseh podpisnikov družbenega dogovora. 2. Odbor podpisnikom je na svoji 5. seji dne 6. 12. 1983 obravnaval tudi vlogo občin llirske Bistrice, Postojne in Sežane za biološko sanacijo po žledu v Brkinih. Odbor je prejel tudi poročilo komisije, ki je opravila ogled sanacije v mesecu novem-bru 1983. Odbor je sprejel sklep, da se za dokončno sanacijo v letu 1983 in 1984, s čemer je sanacija iz vira solidamostnih sredstev zaklju-čena, odobrijo sredstva v znesku 41,520.000,00 din in izvrši naka-zilo po soglasju vseh podpisnikov družbenega dogovora. 3. Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije je dostavila odboru vlogo za kreditiranje nakupa proti-točnih raket. Odbor je zavzel sklep, da se v ta namen odobri začasno poso-jilo v višini 15,000.000,00 din za dobo 6 mesecev, ki je bilo nakazano 18. 1. 1984. VI. Odbor je svoje delo opravljal javno in odprto. Vse predlagane sklepe so obravnavali delegati v občinskih skupščinah in drugi ustrezni organi v okviru svojih pristojnosti. Vloge, ki so jih dosta-vile občine, katere je prizadela naravna nesreča je odbor obrav-naval tekoče, ob upoštevanju podanih stališč in predlogov pri-stojnih upravnih organov in organizacij ter podpisnikov družbe-nega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi soli-darnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji. Glede na pogostost naravnih nesreč v SR Sloveniji v letu 1983 in glede na uresničevanje stabilizacijskih ukrepov je bil velik pritisk na odbor za dodelitev sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravo posledic naravnih nesreč, zato se je odbor zavzemal pri obravnavi vlog za enakopraven odnos vseh občin. Odbor je zavračal vloge občin, katerth družbeni proizvod ni presegal 3% oziroma 1,5% od povzročene škode. Prav tako pa odbor ugotavlja, da poteka potrjev.aniejpredloaov sklepa odbora pri vseh pdopisnikih vse prepočasi in ponovno apelira na pristojne organe podpisnikov, da obravnavajo na svo-jih sejah v najkrajšem času in o svojih sklepih takoj obveščajo odbor. Zavedati se je, da le na ta način sredstva solidarnosti uresničujejo osnovno načelo in namen solidarnosti. Predsednik odbora podpisnikov družbenega dogovora Jože KAVČIČ PREGLED PRIHODKOV IN ODHODKOV RAČUNA SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVUANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ V SR SLOVENIJI (številka računa: 50100-655-50090) PROMET od 1. 1. do 31. 12. 1983: :'. PRIHODKI: 1. Prenešeni del presežka prihodkov iz prejšnjega leta za porabo v I. 1983 44,994.515,20 - žiro račun 15,027.515,20 - menice 29,967.000,00 2. Vplačila na računu: . .'. ~ '_ - januar 101.269,90 . ..,-.'• = - februar 48,711.414,20 , . . - - marec ' 1,351.291,30 . ' : - april 135.507,40 . ' ¦ ... ,¦ v- - maj 263.764,35 - junij 165.681,20 . .¦•-.. - julij 281.079,25 - avgust ¦ 959.426,55 "_ ,, • - september 301.557,85 . ., - oktober 152.129,05 - november 365,733.123,05 - december 4,159.469,05 422,315.713,15 3. Vračilo anuitet za kredit za obnovo Bosanske Krajine (obrok za I. 1983) 12,844.200,00 4. Vračilo anuitet danih kreditov SR Črni gori v letu 1980 (1. obrok) 22,805.257,00 Skupaj prihdki 502,959.685,35 OOHODKI: 1. Po sklepu 1. seje odbora podpisnikov družbenega dogovora - Sob Brežice 14.230.000,00 - Sob Šmarje pri Jelšah 11.087.000,00 - Sob Šentjur pri Celju 4.650.000,00 - Sob Brežice 10.725.360,00 - Sob Idrija 15.239.270,00 - Sob Šentjur pri Celju 6.578.480,00 - Sob Šmarje pri Jelšah 9.089.410,00 71.599.520,00 2. Po sklepu odbora podpisnikov št. 320-1073/82-KK/km z dne 18. 2. 1983-Sobldrija 10.341.50 3. Sklep 2. seje odbora podpisnikov . . z dne 18. 2. 1983: • - Sob Laško 5.605.200,00 - Sob Šmarje pri Jelšah 7.012.495,00 12.617.695,00 4. Sob Tolmin - anuiteta Bosanske Krajine za 1.1983 12.844.200,00 5. Refundacije: - januar 50.434,80 - februar 59.950,90 - marec 71.250,80 ' ": - april 29.970,65 "' '¦'" * - maj 28.047,35 - junij . 33.129,95 - juljj 2.954,55 ' - - avgust . 37.421,10 ** \ - september V. ¦; :•- - oktober " ¦ - november •• : . . - december 6. Plačila za storitve SDK v plačilnem prometu: - januar ¦¦¦;•¦ - februar - marec - april , ; ; r ¦ - maj '•' "; ' ¦¦''. ' - junij - avgust - september - oktober - november - december - julij- 51.345,00 : 15.263,45 ; " 1.353.284,05 2.616.349,35 4.349.401,95 9.679,40 16.703,20 140,70 48,10 44,90 53,00 13.021,60 102,40 24,50 11.082,00 50.899,80 SKUPAJ ODHODKI 111.803.216,75 Razlika med prihodki in odhodki: - sredstva računa sredstev soUdarnosti nadan31.12.1983: 391.156.468,60 od tega: - saldo nažiro računu . 291.447.704,60 - prejete meniee (občine Nova .'¦'¦' Gorica, Maribor-Pesnica, Ptuj, ' Sevnica, Šmarje pri Jelšah, '¦ .¦ - * ¦ ' * •'•" ': Metlika, Šentjur pri Celju in Lenart) 99.708.764,00 OBRAZLOŽITEV ' Upravljanje in razpolaganje s sredstvi sotidarnosti na računu sredstev slidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji je potekalo po določilih: - Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravijanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 33/80), - Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29/75) - ter izvedbenih predpisih, ki so bili izdani na njuni osnovi Oblikovanje prihodkov in razporeditev sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SRS je v letu 1983 potekalo na osnovi sklepov Odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, sprejetih sklepov izvrš-nih svetov občinskih skupščin in ostalih podpisnikov družbenega dogovora ter sklepov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Oblikovanje prihodkov in odhodkov na računu sredstev soli-darnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč je bilo med letom tekoče izkazano v periodičnih obračunih za obdobje od 1. 1. do 31. 3., od 1. 1. do3. 6. in za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1983. I. PRIHODKI . ¦' . Na dan 1.1. 1983 je znašalo stanje na računu sredstev solidar-nosti 15,027.515,20 din. Izsredstevsolidarnosti so bila vletu 1982 izvršena tudi vnaprejšnja nakazila sredstev v znesku 29.967.000,00 dinarjev občinam Brežice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, katerih vračilo je bilo zavarovano z menicami do sprejetja sklepa o odobritvi sredstev vseh podpisnikov druž-benega dogovora. Celotni prenešeni del presežka prihodkov iz leta 1982 za porabo v letu 1983 je tako znašal 44.994.515,20 dinarjev. Celotni prihodek, ki je bil dosežen na računu sredstev solidar-nosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji v letu 1983, je znašal 457.965.170,15 din. Realizacija prihodka je bila dosežena iz plačil po naslednjih osnovah: 1. V letu 1983 so organizacije združenega dela in občine vplačale na račun sredstev solidarnosti 422.315.713,15 dinarjev na osnovi določb 22. člena zakona o oblikovanju sredstev soli-darnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 33/80). Vplačila sredstev na tej osnovi so potekala po naslednjih sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije: - po sklepu 5. seje Izvršnega sveta Skupšči- ne SR Slovenije št. 402-04/82-1/1 z dne 20. - 5. 1982 (Uradni list SRS, št. 19/82) je bilo v obdobju od 1. 1. do 30. 1. vplačano 101.269,90 din - po sklepu 48. seje Izvršnega sveta Skup-ščine SR Slovenije št. 402-04/82-1/5-1 z dne 20. 1. 1983 (Uradni list SRS, št. 3/83 je bilo v obdobju od 30. 1. do 29. 10. 1983 vplaSano 52.321.851,15 din - po sklepu 99. seje Izvršnega sveta Skup-ščine SR Slovenije št. 402-04/82-1 z dne 25. 10. 83 (Uradni list SRS, št. 34/83) je bilo v obdobju od 29. 10. do 31. 12. 1983 vplačano 369.892.592,10 din Skupaj 422.315.713,15 din Po sklepu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, sprejetih v letu 1983, so bila v letu 1983 vplačana naslednja sredstva solidar-nosti, ki so jih organizacije združenega dela in občine oblikovale po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč: 1. Organizacije združenega dela, razen organizacij združe-nega dela s sedežem na območju občin Gornja Radgona, Ljuto-mer, Ormož, Ptuj, šentjur pri Celju in Zagorje ob Savi, ter te občine so vplačale - 35 % zneska obračunanega prispevka solidarnosti iz oseb-nega dohodka delavcev v letu 1981 - ves znesek nevplačanega prispevka solidarnosti iz dohodka za leto 1981 (v ocenjeni višini polovice zneska obračunanega prispevka iz dohodka za 1. 1981) - 20 % obračunanega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1982 - ves znesek vplačanih sredstev na poseben račun občine v obdobju od 1.1. 1981 do 31. 12. 1982^ 2. Organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju občin Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Šentjur pri Celju in Zagorje ob Savi ter te občine - v obračunani prispevek solidarnosti iz dohodka v IV. trome-sečju leta 1981 - 20% obračunanega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1982 - ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti na poseben račun občine v obdobju od 1. 12. 1981 do 31. 12. 1982. 2. Po določbah Zakona o prenosu sredstev anuitet za določene kredite v sredstva solidarnosti republik in avtonomnih pokrajin (Uradni list SFRJ, št. 58/76) je bila na račun sredstev solidarnosti vplačana anuiteta za kredit, odobren SR Bosni in Hercegovini, v višini 12,844.200,00 din. 3. Po sklepu podpisnikov druženega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji iz leta 1980 o odobritvi kredita za izpolnitev obveznosti SR Slovenije za I. 1980 v znesku 456.105,136,00 din in na osnovi sklenjene kreditne pogodbe s Fondom za obnovu i izgradnju područja postradanog od kata-strofalnog zemljotresa, je bila na račun sredstev solidarnosti vplačar.a 1. anuiteta v višini 22.805.257,00 din. Iz navedenega izhaja, da so v letu 1983 znašala celotna razpo-ložljiva sredstva na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije 502.959,685,35 din. II. ODHODKI ¦¦.¦¦•-¦ Skupni odhodki na računu sredstev solidarnosti v letu 1983 so znašali 111.803.216,75 din. Tekoče stanje sredstev na računu je omogočalo, da so bile praznitve računa izvršene takoj, ko je bila ugotovljena pravna osnova za izvršitev izplačil iz sredstev soli-darnosti SR Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje in razpoiaganje s sredstvi soiidarnosti. Odhodki so bili doseženi po naslednjih osnovah: 1. Odbor podpisnikovdružbenegadogovoraonačinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji je na svoji 1. seji na podlagi sklepov vseh podpisnikov družbenega dogovora sprejeli sklep o dodelitvi sredstev solidarnosti občinam Brežice, Šmarja pri Jel-šah, Šenljur pri Celju in Idrija v skupnem znesku 71.599.520,00 din. Sredstva so bila nakazana od 14. 1. do 15. 2. 2. Po sklepu podpisnikov družbenega dogovora so bila dne 22. 2. 1983 občini Idrija nakazana sredstva v znesku 10.441.500,00 din za odpravo posledic škode na gradbenih objektih. 3. Za odpravo posledic neurij s poplavami sta 9. 8. 1983 občini Laško in Šmarje pri Jelšah na podlagi soglasnega sklepa podpi-snikov družbenega dogovora prejeli skupno 12,617.695,00 din. 4. V skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 6/78 in 33/80 so vsi podpisniki družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč poslali v letu 1978 svoje sklepe za uporabo še nedospelih anuitet posojila Bosanski Krajini, ki letno dospevajo v višini 12,844.200,00 din, namensko za odpravo po-sledic potresa v Posočju. Na osnovi navedenega pooblastila je bilo dne 30. 8. izvršeno nakazilo vrnjeno letne anuitete za leto 1983 v znesku 12,844.200,00 din na račun sredstev solidarnosti za odpravo posledic elementarnih nesreč na Tolminskem. 5. Na osnovi zahtevkov za vračilo preveč ali napačno vplačanih sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije so bile izvršene refundacije vplačil v skupnem znesku 4,349.401,95 din. 6. Stroški za storitve plačilnega prometa Službe družbenega knjigovodstva so v letu 1983 znašali 50.899,80 dinarjev. Na osnovi navedenega prikaza prihodkov in odhodkov znaša presežek prihodkov za prenos v naslednje leto 391,156.468,60 din od tega stanje na žiro računu 291,447.704,60 din in terjatev v menicah 99,708.764,00 din. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanje s sredstvi solidarnosti je na svoji 4. seji dne 25. 10. 1983 sprejel sklep o predhodnem začasnem nakazilu sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravnih nesreč v nasled-njih občinah: - Skupščina občine Nova Gorica v. ' 45,000.000,00 din - SkupščinaobčinePtuj ¦ '.', . 15,673.000,00 din - Skupščinaobčine Sevnica - 14,638.064,00 din - SkupščinaobčineŠmarjepri Jelšah 10,637.980,00 din - SkupščinaobčineMaribor-Pesnica 6,066.000,00 din - Skupščinaobčine Metlika 5,088.000,00 din - SkupščinaobčineŠentjur priCelju 1,822.720,00 din - Skupščinaobčine Lenart 783.000,00 din 99,708.764,00 din Navedena sredstva so bila občinam nakazana proti predložitvi akceptiranih menic, s katerimi so se navedene občine zavezale, da bodo prejeta sredstva vrnile iz proračunskih sredstev, v koli-kor vsi podpisniki družbenega dogovora ne bi sprejeli sklepa o dodelitvi sredstev solidarnosti. Predhodno, začasno nakazilo sredstev, zavarovano z menicami, zato ni izkazano med odhodki za leto 1983, temveč kot del prihodkov za prenos v naslednje leto, torej kot sredstva, s katerimi bodo podpisniki razpolagali v letu 1984. Ker Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posle-dic naravnih nesreč ne razpolaga z drugimi oblikami sredstev, je z zaključnim računom tudi predlagano, da se preostali znesek presežka prihodkov v višini 291,447.704,60 dinarjev prenese v naslednje leto in izkazuje na žiro radunu. Poleg navedenega zneska na računu sredstev solidarnosti ter terjatev v menicah so za namene uporabe, navedene z družbenim dogovorom, razpoložljiva še naslednja obračunana sredstva soli-darnosti po stanju na dan 31. 12. 1983, ki se vodijo na posebnih računih občin pri Službi družbenega knjigovodstva oz. na poseb-nih računih pri organizacijah združenega dela: 1. Organizacije združenega dela imajo na svojih izločenih ra-Cunih še: - 80% obračunanega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1982, - ves znesek obračunskega prispevka solidamosti in dohodka v letu 1982 in - ves znesek obračunskega prispevka solidamosti \z osebnih dohodkov in iz dohodka v letu 1983 2. Občine imajo na svoji iztočenih računih vsa sredstva soli-darnosti, vplačana v obdobju od 1. 1. do 31. 1983 Po oceni znašajo obračunana in nevplačana sredstva solidar-nosti, ki jih organizacije združenega dela in občine vodijo na svojih računih, cca 1.730 mio din. Sredstva na žiro računu sredstev solidarnosti v višini 291,447.704,60 din bodo v letu 1984 porabljena za naslednje namene: 1. 19. 1. nakazilo sredstev za nabavo raket proti toči - kredit din 15,000.000,00 2. Nakazilo občinam Maribor-Pesnica, Ptuj, Lenart, Metlika, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Sevnica in Idrija din 74,459.700,00 3. Nakazilo občini Nova Gorica po prejetju soglasja vseh podpisnikov družbenega dogovora (prehodna ocena) din 81,000.000,00 4. Nakazilo za sanacijo gozdovv Brkinih (po prejetju soglasja vseh podpisnikov druž- benega dogovora) din 41,420.000,00 5. Nakazilo 1. (15. 2. 1984) in 2. (15. 3. 1984) obroka SR BiH, SAP Kosovo in Hrvatski ¦ •• . po oceni (po prejetju soglasja vseh pod-pisnikov družbenega dogovora) din 77,000.000,00 Po teh predvidenih nakazilih bo preostalo na žiro računu kon-cem meseca marca 1984 št 2,500.000,00 din! Priloga k obrazložitvi: Pregled prihodkov in odhodkov računa sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nes.eč v SR Sloveniji. . . . PREDLOG SKLEPA ZA UPORABO SREDSTEV SOLIDARNOSTI SR SLOVENIJE ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNIH NESREČ 1. Predlagatelj: Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju ssredstvi solidarnosti za odpravlja-rge posledic naravnih nesreč. 2. Pravna podlaga: Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje po-sledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 3/75) določa zbiranje sredstev solidarnosti na posebnem računu za odpravo posledic škode zaradi velikih naravnih nesreč. V smislu omenjenega zakona je bil sprejet družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti (Uradni list SRS, št. 29/75), ki določa, za katere naravne nesreče se smejo uporabljati sredstva solidarnosti in pod kakšnimi pogoji. Posa-mezne občine lahko koristijo sredstva solidarnosti, če škoda zaradi naravne nesreče presega 3% družbenega proizvoda celot-nega gospodarstva prizadete občine, doseženega v preteklem letu oziroma 1,5% družbenega proizvoda, če gre za manj razvito občino I. OBČINA IDRIJA Predlog sklepa V skladu z 2., 3. in 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti (Uradni list SRS, št. 29/75) in v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75) se sprejme naslednji SKLEP 1 Obdini Idrija se za delno krit/e škode, ki je nastala zaradi drsenja tal v Rudniku živega srebra Idrija, odobri uporaba sred-stev solidarnosti v znesku 16,033,392,60 dinarjev. 2. Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v občini Idrija za sanacijo nastale škode zaradi drsenja tal v Rudniku živega srebra Idrija. V skladu z 9. členom družbenega dogovora mora skup-ščina občine Idrija poročati odboru podpisnika družbenega do-govora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče. Dolžna je podati tudi letno poročilo o opravljenem delu na sanaciji škode do 25. 12. 1984. V času sanacije izvaja nadzor Republiški komite za industrijo in gradbeništvo in Republiški komite za energetiko. OBRAZLOŽITEV Premiki tal v območju eksploatacijskega polja v Rudniku ži-vega srebra Idrfja so posledica komplicirane geološke zgradbe kamenin ob znanem Idrijskem prelomu ter rudarjenja. V jugov-zhodnem področju Idrijske kotline povzročajo premiki deforma-cije v vertikalni in horizontalni smeri. Posledice so ugrezanje in prečno premikanje terena, kar povzroča poškodbe na zunanjih objektih ler deformacije jamskih objektov. Rudnik živega srebra Idrija je pred prekinitvijo proizvodnje v letu 1977 sam saniral posledice premikov tal, kar je tudi dolžan po zakonu o rudarstvu, člen 8 (Uradni list SRS, št. 15/75). V sedanjem času pa tega zaradi vseh posledic prekinjenega rudar-jenja sam ne zmore. Po predloženi tehnični dokumentaciji »Analiza površinskih premikov v jugovzhodnem predelu mesta Idrija«, izdelanem v juniju 1983 v Razvojno projektivnem centru Idrija lahko ugoto-vimo, da je zaradi rudarjenja načeto ravnovesje terena južnod od Idrije, ki se premika proti severu, torej mestu Idriji. Prekinitev črpanja vode iz rudnika oziroma zalitje jame, bi te razmere poslabšalo in obstaja nevarnost, da bi prišlo do večjega, verjetno tudi katastrofalnega drsenja tal na površini, na kateri se nahaja mesto Idrija. Preprečitev takih posledic je možno s sanacijo nastale škode v jami, ali pa s strokovnim zaprtjem rudnika. Po odločitvi Skup-ščine SR Slovenije se rudnik vzdržuje, kar pomeni črpanje vode in sanacijo poškodovane jamske zgradbe. Za zaprtje rudnika v danih pogojih ni nikakršnih možnosti, saj bi takšen poseg zahteval obsežno strokovno delo in ogromne stroške, ki se ocenjujejo nad preko 600 milijonov dinarjev. Vsled tega navedenega izhaja, da je Rudnik in tudi ožja druž-bena skupnost v brezizhodnem položaju ob dejstvu, da se stroški odklanjanja posledic vse bolj povečujejo in da jih brez širše pomoči ne bo možno sanirati. Izvršni svet občine Idrija je imenoval posebno komisijo z na-logo, da oceni nastalo škodo. Komisija je nastalo škodo ocenila v višini 53,061.920,00 din. Ob tem je proučila tudi druge stroške, izhajajoče iz nalog po zakonu in ugotovila naslednje: V letu 1983 je bilo potrebno 614.700,00 din za črpanje jamske vode. Črpanje vode ni posledica premikanja tal, ampak je le preventivni ukrep. Za vzdrževanje opreme pa je bilo potrebno 17,798.380,00 din. Od skupnih stroškov vzdrževanja 71,475.000,00 din je bilo torej realizirano 18,413.080,00 din, med-tem ko so stroški 53,061.920,00 din izključno posledica premika-nja tal. Odbor podpisnikov družbenega dogovora je razpravljal o vlogi že na 3. seji dne 13. 7. 1983 in sprejel sklep, da Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu s 3. členom 3. odstavka družbe-nega dogovora oceni o upravičenosti izjemne uporabe solidar-nostnih sredstev za nastalo škodo, kar je Izvršni svet na 89. seji dne 1. 9. 1983 tudi obravnaval in sprejel sklep, da se sredstva solidarnosti lahko uporabijo. Odbor podpisnikov je ob obravnavi vloge za sanacijo škode Rudnika živega srebra in odločitvi za dodelitev sredstev v višini 16,033.392,60 din upošteval tudi mne-nje Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo ter ugo-tovitve iz zapisnika razgovora o saniranju Rudnika živega srebra Idrija na Gospodarski zbornici Slovenije z dne 21. 1. 1983. Člani odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posle-dic naravnih nesreč v SR Sloveniji so ugotovili, da je problem pomanjkanje sredstev Rudnika živega srebra Idrija za odpravo škode v širšem družbenem interesu, zaradi česar je potreben poseben, odnosno izjemen pristop. . : _ , Že z letom 1984 bo Rudnik živega srebra Idrija s proizvodnjo kril stroške nadaljnjega saniranja in vzdrževanja. II. OBČINA NOVA GORICA - , Predlog sklepa V skladu z 2., 3. in 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti (Uradni list SRS, št. 29/75) in v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75) se sprejme naslednji _. SKLEP 1. Občini Nova Gorica se za delno kritje škode, ki je nastala zaradi poplave, odbori uporaba sredstev solidarnosti, ki se zdru-žijo na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije, v višini . 126,400.000,00 dinarjev. 2. Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v občini Nova Go-rica za sanacijo nastale škode zaradi neurja. V skladu z 9. členom družbenega dogovora mora skupščina občine Nova Gorica poro-čati odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti o poteku odpravljanja posle-dic naravnih nesreč Dolžna je podati tudi letno poročilo o oprav-Ijenem delu na sanaciji škode. OBRAZLOŽITEV Poplava v noči od 16. na 17. oktober 1983 je povzročila veliko materialno škodo na stanovanjskih objektih in premoženju delov-nih Ijudi in občanov na osnovnih in obratnih ter tehnični doku-mentaciji združanega dela, delovnih in drugih skupnosti, na zgodovinski dediščini Pokrajinskega arhiva, na cestnih in komu-nalnih infrastrukturnih objektih in na gradbenih ter kmetijskih zemljiščih, na območju mesta Nova Gorica ter krajevnih skupno-sti Čepovan, Gragarske Ravne, Kromberk, Lokovec, pristava, Ravnica, Rožna dolina in Solkan. Vzrok poplave je bila izredno velika količina dežja, ki je znašala 272 mm/m2 v 24 urah, s tem da je 80% te količine padlo v slabih štirih urah, med 22.00 in 02.00 uro zjutraj. Sicer pa ta količina več kot dvakrat presega največ doslej znanih padavin v 24 urah na tem območju. Zato je v zelo kratkem času voda zalila vse stano-vanjske, kletne, skladiščne in druge poslovne prostore, ki so pod nivojem tal. V njih je bilo (odvisno od lokacije) od 40 do 250 cm vode, saj je voda mestoma presegla40 cm Zaradi zalitjaz vodo je bil prekinjen tudi električni tok in domala vse telefonske zveze. Aproksimativno je bila škoda ocenjena že v prvem tednu po poplavi in z dopisom štev. 21-2/83-Be, z dne 24. 10. 1983 posre-dovana Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in drugim orga-nom. Po tedanjih podatkih je bila neposredna škoda ocenjena na 690,800.000,00 din, v kar pa niso bili vključeni storški za restavri-ranje dokumentov Pokrajinskega arhiva. Ob upoštevanju tega dejstva ugotavljamo, da je bila ocena zelo realna, saj bistveno ne odstopa od končne ocene, ki je bila opravljena v skladu z navodi-lom o enotni metodologiji za cenitev škode od elementamih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 17/79). Organizator centive škode je bil Koordinacijski odbor za od-pravo posledic vodne ujme, ki je s sklepom z dne 3. 11. 1983 imenoval naslednje cenilne komisije: 1. Komisijo za koordinacijo dela in strokovno pomoč pri oce-njevanju škode v organizacijah združenega dela in skupnostih iz področja gospodarstva ter za oceno škode pri obrtnikih, 2. Komisijo za koordinacijo dela in strokovno pomoč pri oce-njevanju škode v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih družbenih dejavnosti, upravnih organov občine, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društevin cerkvenih objektov, 3. Komisijo za popis in oceno škode na vseh stanovanjskih objektih in premoženju občanov, 4. Komisijo za popis in oceno škode na vseh objektih cestnega gospodarstva, 5. Komisijo za popis in oceno na komunalnih in vodno-gospo-darskih objektih in 6. Komisijo za popis in oceno škode v kmetijstvu in na zemlji-ščih. V komisije so bili imenovani strokovnjaki za posamezna po-dročja dejavnosti, v prvih treh pa so sodelovali tudi predstavniki Zavarovalne skupncsti »Triglav« Nova Gorica, ki so skupaj z drugimi sodelavci nosili glavni del bremena. V organizacijah združenega dela so škodo ocenile njihove komisije in občinski komisiji, ki sta sprem/jali njihovo delo ugo-tavlja, da je bilo delo kvalitetno in odgovorno opravljeno. Veliko komisij je svoje ocene dokumentiralo z zapisniki in posebnimi popisi poškodovanih in uničenih sredstev. So bili pa tudi primeri, ko ELNEP obrazcev niso v celoti izpolnili ali sox kasnili z dostavo obrazcev. Največ problemov je bilo z oceno škode v hotelu Argonavti, ki je v stečaju in je to tudi vzrok, da kasnimo z dostavo tega poročila. Po zbranih podatkih znaša vsa škoda 1,274.778.000.00 din. Od tega je 138,416.000,00 din posredne škode, ki naj bi znašala v Gostolu Nova Gorica 120,000.000,00 din, razlika pagre vglavnem na račun zmanjšane prodaje blaga v trgovskih in drugih organi-zacijah združenega dela, ki se ukvarjajo s prodajo lastnih proiz-vodov na drobno. Poleg tega je v skupnem znesku tudi 415,000.000,00 din za restavracijo in mikrofilmanje dokumentov Pokrajinskega arhiva Nova Gorica. Ti stroški so bili v začetku veliko manj ocenjeni, ker takrat dejansko še ni bilo znano, kakšne so dejanske posledice na tej kulturni dediščini, pa tudi škoda se je iz dneva v dan stopnjevala zaradi razmakanja in plesni. Kolikor od skupno ocenjene škode torej odštejemo stroške Pokrajin-skega arhiva in posredno škodo Gostola in upoštevamo realno škodo hotela Argonavti pridemo do zneska 739,778.000,00 din. Poudariti je, da v stroških družbenopolitične skupnosti niso izkazani stroški gasilcev, razen za gorivo, čeprav so opravili ogromno delovnih ur, prav tako pa niso izkazani tudi stroški cenilnih in drugih komisij, komitejev SLO, štabov CZ in drugih samoupravnih organov v krajevnih skupnostih, ki so tudi opravili garaško delo. Odbor podpisnikov družbenega dogovora je razpravljal o na-stali škodi že na 4. seji dne 25. 10. 1983 in sprejel sklep, da se občini Nova Gorica dodeli brezobrestno posojilo v višini 45 mio. dinarjev, o dokončnem znesku dodelitve solidarnostnih sredstev pa bo odločal po pridobljeni dokončni oceni nastale škode in na osnovi strokovnih mnenj pristojnih republiških organov. Vsa potrebna dokumentacija, ki je potrebna članom odbora za odločanje o dodelitvi sredstev je bila do 6. seje odbora članom dostaljena ter na osnovi tega sprejelo stališče, ki ga navajamo v sklepu. Za sanacijo nastale škode so bila Novi Gorici za posamezne dejavnosti sredstev namensko razdeljena takole: Zap. Oškodovance Skupni Sredstva štev. , ,.>;."*¦ --..v. •¦>..",• rJ znesek republiške škode solidarnosti 1. Industrija 420.511 25.000 2. Vodnogospodarstvo 18.668 3.000 3. Gradbeništvo 10.401 1.100 4. Promet in zveze ' ¦ 9.629 1.500 5. Trgovina ''x. '>' ¦ 25.784 3.800 6. Gostinstvo '.. ' . ».'* 43.222 6.500 7. Obrt in osebne storitve 3 109 8. Stanovanj.-komunal.dejavn. 128.814 38.000 9. Finančne in druge poslovne 33.335 5.000 storitve 10. Izobraževanje in kultura 443.169 20.000 11. Zdravstvoinsoc. varstvo 20.310 3.000 12. Družb. org. in skupnosti 16.782 2.500 13. Materialnedobrineobčanov 98.138 17.000 14. Stroški DPS 2.906 Skupaj 1,274.778 126.400 Na podlagi 3. člena Zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS. št. 3-114/75, 8-768/78 in 33-1673/80) sklepajo: - občinske skupščine - Izvršni svet Skupščine SR Slovenije - Socialistična zveza delovnega Ijudstva Slovenije - Zveza sindikatov Slovenije - Gospodarska zbornica Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR ^ «¦¦.' . o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za od-pravljanje posledic naravnih nesreč 1. člen S tem družbenim dogovorom udeleženci določajo v skladu z določbami 3. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS. št. 3/78. 8/78 in 3/80 - v nadaljnjem besedilu: zakon) vrste naravnih nesreč, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti v SR Sloveniji, pogoji in način uporabe sredstev ter način upravljanjas temi sredstvi. - j ¦ t ' — , <_¦ ¦' . 2. člen Za naravne nesreče, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti, se štejejo: - potres - poplava, - toča, - vihar, - snežni in zemeljski plazovi ter snežni zameti, - veliki požar, - pozeba, - žled s snegom, - suša . _ , - epidemija nalezljivih bolezni. ¦--¦¦- - epizootije živalskih bolezni, - rastlinske bolezni. Sredstva solidarnosti se lahko izjemoma uporabljajo tudi za ' druge naravne nesreče, za katere se dogovore udeleženci tega dogovora, če gre za nesreče, pri katerih sta ogrožena življenje in zdravje večjega števila Ijudi oziroma je povzročena večja mate-rialna škoda. > 3. člen "'" ''''*' ," ^ Udeleženci družbenega dogovora ustanovijo odbor udeležen- 'n . cev, ki obravnava vloge za dodelitev sredstev solidarnosti ter ' ' pripravi v skladu z razpoložljivimi sredstvi predlog sklepa o dode- ' litvi in višini sredstev solidarnosti. ' * ' 4. člen '' O načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti odlo-čajo udeleženci tega družbenega dogovora. Udeleženci se sporazumejo, da bodo odločali o sredstvih soli-darnosti na podlagi posebnega sklepa, ki ga sprejmejo neposre-dno za vsak posamezen primer naravne nesreče oziroma od- ! pravo njenih posledic. O svoji odločitvi v roku 45 dni od prejema ' predloga sklepa obvestijo odbor udeležencev družbenega dogo- ;"' 5. člen Sredstva solidarnosti so v SR Sloveniji namenjena v prvi vrsti za ukrepe, ki so potrebni, da se ob naravni nesreči zavaruje življenje in zdravje Ijudi ter premoženje, da se prepreči nadaljnja škoda ter odpravijo neposredne posledice naravne nesreče. 6. člen Sredstva solidarnosti so v skladu z 2. členom zakona name-njena tudi za dajanje vzajemne pomoči drugim republikam in avtonomnima pokrajinama pod pogoji in na način, ki ga določata dogovor o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodno-sti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravlja-nje posledic elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 44/74 in 16/79) ter dogovor o dajanju sredstev solidarnosti reublikam in avtonomnima pokrajinama za odpravljanje posledic večjih potre-sov in poplav (Uradni list SFRJ, št. 16/79). 7. člen Sredstva solidarnosti se uporabljajo za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki so prizadele območje ene ali več občin, če škoda zaradi naravne nesreče presega 4% družbenega proizvoda celotnega gospodarstva posamezne prizadete občine, doseže-nega v preteklem letu. Če je naravna nesreča prizadela območje občine, ki se v skladu s predpisi o določanju manj razvitih območij v SR Sloveniji šteje za manj razvito območje, se sredstva solidarnosti uporabljo za odpravo posledic take nesreče, če škoda presega 1,5% družbe-nega porizvoda celotnega gospodarstva take občine, doseže-nega v preteklem letu. če je naravna nesreča prizadela območje občine in je pretežni del škode nastal na delu območja, ki se v skladu s predpisi o določitvi manj razvitih območij v SR Slc>veniji šteje za manj razvito območje se sredstva solidarnosti uporabljajo za odprav-Ijanje posledic naravne nesreče, če škoda presega 3% družbe-nega proizvoda gospodarstva v občini, doseženega v preteklem letu. 8. člen Sredstva solidarnosti se po odločitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije lahko izjemoma uporabijo za odpravljanje posledic naravne nesreče, kjer nastala škoda ne presega višine iz prejš-njega člena, če je škoda nastala na širšem območju in \e zaradi povzročene škode znatno prizadet planirani razvoj takega ob-močja, ki je v skladu z družbenim planom posebnega pomena za . ¦ ._ ; gospodarski razvoj SR Slovenije. 9. člen Za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki ne dosegajo ob-sega škode po merilih iz 7. člena razpolagajo občinske skupščine oziroma pooblaščen organ občinske skupščine s sredstvi soli-darnosti, ki se v skladu z 2. odstavkom 20. člena zakona plačujejo in vodijo na posebnih računih občin pri Službi družbenega knji-govodstva. O namenu in višini uporabe sredstev iz prejšnjega odstavka obvesti občinska skupščina oziroma pooblaščen organ odbor najpozneje v 30 dneh od sprejema sklepa. 10. člen Odbor udeležencev lahko zaradi hitrejše odprave posledic na-ravne nesreče odobri začasno uporabo sredstev solidarnosti občini, ki jo je prizadela naravna nesreča, preden udeleženci dogovora sprejmejo sklep o dodelitvi sredstev solidarnosti. Ob-činski upravni organ, pristojen za proračun, izda za začasno uporabo sredstev solidarnosti lastno menico, s katero jamči za vračilo sredstev v primeru, če udeleženci družbenega dogovora ne sprejmejo sklepa o dodelitvi sredstev solidarnosti. 11. člen Za odpravljanje posledic naravne nesreče, ki je prizadeia posa-mezno občino se najprej uporabijo sredstva solidarnosti, obliko-vana na območju te občine. Če teh sredstev ni dovolj, se sora-zmerno uporabijo sredstva solidarnosti oblikovana v SR Sloveniji na območju drugih občin. 12. člen Višina škode se ugotavlja v skladu z dogovorom o ugotovitvi in ocenitvi škode ' . IZVRŠNI SVET Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 617 , 622., 623.. 628. in 631. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76), 9. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukre-pov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene last-nine (Ur. list SRS, št. 32/80), ter 169. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81) na sfeji zbora združenega dela dne sprejela naslednji SKLEP Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da v delovni organizaciji Slovenijales Žičnica p.o. kot delni pravni naslednici DO Slovenijales Žičnica n. sol. o. z DSSP, zoper katero je bil dne 7. septembra 1983 uveden začasni ukrep družbenega varstva, še niso v celoti odpravljene bistvene motnje v samoupravnih odno-sih in oškodovanju družbenih interesov, kar je zlasti določeno v 4. in 6. točki 620. člena zakona o združenem delu, zato se uvede začasni ukrep družbenega varstva. 2. V delovni organizaciji Žičnica se imenuje začasni kolektivni organ družbenega varstva v sestavi: - predsednik IVAN HRKAČ, Kvedrova 3, Ljubljana - člani: JANEZ HROMC, Abramova 17, Ljubljana JOŽICA POGAČNIK, Oražnova 2, Ljubljana POLDE PRISTAVEC, Jezero 74, Preserje Janez HROMC in Jožica POGAČNIK opravljata dolžnost s pol-nim delovnim časom. Začasni organ prevzame vse pravice. dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije skla-dno z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije. 3. Delovno organizacijo zastopa in predstavlja predsednik zača-snega kolektivnega organa družbenega varstva 4. Začasni organ družbenega varstva je dolžan: - zagotoviti smotrno in zakonito samoupravno organiziranost v delovni organizaciji in odpraviti vse nezakonitosti v poslovanju, - zagotoviti čimprejšnje volitve v vse samoupravne organe - zagotoviti izdelavo in sprejem vseh samoupravnih splošnih aktov, - zagotovili izvajanje programa ukrepov za odpravo motenj v poslovan/u DO Žičnica, - izdelati dolgoročni razvojni program delovne organizacije, - zagotoviti zaščito družbenih interesov. - zagotoviti razpolaganje z družbenimi sredstvi skladno z nji-hovim namenom in zakonom, - zagotoviti ustrezno informiranost delavcev, - zagotoviti pravočasen razpis (3 mesece pred potekom ukrepa) za imenovanje novega poslovodnega organa v DO Žič-nica ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Začasni organ družbenega varstva je dolžan v času trajanja tega ukrepa zagotoviti kadrovanje ustreznih delavcev in uresni-čevati vse ukrepe skladno s programom uresničitve določil tega sklepa tako, da bo po prenehanju izvajanja začasnega ukrepa družbenega varstva zagotovljeno nadaljnje nemoteno in uspešno poslovanje organizacije. 5. Začasni organ družbenega varstva je dolžan pristopiti k izde-lavi programa uresničitve ukrepov družbenega varstva in ga predložiti izvršnemu svetu skupščine občine Ljubljana Vič-Ru-dnik najkasneje do 1. 7. 1984. . ._. 6. Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnega ukrepa družbenega var-stva. Zbor delavcev in začasni organ družbenega varstva sta dolžna redno obveščati skupščino občine in izvršni sveto uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva, najmanj trimesečno pa tudi posredovati pisno poročilo izvršnemu svetu skupščine ob-čine o uresničevanju začasnega ukrepa. :" ¦¦: ..••¦¦ . ' 7 .- - ¦ ¦-- ¦ Začasni organ, delavci delovne organizacije, organ samou-pravne delavske kontrole, osnovna organizacija ZSS, služba družbenega knjigovodstva, Izvršni svet skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik in družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana lahko predlagajo skupščini, da preneha mandat zača-snemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi zaradi katerih je bil imenovan. ¦- - .'• ;¦¦¦ ' • ,-.-. ^. ¦-'.••.- ¦-- --c ¦. ?'¦ • • Delovna organizacija Žičnica je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva. Člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa s polnim delovnim časom v DO Slovenijales Žičnica prejemajo za svoje delo za 20% višji osebni dohodek in sicer po svoji izbiri: kot so ga prejemali doslej v OZD, kjer so bili zaposleni ali kot je predvideno v samoupravnih aktih DO Slovenijales Žičnica za delo in naloge individualnega poslovodnega organa, Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki del in nalog ne opravlja s polnim delovnim časom, pripada nadomestilo OD v višini 40% OD, kot je predviden v samouprav- nih aktih DO Slovenijales Žičnica za dela in naloge individual-nega poslovodnega organa; članu začasnega kolektivnega po-slovodnega organa, ki del in nalog ne opravlja s polnim delovnim časom, pa vvišini25% OD, kot je predviden vsamoupravnih aktih DO Slovenijales Žičnica za dela in naloge individualnega poslo-vodnega organa. 9. Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa do 31. 12. 1984. Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni regi-ster. 10.« Ta sklep začne veljati takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 11. Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na sodišče združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvrši-tve. Številka: Datum: : % -. " ' : -"'. , ." '¦ PREDSEDNIK • • _ ' " . Zbora združenega dela: : ¦ -. :¦¦¦¦¦• ANTON DOLNIČAR POROČILO o uresničevanju operativnega pro-grama razvoja kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik s predlogi na-daljnjih aktivnosti A. URESNIČEVANJE OPERATIVNEGA PROGRAMA Osnovni namen dne 23/2 -1983 sprejetega operativnega pro-grama razvoja kmetijstva naše občine je bil, določiti roke in nosilce za izvedbo posameznih nalog, opredeljenih v stanju in razvojnih usmeritvah kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, sprejetem 24/11-1982. Sprejeli smo, da je naša osnovna usmeri-tev v kmetijstvu povečanje prireje mesa in mleka, zato moramo tudi storiti vse, da bomo zastavljene cilje dosegli. Pot do tega cilja pelje le preko povečanega pridelovanja domače živalske krme, kar lahko dosežemo le z intenzifikacijo pridelovanja na že obsto-ječih njivskih in travnatih površinalrter s pridobivanjem krme z usposobljenih novih površin. Poliedelstvo v naši občini ima spe-cifične pogoje (velik del barjanskih tal na eni strani in hribovski predel na drugi strani), kar daje kmetijski proizvodnji poseben ton. Prav zaradi navedenih naravnih pogojev pridelovanja je v precejšnjem delu naše kmetijske pridelave omejena aplikacija sodobne tehnike in tehnologij kar nam zmanjšuje pridelke in povečuje pridelovalne stroške. To vse tudi razvrednoti vloženi trud in sredstva, čeprav lahko trdimo, da se kmetijski pridelovalci, tako tisli, ki obdelujejo družbeno zemljo kot oni, ki pridelujejo na zasebnih površinah, vedno bolj prizadevajo, da bi v danih narav-nih pogojih čimveč pridelali. Naša osnovna skrb je torej usmerjena k optimalnemu izkori-ščanju kmetijske zemlje ter usposabljanju barjanskih tal za kme-tijsko proizvodnjo. V sklop teh naporov sodi vsekakor tudi oživ-Ijanje kmetijske proizvodnje v hribovitih predelih. Z vsemi našte-timi posegi oziroma ukrepi naj bi bili sposobni pridelati toliko krme, da nam bi le-ta zagotavljala doseči bližnji cilj 0,8-1,0 govedi na ha obdelovalne zemlje. Te cilje bomo lahko dosegli le, če bomo tudi kmetijsko proizvodnjo ustrezno samoupravno or-ganizirali ter tako strokovne delavce kot neposredne pridelovalce hrane usposobili za izvajanje zahtevnih del v kmetijski pridelavi. Vsi našteti dejavniki, od katerih je odvisna kmetijska proizvod-nja, so bili, sicer v različnih razsežnostih, predmet operativnega programa razvoja kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, kate-rega realizacijo ocenjujemo. Prvo poročilo o izvajanju operativ-nega programa razvoja kmetijstva je bilo podano 20. 4. 1983. Operativni program razvoja kmetijstva je vseboval devetnajst nalog, katere bi po terminskem planu morali opraviti v letu 1983 in šest nalog, ki smo jih opredelili kot stalne naloge. Zaradi celovitejšega pregleda smo naloge združili v šest področ'j in sicer: - zemljiška problematika - proizvodne usmeritve in tehnološke rešitve .,•--.¦ - stimulativni ukrepi ^ \.-':..y-,> - izobraževanje kadrov . - ¦ , _- '. ••¦ . •¦ ' - organiziranost kmetijstva >>»,'• f,'.,?? ^ „; ¦' ¦¦.' , ¦ - druge naloge. - •' •'; ,t 1. Zemljiška problematika Iz področja zemljiške problematike je bilo v programu šest nalog. Prvo nalogo, ki je zahtevala pregled vseh družbenih obdelovalnih zemljišč in njihovo proizvodno funkcijo sta opra-vila le TOZD Posestvo Ljubljanskih mlekarn in Kmetijska zadruga Velike LaSče, medtem ko TZO Vič še intenzivno dela na tej problematiki. Tako TOZD Posestvo upravlja s 3454 ha zemljišč. ki so v družbeni lastnini ter še s 425 ha zemljišč. ki jih imajo v zakupu. Od teh zemljišč so s sporazumi odstopili v uporabo TZO Vič 2279 ha in KZ Velike Lašče 22 ha. Posestva sama gospodarijo na 1578 ha zemljišč. od tega je 435 ha gozdov. Od kmetijske zemlje razpolaga posestvo z 275 ha njiv, 130 ha travnikov, 4 ha vrtov in 55 ha pašnikov. Posestva bodo še letos meliorirala okoli 60 ha zemljišč na področju Gmajnic in usposobila 1,5 ha pašnika na Bokalcah. Posestva vsakoletno izgubljajo rodovitna zemljišča za razne gradbene namene in zamenjave, tako so samo lani izgubili še 1 ha zemljišč za gradnjo motela ob avtocesti. V Kmetijski zadrugi Velike Lašče razpolagajo z evidenco rabe druž-benih žemljišč, zaradi dokaj nerazčiščenega stanja na območju KZ Ljubljana v TZO Vič ni bilo mogoče dosedaj vzpostaviti točne evidence o rabi družbenih zemljišč. Ta naloga bo po dogovoru opravljena do konca leta 1984. Enako velja tudi za 590 ha zemljišč SLP, katerih raba se prav tako ureja preko zemljiške službe v TZO Vič. ' Pri oceni možnosti pridobivanja novih obdelovalnih komplek-sov s komasacijami družbene zemlje TOZD Posestvo ugotavlja, da glede na razdrobljenost preostalih parcel družbene lastnine in potrebe po njihovi melioraciji trenutno ne vidi možnosti za nji-hovo komasacijo, kajti med parcelami je le še preveč zasebnih parcel. Naj k temu še dodamo, da je vedno večji pritisk kmetov, da se jim zemlja, ki je bila z zakupno pogodbo dana v uporabo Posestvu, po preteku te pogodbe vrne. Na ta način se vsakoletno zmanjšuje fond družbenih zemljišč in razbijajo oblikovani kom-pleksi. Do tega vprašanja naj izvršni svet in skupščina občine zavzameta stališče. Tretja naloga naj bi ocenila kaj za mlečno farmo Gmajnice predstavlja predvidena izguba zemljišč v Kozarjih in ob tržaški železnici za potrebe industrijske cone. Z GUP predvidena izguba obdelovalne zemlje v Kozarjih (30 ha) in ob tržaški železnici (od Dolgega mostu po poti na farmo - 40 ha) pomeni za proizvodnjo izgubo najsposobnejših površin za pridelovanje krme za farmo Gmajnice. Izpad 70 ha poyršin bi pomenil zmanjšanje števila krav po kriteriju 2 kravi na ha za polovico. Zato je Izvršni svet sprejel sklep, da se te površine namenijo kmetijski rabi. Glede izdelave predloga dolgoročnega koriščenja Barja za kmetijske namene velja ugotovitev, da bomo skupno z Območno vodno skupnostjo in skladno s programom uresničevanja gospo-darske stabilizacije in na osnovi zaključkov Posveta o izkušnjah in možnostih kmetovanja na Barju (x/83) ta predlog izdelali do junija tega leta. Pri tem bomo upoštevali dosedanje izkušnje kmetovanja na Barju, hidrološke razmere, še posebej pa po-plavne možnosti. Evidenca neobdelanih zemljišč, še ni dokončno izdelana, ker razen krajevnih skupnosti Polhov Gradec, Črni vrh, Podpeč-Preserje, Barje in Lavrica ostale krajevne skupnosti niso posre-dovale uporabnih podatkov. Prav tako je pri evidentiranju neob-delanih zemljišč in lastnikov zatajila tudi pospeševalna služba kmetijskih zadrug. Kljub vsemu smo do konca februarja 1984 imeli registriranih 58 lastnikov manjših parcel, ki so v letu 1983 imeli skupno neobdelanih 24 ha zemlje. Z vsemi temi lastniki bodo pred začetkom setve opravljeni razgovori, doslej smo jih skupno s kmetijsko inšpekcijo opravili že 13. Večina navedenih lastnikov se je obvezala, da bodo letos zemljo obdelali, le v 6 primerih je Kmetijska zemljiška skupnost dala to zemljo v zakup drugemu kmetu. Aktivnosti še tečejo in trudimo se, da bi še pred zaključkom setve t.j. najpozneje do 30. aprila 1984 imeli na voljo celoten pregled nad neobdelanimi površinami v občini, da bi jih tako še lahko vkijučili v organizirano pridelavo hrane. Pri šesti nalogi ugotavljamo, da je bila opravljena kategoriza-cija kmetijskih zemljišč in na tej osnovi prostorski del družbe-nega plana občine, ki ga je obravnaval Izvršni svet skupščine občine. Skupščina ga je sprejela v mesecu marcu na svojem 10. skupnem zasedanju vseh zborov. _ ,j., , ,. . 2. Proizvodne usmeritve in tehnološke rešitve TOZD Posestvo naj bi ugotovilo nivo tehnologije v poljedelskl in živinorejski proizvodnjiin izdelalo predlog izboljšav. Ko so na TOZD Posestvo o tem razpravljali. so med drugim ugotovili. da se npr. v živinoreji s tehnologijo individualnega tretiranja živali uvr-ščajo med prve v Sloveniji po dosežem mlečnosti (Bokaice. Šmarje). Naj ob tem povemo. da je poprečna mlečnost na Bokal-cah bila v letu 1983 kar 6.789 I na Gmajnicah pa 5617 ali poprečje za TOZD Posestvo 5482 1 po kravi ali 52.500 hl pridelanega mleka. Večji hlevi s prosto rejo (Gmajnice, Boštanj) dajejo mož-nosti uvedbe najsodobnejših tehnoloških prijemov. Selekcionira-nje črede, grupiranje krav glede na fiziološki stadij in po proiz-vodnosti. trikratna stojna molža za najboljše krave. krmljenje krav po molži, intenzivne pašne ^iovprek so v lanskem letu že dale vidne rezultate, saj se je npr. mlečnost po kravi na Gmajnicah v primerjavi z letom 1982 povečala za 438 I ali za 8%. Pri izbiri tehnologije, tako v živinoreji kot poljedelstvu Posestvo sodeluje z Biotehniško fakulteto in Kmetijskim inštitutom Slove-nije in ga poglablja. Z veterinarskim zavodom »Krim« Grosuptje pripravljajo ukrepe za izboljšanje preventivnega zdravstvenega varstva in izboljšanje higienskih razmer v hlevih, šs zlasti v porodnišnicah (investicijski posegi, uvedba higienskih redov, usposabljanje delavcev, uspo-sobitev veterinarske službe isl.). Na spremembo^- izboljšavo tehnologije vplivajo tudi sodobni objekti in oprema. kar pa često-krat zaradi slabe akumulativne sposobnosti kmetijstva in izgub v pridelavi mleka presega možnosti TOZD O izgradnji mlečne farme Brest lahko v tem trenutku rečemo. da so zbrana vsa potrebna soglasja za izdajo lokacijskega dovo-Ijenja, da pa še ni zaprta finančna konstrukcija. Namreč, mesto Ljubljana farme ni vključilo v letošnjo razvojno resolucijo. niti je ni med investicijami. finanicranimi z združenimi sredstvi Ijubljan-ske regije. Ob tem na Posestvu ugotavljajo. da se gradnje farrne lahko lotijo le v primeru. če bo mesto Ljubljana pripravljeno prispevati okoli 20% sredstev predvidene investicije in pokrivati del razlike med poprečno tržno ceno mleka in dejanskimi stroški prireje na farmi, o čemer potekajo ustrezni dogovori. V letu 1984 je nujno doseči dokončno stališče v zvezi z gradnjo farme. tako da ne bi več ponavljali te investicije v naših planih. V okviru tretje naloge je TZO Vič izdelala program razvoja konjereje. Lani smo v naši občini imeli 436 žrebetnih kobil in 8 žrebcev. V srednjeročnem obdobju 1981-85 naj bi letno povečali število plemenskih žrebic za 65, lani smo povečali le za 38 in to predvsem zaradi visoke nabavne cene kobil. Čeprav je prodajna cena žrebet razmeroma zelo ugodna, pri rejcih ni videti večjega zanimanja za tovrstno rejo. V konjerejo se je pričelo tudi precej vlagati, tako so lanskoletne investicije v nova stališča in žrebetne kobile znašale 16 milijonov - Predlog zazidalnega načrta VS 5 Rožna dolina, " ~ ^' - Osnutek odloka o razglasitvi spomenikov NOB, - Informacija o poslovanju OZD v prvih treh mesecih leta 1984, - Poročilo o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983 - Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik zaobdobje 1981-1985 v letih 1981, 1982, 1983 in v prvem tromesečju leta 1984 z oceno razvoja za leto 1984 ter oceno možnosti razvoja v letu 1985, - Uresničevanje sklepov SO o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik z nadaljnjimi usmeri-tvami, - Predlog načrtov lokacij kioskov v občini Ljubljana Vič-Ru-dntk ' . .... .s : . • ' ' . . VJULIJU: - Predlog zazidalnega načrta VS 220/1 Brezovica - Predlog odloka o razglasitvi spomenikov NOB - Osnutek smernic za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986-1990, - Informacije o pripravah na žetev - Poročilo o uresničevanju resolucije o politiki družbenega plana v letu 1984. - Analiza stanja problematike in razvojne možnosti industrij-skih OZD v občini s poudarkom na izvozu. - Poročilo o delu podpismkov družbenega dogovora o spome-nikih revolucionarnega gibanja NOB in socialistične izgradnjeza leto 1983, . ... . ^ V SEPTEMBRU: - Registracija in zaščita lokalmh vodnih virov in vodovodov v občini Ljubljana Vič-Rudnik, • • - Predlog zazidalnega načrta Murgle - IV. faza. - Predlog odloka o načinu gospodarjenja s cestami. ulicami in trgi. ki niso razvrščeni v kategorizacijoceste. - Predlog novelacije zazidalnega načrta VS 6 (Nanoška ulica), • - Informacija o poslovanju OZD v prvem polletju 1984, ¦ - Sprememba odloka o davku na promet nepremičnin, ' - Rebalans proračuna za leto 1984 Program dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupno-sti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 je objavljen v delegatskem gradivu Naše komune št. 1 z dne 14. februarja 1984. delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 20. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 27. februarja 1984 po končanem skupnem zasedanju zborov skupščine občine. ¦ . , Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil Anton Dolničar, predsednik zbora. Na seji zbora je bilo prisotnih 35 delegatov od skupno 49 delegatov zbora združenega dela. Seje se niso udeležili delegati naslednjih konferenc delegacij: ' , - št. 4 - Iskra TOZD SEM - št. 6 - IGO Ljubljana, , ¦ . - št. 7 - Iskracommerce TOZD Servisi ¦ ¦ ' "¦ ¦ - št. 9 - Iskra TEI Horjul . - • \'' " - št. 11 - llirija Vedrog DSSS - št. 16 - Hoja TOZD Galanterija Podpeč _. . . ¦ - št. 18 - Kovinska industrija Ig '¦; - št. 26 - Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja " • ' - št. 29 - IB Elektroprojekt - št. 32 - SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki - št. 36 - Osnovna šola Trnovo - št. 38 - FAGG - ¦.'-.-¦ .. . ¦; ¦ ...-. . . - št. 40 - FNT -;'¦,= \.\ - št. 42 - Zveza skupnosti za zaposlovanje SRS Delegati zbora združenega dela so bili s sklicem seje obve-ščeni, da bo zbor obravnaval tudi predlog odločbe o ugotovitvi, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku Viška cesta-Dolgi most v splošnem interesu. Na seji je bilo predloženo usklajeno besedilo predloga odločbe, zato je zbor soglašal s predlogom razširitve dnevnega reda seje z obravnavo predloga navedene odločbe • •¦.;--. , •; ¦. - ; , .. r '¦:•.•¦¦" Zbor združenega dela je soglasno sprejel naslednji DNEVNI RED: 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 19. seje zbora, 2. Obravnava in sprejem osnutka odloka o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik, 3. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi odloka o davkih občanov, 4. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi, da je gradnja proizvodnega oskrbnega centra Semenarskega kombinata Semenarne iz Ljubljane v splošnem interesu, 5. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku Viška cesta-Dolgi most v splošnem interesu, 6. Obravnava in sprejem sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Obravnava in sprejem sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega var-stva Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Obravnava in sprejem sklepa o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti SRS za delno odpravo posledic naravnih nesreč v občinah Maribor-Pesnica, Lenart, Metlika, Šentjur pri Ce-Iju, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, llirska Bistrica, Postojna in Sežana ter v SR BiH, Hrvatski in AP Kosovo. * 10. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve, 11. Obravnava in sprejem predloga sklepa o določitvi kraja praz-novanja občinskega praznika v letu 1984, 12. Obravnava gradiva iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljana in določitev delegatov za sejo zbora združenega dela SML, 13. Vprašanja in predlogi delegatov. K. TOČKI 1." Skrajšan zapisnik 19. seje zbora združenega dela skupščine občinezdne21. decembra 1983 je bil brez pripomb ali dopolnitev odobren. K TOČKI 2. Uvodno poročilo k osnutku odloka o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik je podala Milena Smola, pomočnica predsednice komiteja za družbene dejavnosti. V sklopu priprav na obeležitev 400-letnice smrti Primoža Tru-barja je predlagana tudi razglasitev Rašice pri Velikih Laščah za kultumi in zgodovinski spomenik. O osnutku odloka je potekala širša razprava v vasi Rakitna, do predloga odloka pa je potrebno doreči tudi bodoče upravitelje objektov in jih vnesti v dokument. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osrutek odloka o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik. K TOČKI 3. Osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov je objavljen v delegatskem gradivu. Razprave o osnutku nj bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov s sklepom o preoblikovanju osnutka odloka v predlog, 2. predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov. K TOČKI 4. Razprave ni bilo. * - SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi, da je gradnja proizvodnega oskrbnega centra Semenarskega kombinata Semename iz Ljubljane v splošnem interesu. ^ _ - ¦ , - -K TOČKI 5. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela jč soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na od-seku Viška cesta-Dolgi most v splošnem interesu. K TOČKI 6. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o so-glasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik K TOČKI 7. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno spreiel sklep o so-glasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik. K TOČKI 8. V razpravi o predlogu sklepa o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 so sodelovali: Julka Ažman, delegatka konference delegacij št. 25 - HP Kolinska TOZD Vino-cet, Pavle Weiss, delegat konference delegacij št. 8 - TOVIL in Marja Mihelič, tajnik zbora SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984. KTOČKI9.) ' '"' * V razpravi so sodelovali: Miran Mihelčič, delegat konference delegacij št. 39 - Fakulteta za elektrotehniko, Vojislava Bole, delegatka konference delegacij št. 41 - BF VTOZD za veterinar-stvo, Julka Ažman. delegatka konference delegacij št. 25 - HP KolinskaTOZD Vinocet, Teodor Mohar. delegat konferencedele-gacij št. 1 - Inštitut Jožef Stefan, Jožica Pogačnik, članica izvrš-nega sveta skupščine občine ter Janko Japelj, član izvršnega sveta skupščine občine. Na podlagi razprave so bila oblikovana naslednja delegatska vprašanja, na katera naj poda celovito pojasnilo odbor podpisni-kov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti: 1. Ali bodo slovenskim občinam Maribor-Pesnica Ptuj, Lenart, Metlika, Šentjur pri Celju, Šmarie pri Jelšah, Sevnica, llirska Bistrica, Postojna in Sežana odobrena sredstva v predlagani višini \z sredstev solidarnosti. zbranih v letu 1983 ali iz sredstev, zbranih v letu 1984? 2. Ali gre v primeru odobritve solidarnostnih sredstev drugim republikam in AP za obliko nadaljevanja pomoči ter ali so predla-gani zneski nominalni in bodo taki tudi ostali ali obstoja možnost valorizacije teh zneskov? 3. V februarju mesecu t. I. je prizadela zimska ujma Tolminsko in Gorenjsko. Ali bo prizadetim krajem tudi odobrena pomoč iz že zbranih sredstev solidarnosti ali se bodo za ta namen zbirala nova sredstva?^ Hkrati je bil podan predlog. naj odbor podpisnikov dmžbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti poda poročilo o višini zbranih sredstev in o uporabi teh sredstev. Delegati žele tudi pojasnilo, ali se prenašajo tudi v naslednje obdobje. Poročilo se naj objavi v delegatskem gradivu. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. sklep o uporabi sredstev solidarnosti SRS za delno odpravo posledic naravnih nesreč v občinah Maribor-Pesnica, Lenart, Metlika, Šentjur pri Celju. Šmarje pri Jelšah, Sevnica, llirska Bistrica, Postojna in Sežana. 2. sklep o dodelitvi sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč potresa in poplav SR Bosni in Hercegovini. SR Hrvatski in AP Kosovo. K TOČKI 10) . , ¦ •- Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je zbor združenega dela soglasno sprejel: 1. sklep o imenovanju pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1984, 2. sklep o imenovanju članov žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik, 3. sklep o imenovanju Ruže Tekavec za pomočnico družbe-nega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana. 4. sklep o imenovanju Franca Brenčiča in Miloša Lapajneta za delegata y delavski svet Zavoda za izgradnjo Ljubljane in Janeza Reflaka za delegata v delavski svet Zavoda za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem. KTOČKI11.) Na predlog predsedstva Občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je zbor združenega dela soglasno sprejel sklep o določitvi kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1984 (kra-jevna skupnost Iška vas). K TOČKI 12.) • , ,¦ Predsednik zbora je seznanil delegate s stališči in predlogi izvršnega sveta k naslednjim točkam dnevnega reda sej zborov skupščine mesta Ljubljana 1. 3. 1984: 1. položaj telesne kulture v Ljubljani. : - ; ¦ 2 program aktivnosti za uresničevanje zakona o družbenem sistemu iniormiranja. 3. osnutek odloka o določitvi naselij na območju Ijubljanskih občin, ki se štejejo za naselja mestnega značaia in obmestna naselja. 4. osnutek odloka o zimski službi na območju Ijubljanskih občin Alojz Tomaževič delegat konference delegacij št. 31-KP Ljub-Ijana TOZD Komunalne gradnje je podal pripombe in predloge delegacije k 2.. 3.. 4.. 5.. in 14. členu osnutka odloka. V razpravi so sodelovali: Vojislava Bole. delegatka KD št. 41 -BF VTOZD za veterinarstvo. Alojz Tomaževič. delegat KD št. 31 - KPL TOZD Komunalne gradnje, Miran Mihelčič, delegat KD št. 39 - Fakulteta za elektrotehniko, Mitja Kersnik, delegat KD št. 46 -KZ Ljubljana TZO Vič in Teodor Mohar, delegat KD št. 1 - Inštitut Jožef Stefan Na 21. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana, ki bo 1. 3. 1984 sp bili delegirani delegati naslednjih konierenc delegacij: - za področje gospodarstva 1. Julka Ažman, KD št. 25, 2. Pavle Virant, KD št. 15, • " . 3. Alojz Tomaževič, KD št. 31, 4. Borut Verč, KD št. 17, - za področje kulture in prosvete: 5. Miran Mihelčič, KD št. 39 6. Mirjana Velikič, KD št. 34, ' ' " - za področje zdravstva in sociale 7. delegat KD št. 43 - ZDL-TOZD Vič-Rudnik, - za področje obrti -, 8. Franc Smrtnik, KD št. 44, ' . - za področje kmetijstva ,' ¦ 9. Ivan Levstik, KD št. 48. Za podajo predlogov in stališč h gradivu za sejo zbora SML je bil pooblaščen delegat Alojz Tomaževič. K TOČKI 13.) Pri točki 12. dnevnega reda je delegat Mitja Kersnik - KD št. 46 postavil vprašanje, zakaj se v Ljubljani še vedno uporablja solje-nje cestišč, ko vemo, da se v svetu opušča zaradi stroškov in posledic. Ko je predsednik zbora opozoril delegate na pobudo, da bi se seje zborov sklicevale pred 16. uro, so bili prisotni delegati mnenja, da je zgodnejša ura (15.30) primernejša za sklic sej. Seja zbora je bila zaključena ob 18. uri. Tajnikzbora: PREDSEDNIKZBORA: Marja Mihelič, I. r. Anton Dolničar, I. r. v 'r ¦- ¦ ¦-¦¦¦¦¦ ¦¦ . SKRAJŠAN ZAPISNIK 19. seje zbora krajevnlh skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, je bila v ponedeljek, dne 27. februarja 1984 po končanem skupnem zasedanju zborov. Sejo zbora krajevnih skupnosti je na podlagi statuta občine in poslovnika skupščine občine sklical in vodil predsednik zbora, Franc BRENČIČ Na seji zbora je bilo prtsotnih 28 delegatov zbora od skupno 38 delegatov. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih krajevnih skup-nosli: Brdo, Črni vrh, Golo-Zapotok, Horjul, Lavrica, Pijava go-rica. Rob, Turjak, Vnanje Gorice in Zeleni log. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglašali z razširitvijo dnevnega reda z obravnavo predloga odločbe o ugotovitvi, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku Viška cesta-Dolgi most v splošnem interesu ter hkrati umaknili obravnavo osnutka zakona o pokopaltščih in pogrebnih dejavnostih ter o urejanju pokopa-lišč. Nato pa so soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 18. seje zbora 2. Obravnava in sprejem osnutka odloka o r^zglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik 3. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi odloka o davkih občanov 4. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi, da je gradnja proizvodnega oskrbnega centra Semenarskega kombinata Semenarne iz Ljubljane v splošnem interesu 5. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku Viška cesta-Dolgi most v splošnem interesu 6. Obravnava in sprejem sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 7. Obravnava in sprejem sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o utanovitvi občinske skupnosti otroškega var-stva Ljubljana Vič-Rudnik 8. Obravnava in sprejem sklepa o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti SRS za delno odpravo posledic naravnih nesreč .. _ v občini Maribor-Pesnica, Lenart, Ptuj, Metlika, Šentjur pri : Celju. Šmarje pri Jelšah, Sevnica, llirska Bistrica, Postojna in Sežana ter v SR BiH, Hrvatski in SAP Kosovo 10 Predlogi komisijeza volitve, imenovanja in kadrovske zadeve - Predlog sklepa za imenovanje pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1984 ... - Predlog sklepa o imenovanju pomočnice družbenega pra-vobranilca samoupravljanja - Predlog sklepa za imenovanje delegatov v samoupravne organe Zavoda za izgradnjo Ljubljane in TOZD Urbanizem -LUZ •v - Predlog sklepa za imenovanje članov žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984 11. Določitev kraja praznovanja občinskega praznika v letu 1984 12 Obravnava gradiva iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML 13. Vprašanja in predlogi delegatov. K točki 1./ V razpravi je sodeloval Štefan Gumilar - delegat KS Malči Belič, ki predlaga, da se v zapisnikih sej zbora navaja povzelek tistih razprav, ki so sprejete kot dopolnitve k posameznim točkam predlogov. Prav tako pa tudi. če so dopolnitve sprejete na sejah obeh drugih zborov, če sta obravnavala vsebino predloga. Skrajšan zapisnik 18. seje zbora krajevnih skupnosti z dne21. 12. 1984 s predlagano dopolnitvijo je bil soglasno odobren. K točki 27 V razpravi o osnutku odloka o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik sta sodelovala Franc Brenčič in Janez Gruden - delegat KS Velike Lašče. Delegat iz KS Velike Lašče je predlagal razširitev 4. člena -točke 2 osnutka odloka tako, da se vključi v odlok tudi turistično-gostinska dejavnost. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je osnutek odloka o razglasi-tvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik s predlagano dopolnitvijo 4 člena - 2. točke soglasno sprejel. K točki 3./ V razpravi o osnutku odloka o spremembi odloka o davkih občanov so sodelovali Franc Brenčič, Tomaž Štembal -. delegat KS Murgle in Štefan Gumilar - delegat KS Malči Belič. Delegata KS Murgle in Malči Belič sta predlagala, da se pov-zetke odlokov z davčnega področja s posebninn poudarkom spre-membam davčnih stopenj objavi v glasilu Naša komuna ter na ta način seznani širši krog občanov. Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov s sklepom, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog odloka 2. Sprejme se predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov ... K točki 47 ... . : Razprave o predlogu odločbe o ugotovitvi, da je gradnja proiz-vodnega oskrbnega centra Semenarskega kombinata Seme-narne iz Ljubljane, ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi, da je gradnja proizvodnega oskrbnega centra Semenarskega kombinata Semenarne iz Ljubljane v splošnem interesu. K točki 5./ Uvodno obrazložitev k predlogu odločbe o ugotovitvi, da je rekonstrukoija Tržaške ceste na odseku Viška cesta - Dolgi most v splošrfem interesu je podal član izvršnega sveta Janez Kovač. V razpravi so sodelovali Franc Brenčič, Janez Kovač in Silvan Devetak, delegat KS Trnovo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odločbe o ugotovitvi, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na od-seku Viška cesta - Dolgi most v splošnem interesu. K točki 6./ K predlogu zakona o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik ni bilo razprave. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik soglasno sprejel. K točki 77 Razprave o predlogu sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik. K todki 87 K sprejemu sklepa o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984 ni bilo razprave. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel sklep o obliki in višini nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 K točki 97 V razpravi o predlogu sklepa o uporabi sredstev solidarnosti SRS za delno odpravo posledic naravnih nesreč v občinah Mari-bor-Pesnica, Lenart, Ptuj, Metllka, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, llirska Bistrica, Postojna in Sežana ter v SR BiH, Hrvatski in SAP Kosovo so sodelovali Franc Brenčič, Silvan Devetak - KS Trnovo, Jernej Kozak - KS Rožna dolina, Miloš Lapajne - KS Milan Česnik, Tomaž Štembal - KS Murgle, Corut Mišica - namestnik predsednika IS in Marjan Krmavner - član IS. Na podlagi razprave je bila sprejeta zahteva, da odbor podpi-snikov predloži poročilo o zbranih sredstvih solidarnosti in upo-rabi teh sredstev Hkrati je bilo postavljeno vprašanje, ali bodo prizadeti kraji na Gorenjskem tudi deležni pomoči izsolidarnost-nih sredstev. SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti je predlog sklepa o upo-rabi sredstev solidarnosti SRS za delno odpravo posledic narav-nih nesreč v občinah Maribor-Pesnica, Lenart, Ptuj, Metlika, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, llirska Bistrica, Postojna in Sežana soglasno sprejel. 2. Zbor krajevnih skupnosti je predlog sklepa o uporabi sred-stev solidarnosti SRS za odpravo posledic naravnih nesreč v SR BiH, Hrvatski in SAP Kosovo sprejel z večino glasov (1 vzdrževan glas). K točki 107 V razpravi so sodelovali Silvan Devetak - KS Trnovo, Štefan Gumilar - KS Malči Belič, Jernej Kozak - KS Rožna dolina, Franc Brenčič in Borut Mišica - namestnik predsednika IS Delegati KS Trnovo, Malči Belič in Rožna dolina so predlagali, da bi se praznovanje občinskega praznika v sedanjem stabiliza-cijskem obdobju izvedlo s čim manjšimi sredstvi. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je 1. z večino glasov (en glas vzdržan) sprejel sklep o imenovanju pripravljalnega odbora za organizacijo in izvedbo praznovanja občinskega praznika v letu 1984, 2. soglasno sprejel sklep o imenovanju pomočnice družbe-nega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, 3. soglasno sprejel sklep za imenovanje delegatov v samo-upravne organe Zavoda za izgradnjo Ljubljane in TOZD Urbani-zem - LUZ, 4. soglasno sprejel sklep za imenovanje članov žirije za podeli-tev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1984. K točki 117 \ SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je brez razprave z večino glasov (en vzdržani glas) sprejel sklep o določitvi kraja praznova-nja občinskega praznika v letu 1984. K točki 127 H gradivu za seje zborov mestne skupščine je izvršni svet predložil stališča in predloge k osnutku odloka o določitvi naselij na območju Ijubljanskih občin. ki se štejejo za naselja mestnega značaja in obmestna naselja. k programu aktivnosti za uresniče-vanje zakona o družbenem sistemu informiranja. k položaju tele-sne kulture v Ljubljani in k osnutku odloka o zimski službi na območju Ijubljanskih občin. V razpravi o osnutku odloka o določitvi naselij na območju Ijubljanskih občin so sodelovali Franc Brenčič, Anton Šebenik-KS Brezovica. Janez Oven - KS Dobrova in Borut Mišica -namestnik predsednika IS. KS Brezovica je podala tehtne pnpombe k osnutku odloka o določitvi naselij na območju Ijubljanskih občin, ki se štejejo za naselja mestnega značaja in obmestna naselja in poudarila, da predlagani odlok povsem poruši dolgoletno usklajevanje vseh interesov prostorskega planiranja za krajevno skupnost. Povsem |e soglašala s pobudo. da se osnutek odloka prekvalifi-cira v delovni osnutek ter da je potrebno zagotoviti širšo razpravo o tem aktu v vseh sredinah. Zbor krajevnih skupnosti je predlagane pripombe osvojil in sprejel kot pripombe zbora KS. Na 21.sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo 1. marca 1984 so bili delegirani delegati \z naslednjih krajevnih skupnosti: v , ' - KS Peruzzi - Tomaž Okorn - ¦ • . . - KS Galjevica - Franc Pirc .V . "' - KS Jška vas - Janez Rupert - KS Brezovica - Anton Šebenik - KS Malči Belič - Štefan Gumilar - KS Dobrova - Janez Oven Delegati, ki so delegirani na sejo zbora občin SML so bili pooblaščeni. da stališča in predloge posredujejo in zastopajo na seji zbora občin. 22. seje zbora občin skupščine mesta Ljubljane se bodo udele-žili delegati naslednjih krajevih skupnosti: Rakitna. Golo-Zapo-tok, Tomišelj, Vrhovci. Velike Lašče in Rudnik. K točki 12./ Zbor krajevnih skupnosti zavrača odgovor mestnega komiteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze na pobudo zbora za prioritetno reševanje problematike oskrbe s pitno vodo v Ijubljanskih občinah. Oskrba z vodo je ena osnovnih življenjskih potreb slehernega občana. zato zbor krajevnih skupnosti po-novno odločno zahteva. da komite to problematiko prične ustrezno reševati na območju vseh petih Ijubljanskih občin. Zbor terja izdelavo celovite analize te problematike s konkretnimi predlogi za njeno rešitev. Pisna delegatska vprašanja so posredovali: 1 KS Rakitna: Kakšno je stanje v zvezi s sanacijo Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna in financiranjem I. etape I. 1aze izgradnje vodovoda v Rakitni? 2 KS Malči Belič: - Delegacija se ne strinja z odgovorom Komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. da je opustila nadaljnje aktivnosti za po-novno postavitev brvi za pešce v podaljšku Šibeniške ulice s prehodom Jamove v Čampovo ulico. Odločitev o ukinitvi prehoda še ni bila sprejeta. Kdo je pristojen izdati ustrezen sklep? Delegacija zahteva ponovno postavitev brvi v podaljšku Šibeni-ške s prehodom v Čampovo. Za delegacijo je nesprejemljiv tudi odklonilni odgovor zaradi perspektivne gradnje sodobnega mo-stu v podaljšku Koprske ulice. ker je ta perspektiva v sedanjih razmerah verjetno zelo oddaljena. - Delegacija ponovno postavlja vprašanje pliniiikacije in sicer ne le po Jamovi. temveč kompleks med Jarnovo in Gerbičevo ulico. f,- . .,.,,.. ¦ Predsednik zbora MarjaMihelič, I. r. . • • . ¦ • Anton Dolničar, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 20 seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 21. marca 1984 s pričetkom ob 15. uri. Sejo zbora je sklical predsednik zbora Franc BRENČIČ. Na podlagi oddanih pooblastil je ^bilo ugotovljeno, da je od skupno 38 delegatov zbora seji prisostvovalo 33 delegatov. S tem je bila sklepčnost podana. Seje zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati na-slednjih KS: Brdo, Dobrova, Kolezija, Preserje in Tomišelj. Predlagan in sprejet je bil naslednji - ' * - DNEVNI RED: 1. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora krajev-nih skupnosti, ¦•¦ ¦ r:- . ¦. ;_ \ . ¦ 2. Ugotovitev izida volitev. '.*'¦¦ ,*v .-«- '. ;-; "'-' K točki 1./ v * ¦-'¦' '""' '"¦ Za nemoten potek volitev je predsednik zbora predlagal izvoli-tev predsedstva volilnega telesa v naslednji sestavi: 1 predsedujoči: Olga Finec, delegatka KS Zeleni log 2. član: Roman Lavriša, delegat KS Barje . 3. član: Ivan Klemen. delegat KS Vnanje gorice Predlog je bil soglasno sprejet. Predsednica volilnega telesa je prosila sekretarja OK SZDL tov. Draga černoš, da poda predlog kandidatov za prdsednika in namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti. Predsednica volilnega telesa je delegate opozorila, da oba kandidata volijo s tajnim glasovanjem. Po končanem volilnein postopku in pregledu glasovnic je pred-sedstvo volilnega telesa razglasilo izid volitev. Od prisotnih 33 delegatov je - za predsednika zbora krajevnih skupnosti Franca BRENČIČA glasovalo 33 delegatov - za namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti Sonjo dr. KUKOVEC |e glasovalo 33 delegatov. Glede na navedeni izid glasovanja je predsednica volilnega telesa razglasila, da je izvoljen - za predsednika zbora krajevnih skupnosti Franc Brenčič - za namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti Sonja dr. Kukovec. Franc Brenčič se je v svojem imenu in v imenu tov. Kukovec zahvalil za izvolitev. Povedal je, da je to težka in obvezujoča naloga, ki jo bo lahko uspešno opravil le s skupnim, strpnim in vzajemnim delom vseh delegatov zbora. , ^, ¦''¦-,. Seja je bila zaključena ob 15.25. Tajnik zbora KS: Predsednik zbora KS: Bojan Zaletel, l.r. Franc Brenčič, l.r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 20. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo. 21. marca 1984 s pričetkom ob 15. uri. Sejo družbenopolitičnega zbora je sklicala predsednica zbora Marija Stanič, pričel pa jo je delegat družbenopolitičnega zbora Janez Barlič Od 30 delegatov družbenopolitičnega zbora je bilo na seji prisotnih 22 delegatov. Seja zbora je bila sklepčna Opravičeno odsotni so bili Intihar Alojz, Krnec Aleš, Marija Stanič in Marija Tomšič. Neopravičeno pa so izostali Golob Martin, Kum Darko in Snoj Vilma. ¦•^^.-.^ ¦ ¦ ¦ -- Poleg delegatov družbenopolitičnega zbora so seji prisostovali še Franc Krumberger, predsednik OK SZDL, Jožica Pogačnik, Tanja Jelen, Albin Stritar, Stane Abunar, člani IS. Predlagan in sprejet je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev, predsednika in namestnika predsednika družbeno-političnega zbora, 2. Ugotovitev izida volitev, 3. Nadomestne volitve za izpraznjena delegatska mesta v druž-benopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije, 4. Nadomestne volitve za izpraznjena delegatska mesta v druž-benopolitičnem zboru skupščine mesta Ljubljane, 5. Ugotovitev izida volitev. K točki 1. V imenu občinske konference SZDL Vič-Rudnik, ki je vodila postopek evidentiranja in kandidiranja za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine je podal predloge kandidatov za predsednika in namestnika predsednika predsednika družbenopolitičnega zbora. predsednik OK SZDL Franc Krumberger. Za predsšdnika družbenopolitičnega zbora se predlaga dose-danja predsednica DPZ Marija Stanič, za njenega namestnika pa tudi dosedanji namestnik predsednice zbora, Miroslav Petje. Glasovanje o izvolitvi predsednika in namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora je bilo tajno. K točki 2. Po končanem volilnem postopku in pregledu glasovnic je izid volitev naslednji: ..; ¦. .... •-",,., Od prisotnih 22 delegatov je ' - za predsednika družbenopolitičnega zbora glasovafo 22 de-legatov - za namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora je glasovalo 22 delegatov. Glede na navedeni izid glasovanja je družbenopolitični zbor soglasno izvolil - za predsednico družbenopolitičnega zbora Marijo STANIL - za namestnika predsednice družbenopolitičnega zbora Mi-roslava PETJETA. K točki 3. in 4. Predloge kandidatnih list za nadomestne volitvezaizpraznjena delegatska mesta v družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije in za nadomestne volitve delegatov za izpraznjena delegatska mesta v družbenopolitičnem zboru skupščine mesta Ljubljane je podal predsednik OK SZDL Vič-Rudnik Franc Krum-berger. V imenu občinske volilne komisije je Jožica Pogačnik pojasnila delegatom način glasovanja. Za nemoten potek volitev je delegat DPZ Janez Barlič predlagal izvolitev 3-članskega delovnega predsedstva v naslednji sestavi: - za predsednika: Miroslav Petje - za člane: Brane Bertoncelj, Maks Klanšek Za zapisnikarja pa Zdenka Sever. Predlog je bil soglasno sprejet. Predsedujoči delovnega predsedstva razdeli glasovnice in po-novno opozori delegate, da se voli s tajnim glasovanjem. O poteku glasovanja za nadomestne volitve delegatov za izpraz-njena delegatska mesta v DPZ skupščine SRS in skupščine mesta Ljubljane vodi poseben zapisnik, ki je sestavni del tega zapisnika. K točki 5 Ugotovitev izida volitev Predsedujoči delovnega predsedstva razglasi izid volitev: Od 22 delegatov družbenopolitičnega zbora je 1. za celotno listo kandidatov za izpraznjena delegatska mesta v družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije glasovalo 21 delegatov, - proti kandidatom ni bil nihče, * ¦ ' - neveljavna je bila ena glasovnica, - vsak posamezni kandidat je dobil 21 glasov; 2. za celotno listo kandidatov za izpraznjena delegatska mesta v družbenopoiitičnem zboru skupščine mesta Ljubljane je glaso-valo 21 delegatov, - proti kandidalom ni bil nihče, - neveljavna je bila ena glasovnica, - vsak posamezni kandidat je dobil 21 glasov. odgovori na vprašanja delegatov V zvezi z delegatskimi vprašanji, ki so jih delegati ZDora združe-nega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik postavili 27. 2. 1984' dajemo naslednje odgo-vore: 1. Ali bodo slovenskim občinam Maribor Pesnica, Ptuj, Lenart, Metlika. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. Sevnica, llirska Bistrica. Postojna in Sežana odobrena sredstva v predlagani višini iz sredstev solidarnosti. zbranih v letu 1983 ali iz sredstev, zbranih v Ietu1984? V skladu s 4. členom Dogovora o oblikovanju solidarnostnih sredstev narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in AP za odpravljanje posledic elementarnih nesreč (Ur. list SFRJ, št. 44/74), se sredstva solidarnosti oblikujejo v višini 0,2% na leto od družbenega proizvoda vsega gospodarstva republike oziroma avtonomne pokrajine za preteklo leto. Obveznost izločanja sred-stev solidarnosti preneha. ko sredstva dosežejo raven najmanj 2% družbenega proizvoda vsega gosppdarstva republike ozi-roma avtonomne pokrajine v letu, ko mu sledi leto, v katerem preneha obveznost izločanja sredstev solidamosti. V SR Sloveniji se sredstva solidarnsoti oblikujejo na podlagi Zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti (Ur. list SRS, št. 3/75). Kot je iz uvoda razvidno se sredstva solidarnosti v kolikor niso tekoče porabljena. prenašajo v naslednje leto. Zato bodo skup-ščinam občin. ki so navedena v vprašanju, dodeljena sredstva solidarnosti oblikovana do dne nakazila. 2. Ali gre v primeru odobritve solidarnostnih sredstev drugim republikam in AP za obliko nadaljevanja pomoči ter ali so predla-gani zneski nominalni in bodo taki tudi ostali ali obstoja možnost valorizacije teh zneskov? V primeru odobritve sredstev solidarnosti SR BiH, SR Hrvatski in AP Kosovu gre za obliko dodelitve sredslev solidarnosti na podlagi določil: - dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in AP za odpravljanje posledic elementarnih nesreč (Ur. list SFRJ. št. 16/79). - dogovora o ugotovitvi in cenitvi škode od elementarnih ne-sreč (Ur. list SFRJ, št. 24/78), - zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Ur. list SRS. št. 3/78). - družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti. Predlagani zneski so določeni z Dogovorom o oblikovanju sredstv solidarnosti za odpravo posledic potresa, ki sejezgodilv SR BiH 1981, za odpravo posledic potresa v SR Hrvatski 1979. leta ter za odpravo posledic potresa in poplav v SAP Kosovo leta 1980. Citirani dogovor ne predvideva valorizacije dogovorjenih zne-skov, 3. V februarju mesecu t. I. je prizadela ujrna Tolminsko in Gorenjsko. Ali bo prizadetim krajem tudi odobrena pomoč iz že zbranih solidarnostnih sredstev ali se bodo za ta namen zbirala nova sredstva? V posameznih občinah SR Slovenije je v času od 9. do 11. februarja 1984 močan veter povzročil večjo materialno škodo. Glede na to. da so člani odbora podpisnikov družbenega dogo-vora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti na svoji zadnji t. j. 6 seji dne 22. 2. 1984 že obravnavali nastalo škodo. vas seznanjamo z izvletkprn iz zapismka: Člani odbora so bili seznanjeni s.posledicami škode po moč-nem vetru v. clp^9scjfjJ^l1,.^e^.uar>a,,)5|84. ki je povzročil večjo škodo predvsem v naslednjih občinah: Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice, Tolmin, Idrlja in Šmarje pri Jelšah. Člane odbora se je seznanilo tudi s stališčem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in oceno ter zaključki Predsedstva RK SZDL Slovenije, kakor tudi z mnenji resorskih republiških orga-nov, na osnovi česar se je v razpravi zaključilo, da prvotne ocene, katere je odbor sprejel od posameznih prizadetih občin, bistveno odstopajo od podatkov, s katerimi razpolagajo resorni republiški organi. Ugotavlja se tudi, da ocenjena škoda v primerjavi z družbenim proizvodom za leto 1983, katerega je posredo\/al Za-vod SR Slovenije za družbeno planiranje, bistveno odstopa od primerjave škode z družbenim proizvodom iz Ieta 1982, sčimer je vprašljiva upravičenost do solidarnostnih sredstev v skladu s predpisanimi cenzusi iz družbenega dogovora. Glede na večjo škodo v občini Tolmin in mnenja pristojnih republiških organov, da je za to občino ob teh ugotovitvah nujno zagotoviti čimpreje sredstva za odpravo posledic zaradi močnega vetra, je bil sprejet naslednji sklep: 1. Skupščini občine Tolmin se odobrijo akontativna sredstva v višini 15.000.000,00 din, ko se pridobijo pismena strokovna mne-nja pristojnih resomih organov. 2. Vloge ostalih občin se bodo obravnavale po prejetju vlog vseh prizadetih občin, v katerih bo pVikazana ocena škode v skladu z veljavno metodologijo in na te vloge pridobljena stro-kovna mnenja pristojnih resornih organov. Dokončno oceno škode je do 29. 3. 1984 posredovala le skup-ščine občine Šmarje pri Jelšah. Predsednik odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji Jože KAVČIČ 1. Delegatsko vprašanje KS Rakitna - 19. seja zbora krajevnih skupnosti dne 27. 2. 1984 VPRAŠANJE: Glede sanacije MKZ Rakitna menimo, da je dovolj odlaganja, preučevanja in dogovarjanja o programskih zasnovah, saj so bile te že sprejete in dopolnjene. S tem se sanacija zavlačuje, predvi-dena sredstva pa izgubljajo na vrednosti spričo nenehnih podra-žitev. Krajevna skupnost je pričela z gradnjo vodovoda, ki bo v letu 1984 predvidoma začel delovati, ta pa je kot vemo predpogoj za sanacijo MKZ, ki naj se začne vzporedno z vodovodom. ODGOVOR Skupnosti samoprispevka III: V zvezi s problematiko gradnje MKZ Rakitna je na 5. seji Skupščine samoprispevka III podala delegacija občine Ljubljana Vič-Rudnik več pripomb in predlogov, zato podajamo naslednja pojasnila: Predlog za zamik začetka gradnje MKZ Rakitna je podala konferenca delegacij SOb Ljubljana Vič-Rudnik na 3. seji skup-ščine samoprispevka III dne 25. 11. 1982. Kot razlog je bilo navedeno, da je potrebno najprej zgraditi vodovod. V letu 1983 so bile izdelane programske osnove in potrjene na gradbenem in operativnem odboru ter Komisijah samoprispevka III. Programske osnove so potrjene pod določenimi pogoji in si-cer: na podlagi teh programskih osnov naj se izdela projektivni preizkus iz katerega bo razvidno, koliko bo možno predviden program realizirati v okviru obstoječih stavb in finančnih sred-stev. Tehnična komisija je sprejela sklep, da je treba predhodno pridobiti strokovno mnenje Zavoda za raziskavo materiala glede potresne varnosti obstoječih stavb. K odgovoru skupnosti samoprispevka dodajamo še naslednje informacije. Strokovno mnenje ZRMK je že pridobljeno ter na izvršnem odboru sprejet sklep, da se nadaljuje s pripravljalnitni deli. Skupnost samoprispevka III je adaptacijo objekta uvrstila v leto 1984. Program del v tekočem letu je že potrdil izvršni odbor skupnosti ter je dan v obravnavo in potrditev tistim samouprav-nim interesnim skupnostim, ki bodo linancirale dejavnost. Pro- gram gradnje objektov za leto 1984 bo dokončno sprejet na skupščini samoprispevka III, ki bo konec meseca marca. S tem je dan tudi odgovor na vprašanje KS Rakitna postavljeno na 19. seji zbora KS dne 27. 2. 1984. Občinski komite za družbene dejavnosti 2. Delegatsko vprašanje delegata konference delegacij št. 46 KZ Ljubljana TZO Vič - 20. seja ZZD dne 27. 2. 1984 VPRAŠANJE: Zakaj v Ljubljani vztrajamo in uporabljamo soljenje cestišč, ko vemo, da se v svetu opušča zaradi stroškov in posledic? ODGOVOR: Odlok o ureditvi zimske službe na območju Ijubljanskih občin (Uradni list SRS št. 2 z dne 25 1. 1980, stran 181) predvideva v 2. členu posipavanje nekategoriziranih cest, ulic, trgov in kolesar-skih stez z ustreznim materialom za preprečevanje poledice. Kakor pa vam je znano se v Ljubljani uporablja sol in pesek. Res je to, kar trdi delegacija, da se v zahodni Evropi skuša nadome-stiti sol z drugimi ustreznimi sredstvi, vendar so nekajletne razi-skave pokazale, da je sol še vedno najcenejše in najučinkovitejše sredstvo za odstranitev poledice oziroma za preprečevanje na-stajanja tako imenovane snežne deske. Tako smo tudi v Ljubljani še do lanske zime uporabljali sol na vseh ulicah, na katerih izvajamo zimsko službo. Po sklepu štaba zimskeslužbe pasmo vzimi 1983/84zaradi varčevanja posipavali intenzivno s soljo le ceste in ulice po katerih poteka mestni potniški promet ter važnejše in tranzitne ulice. Stranske, manj prometne oziroma stanovanjske ulice pa so ostale neposute. Moramo pa povedati, da smo zaradi takšnega načina posipavanja doživeli tudi kritiko in so posamezne krajevne skupnosti v Ljub-Ijani zahtevale, da se tudi manj prometne ulice posipavajo in čistijo do kopnega. Zakaj se vseh ulic ne posipava s kamnitimi agregati? Tu nastaja kup dodatnih stroškov kot na primer čišče-nje oziroma struganje peska v spomladanskem Času, čiščenje požiralnikov ter vezne in glavne kanalizacije, ker pri tem prihaja do prekomernega obrusa kanalskih cevi. Pred leti se je posipa-valo z mešanico soli in peska in zaradi malo prej naštetih vzrokov smo na zahtevo DO »Kanalizacija« zopet prešli na čisto sol. Poudarjamo pa, da kolikor se v Ljubljani dcigovorimo za drug ustreznejši način posipavanja oziroma odstranjevanja poledice, da lahko pristopimo k temu. Zavedati pa se moramo, da je potrebno urediti odlok in ne nazadnje zagotoviti'tudi sredstva, ki pa bodo nedvomno višja kot jih imamo na razpolago v tem trenutku. V upanju, da smo zadovoljivo odgovorili na zastavljeno vpraša-nje vas tovariško pozdravljamo. Komunalno podjetje Ljubljana ' ' TOZD Komunalne gradnje VABILO Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik praznuje vsako leto občinski praznik v počastitev obletnice [ • - . i ,. -' j..-.i ustanovitve Osvobodilne fronte27. aprila. ¦_''.'-;> ¦ ¦ '¦ , "V Po dolgoletni tradiciji praznuje skupščina občine praznik vsako leto v drugi krajevni skupnosti s slavnostnim zasedanjem delegatske skupščine in zborovanjem delovnih Ijudi in občanov. , Slavnostno zasedanje delegatske skupščine in zborovanje delovnih Ijudi in občanov bo v petek, dne 27. aprila 1983 ob 10. uri . . ' • r ¦'- ;'¦'¦' v Iški vasi -'..' ; . */ : "., Delegate vseh zborov skupščine občine in delegate samoupravnih interesnih skupnosti ; ¦ ; vabimo / -•-¦ ' ^ /w V ¦ V: / da se slovesnosti polnoštevilno udeleže ter s svojo udeležbo phspevajo k slavnostnemu vzdušju zasedanja delegatske skupščine in zborovanja delovnih Ijudi in občanov občine Ljubljana Vič-Rudnik. Podroben potek slovesnosti in kulturnega programa, kakor tudi možnosti prevoza na slavnostni prostor, bo objavjen v sredstvih javnega obveščanja. •. . - ' ¦ 7 . .; ¦"¦••'U • Phpravljalniobor .,? ' .,, ^?, ." za proslavo občinskega praznika Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.