Rripoved interniranca Hermana Janeža
Beg skozi rov v svobodo
Od 10. aprila 1982 nosi enota teritorialne obrambe Ljubljana-Šiška ime narodnega he-roja Franca Ravbarja-Viteza. Za dan enote je izbran datum, ko je uspelo skupini interni-rancev pobegniti iz italijanskega koncentra-cijskega ta,borišča v Gonarsu. To se je zgo-dilo 31. avgiasta 1942, oziroma v noči s 30. na 31. avgust.
Rov in pobeg sta vlila komandi taborišqa strah, ker je uvidela, da ne more z ničemer uničiti v interniraacih revoluckmamega duha ili hrepenenja po svobodi.
Tedaj sem bil v osmem letu starosti. 6. de-cembra 1942 sem pripotoval s transportom iz koncentracijskega taborišča na Rabu. Razme-stili so nas v 6. barako, ki je bila druga so-seda 22. barake, iz ftatere je bil' organiziran pobeg. Prva in najbližja soseda je bila 21. ba-raka. Internirahci smo bili popolnoma izčrpa-ni, živi okostnjaki, marsikateri ni bil sposo-ben stati na nogah. Zato nas je še bolj pr.e-tresal suh furlanski mraz. V zgodnjih popol-danskih urah, ko je sonce usmerilo svoje žarke v južne stene 6; in 22. barake, so želeli interniranci všaj malo ogreti svoje premra-ženo telo, zato so se naslanjali na steno 6. barake ali secteli ob njej na tleh. Enako so hoteli storiti tudi ob 22. tearaki. Stražarji in karabinjerji se od 2,2. barake na najbolj grob način odgnali vsakogar. Če ni bilo drugače. je sletlil udarec z jekleno palico. Okna in vra-ta vhoda v to barako so b}Ya preprežena z bodečo žico in baraka je bila prazna. Že kmalu po prihodu v Gonars se~'.ie razširMa po taborišču novica, da je nekim mriškim iz te barake uspelo pobegniti iz taborišča skozi rov, ki so ga sami izkopali i/pod barake čez pre-povedani^ pas, pod taboriščno bodečo žico v koruzno 'njivo. Barako so Italijani ponovno napolnili zgodaj spomladi 1943. l»ta. Ne spo-minjam pa se, ali z novimi interniranci ali z interniranci, ki so iraeli najhujše garje.
Fašisti so bili presenečeni nad neuklon-ljivostjo in nepokorščino interniraneev, fikra-ti pa polni stratou, da še kdo ne pobegne, za-to so še poostrili razmere v taborišču. Itali-janski vojaki in karabin.jerji so postali zele strogi, včasih prav strupeVii.
Sicer je bil strah neupravi,čen. Okt»bra 1942. leta so zaeeli internirance iz taborišča BETA razseljevati v druga taboKišoa po Ita-
liji, v izpraznjene barake pa so prihajali v novembru in decembru transporti z Raba. Iz teli ljudi pa je ^jželo kampovsko taboiišče na Rabu vse življen.iske moči. Bile pa so iz-ključno ženske in otroci. Ti so se premikali po taborištu kot sence, skoraj brez volje do življenja.
Kako je prišlo v taborišču Gonars do ide-je za pobeg in do kopanja rova ter kako je uspel pobeg delu izbrane skupine, imamo Slovenci dva zelo zanimiva dokumenta. To sta knjigi: Ivaa Bratko, Teleskop in Jože Martinčič,  Beg  iz Gonarsa.
Pobeg iz taborišča Gonars nam je ostal v neizbrisnem spominu. O njern smo govorili s spoštovanjem. Dajal nam je pogum, da bo-mt> tudi mi še kdaj zunaj bodeče žice, rla smo laže vzdržali  okupatoi"jevo divjanje.
V koncenlracijskem taboriSču Gonars sta bili zelo akti-vni in dobro organizirani KP in OF. Prav taboriščni komite KP je zadolžil komuniste, da poiščejo ali pa predlagajo na-čin pobgga iz Gonarsa. Predlagane so bile različne variante. Za najbolj uresničljivo se je pdkazala varianta, da bi izpod 22. barake, ki je bila delno podkletena, izkopali rov, sku-zi katerega bi lahko pobegnilo precejšnje šte-vilo revolucionarnih kadrov. Ludvjk Pangerc je zamisel povedal Francu Ravb3k'ju-Vitezu,-ta pa jo je posredoval taboriščnemu partij-skemu komiteju. Le-ta se je z vso zagnanost-jo \?rgel na delo in začel raziskovati možno-sti za tak podvig. Ko je ugotovil, da obstajajo vsi pogoji za izvedbo akcije, je sprejel nalo-ge in zadolžil posameznike. Franc Ravbar-Vitez je bil v skupini odgovornih za vodje delovnih skupin. Poleg njega sta bila v te.j skupini še Ludvik Pangerc in Janez Učakar.
Zadolžitve, ki jih je postavil taboriščni partijski komite, so ievajali uspešno. Franc Ravbar-Vitez in Janez Učakar, pripadnika ljubljanske VOS, sta bila zadolžena tudi za grganizaeijo in vodenje varnostno obveščeval-ne službe v taborišču. Posebno pozornost in zašoito so morali posvetiti dogajanju v nepo-sredni bližini pograda, kjer so izdelali vhod pod barakb.
Z akcijo so začeli 20. junija 1942. Med delom šo p^-emagovali nadčloveške fizične in psihične taapore in premagali tudi marsika-ter« nepredvideno oviro. Delali so s primitiv-
nim orodjem, ki so si ga sami izdelali v tako težkih razmerah taboriščnega življenja v po-polni tajnosti in ko do kakršnegakoli ma-teriala skoraj ni bilo mogoče priti.
26. avgusta 1942 se je sestal partijske ko-mite in sprejel sklep, da bodo določeni za pobeg zbežali iz taborišča Go.nai's nepreklic-no v noči od 30. na 31. avgust, hopanje rova, ne glede na njegovo dolžino, se ustavi 29. av-~ gusta. Prebrali so tudi seznam ubežnikov,, določenih za prvo skupino:
:. ¦.:#!. :;•-*":¦ :'kM.i-                       .                      ¦'.                     '.-A
Pangerc Lud\;.ik, Ravbar Franc-Vitez, Perc Mirko, Kraigher Boris-Janez, Učakar Janez, Ilovar Janez, Bratko Ivan, Stih Bojan, Peter-nel Franc, Beftan Miro, Osredkar Milan, Uča-kar ¦ Nande, Martinčič Jože, Kasum Tomo-Brko, Prosen Janez, Skerlj  Jože.
Od imenovane skupine je tedaj uspelo po-pobegniti osmim. Vsi posamezniki, ki so s svojim fizičnim delom pomagali pri »akciji rov« in vsi tisti, ki so imeli v rokah qrgani-zacijo izpeljave akcije, so resnični in pravi vzor junaka za svobodo. Našejtalade genera-ci.ie se lahko zgledu.jejo pri njihovem deja-nju in vztrajnosti, da človek spet zadiha v svobodi in se zanjo bori naprej.
FRANC RAVBAR-VITEZ
RodM se je 4. S. 1913 v Vrhovljah pri Re-pentabru. Bil je delavpc — železostrugar. Iz okupirane Primorske je odšel v Ljufoljano in iivei na Crnučah. Že od 1932. leta je bil zelo aktiven v delavskih društvih, zlasti pri »Svo-bodi« in »Vzajemnosti«. V teh letih je postal član SKOJ. Pb skojevski konferenci 1936. 1. je bil aretiran in nekaj časa zaprt. Ko so ga rz-pustili iz zapora, je ostal brez dela. Leta 1936 je postal član KP Slovenije in v glavnem de-lal v ilegalnem partijskem gibanju. Po raz-padu Jugoslavije je v okolici ČrnuS vodil pri-prave za oborožen upor proti italijanskemu okupatorju, a je moral kmalu v strogo ile-galo. Iz predanih članov in kandidatov KP Slovenije je sestavil bojne skupine varnost-nikov, ki so si s svojimi dejanji pridobile ve-iike zasluge pri razvijanju in učinkbvitosti VOS.
Maja 1942 je po nalogu partije odšel na asvobojeno ozesilje. Na tej poti so ga Italija-ni aretirali in zaprli. Po krajšern času v za-poru so ga izgnali v Gonars. Tu je postal član taboriščnega partijskega komiteja KPS in bil med organizatorji in fizičnimi djelavci pri kopan.iu rova. V noči s 30. na 31. avgust
1942   je v  skupini  osmih tovarišev  pobegnil na svobodo, v Goriška brda, priključil se je primorskim partizanom  in  bil imenovan za politkomisarja 3. alpske operativne cone NOV in PO Slovenije. Po izdajstvu so Nemci 14. 1.
1943  v Srednji vasi pri Poljanah napadli bun-ker, v katerem je bil še z nekaterimi borci.
Ta bitka je bila za partizane že v začet-ku izgubljena. Ravbar je zmeraj govoril to-varišem, da je bil samo enkrat zaprt in da drugič niti za živo glavo tega ne bo dovolil. Legel je na bombo in jo aktiviral.
Herman Janež