i 9 f 5 LETO 46. Hrena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali uje prostor 10 Din. izhaja ■vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Urednišlvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. »Telefon uredništva: 2549 __Telefon uprave: 2992 J Nedavno je nekdo zapisal, da je na Slogi venskem toliko »fovšije« (nevoščljivosti), da gbi z njo lahko kurile svoje stroje vse tovarne ina svetu, ako bi jo bilo mogoče spremeniti Sv premog ali drva. Pa je imel v resnici prav H tisti gospod, ju je na račun te naše grde nagi pake napisal gori imenovane besede. Ne-^voščljivost je naša grda razvada, prava boleli zen, ki se širi med vsemi sloji in stanovi? med H bogatimi in revnimi, med meščani in vaščani, I med obrtniki, kmeti in delavci. Katekizem prišteva nevoščljivost med »poglavitne grehe. V vsaki človeški naravi se """dobijo sledovi te strasti, korenine, ki se iahko »strahovito razrastejo v človeškem srcu, ako Wih ne znata razum in volja pravočasno zatreti, jMNevoščljivcc je žalosten, ako se bližnjemu dobro godi in se veseli nesreče in neuspeha bližnjega. Nekega delavca, ki je dolga desetletja preživel v tujini, so vprašli, če je bilo v krajih, kjer je imel delo tudi kaj drugih Slovencev, Pa je odgovoril, da se je takih krajev vedno izogibal. »Drugi so mi čestitali, ako sem dobil lažje delo ali boljšo plačo, moji rojaki so me pa zaradi tega grdo gledali. Drugi so mi pomagali do dela, ko sem bil brezposeln, naši mi niso hoteli.« O isti žalostni napaki bi tudi dandanes naši delavci, ki iščejo kruha doma in v tujini, vedeli mnogo povedati. Zdi se, da je nevoščljvost še bolj globoko kot med delavci ukoreninjena na kmetih. Vsaka naša vas bi morala biti družina v širšem pomenu besede. Medsebojna ljubezen, prijateljstvo in pomoč bi morale družiti vaščane v trdno celoto. Pa žal marsikje ni tako, Velikokrat je temu vzrok nevoščljivost. Sosed je nevoščljiv sosedu, ki mu je polje malo bolje obrodilo, ki ima več sreče pri živini, ki je napravil malo boljšo kupčijo. Sosed je nevoščljiv sosedu, ki ima v svoji družini mir in srečo in poštene, delavne otroke. Kako grd zgled take nevoščljivosti se je nedavno zgodil v naši de-želil Trop podivjanih in pijanih fantov pride v zgodnjih jutranjih urah pred neko hišo, napade dva poštena fanta in pobije enega do smrti, drugega pa težko poškoduje. Pravijo, da sta bila oba napadena zaradi tega, ker sta Mia poštena. Nista ponočevala, ne popivala, ampak živela za dom in starše. To je vprav satanska nevoščljivost, greh zoper sv. Duha, o katerem je pisano, da ne bo odpuščen ne na tem ne na onem svetu: Svojemu bližnjemu tana nevoščljiv biti zaradi milosti božje, to je zaradi poštenega, krščanskega življenja. Koliko je po naših kmetskih domovih sovraštva, prepirov, natolcevanja, obrekovanja, nepotrebnega tožarenja, pretepov in pobojev in z vsem tem združenih žrtev! Ne vselej, a v večini slučajev lahko trdimo, da jih je povzročila nevoščljivost, ta strupena cvetka naše dežele. Isto je tudi v našem gospodarskem življenju. Trgovec ne privošči drugemu trgovcu, da bi dihal. Konkurenca je divja, nelojalna, umazana. Vse je treba poskusiti, da uničim svojega tekmeca! Obrekujem ga in sumničim m mu jemljem dobro ime, kjerkoli morem. In če ga spravim na kolena, če pride v denarne tež-koče, če napove konkurz, kako se mi zasveti obraz v zmagoslavju! Iste žalostne pojave vidimo med obrtniki, med industrije!, pa tudi med umetniki, pesniki, književniki in učenjaki. Najgrša med vsemi pa je gotovo »fovšija« v javnem življenju in delovanju. Glavna naloga politike je delo za dobrobit naroda. Ne-voščljivec v politiki svojemu nasprotniku niti ne privošči, da bi delal za narod. Kar stori ali kar je storil politični nasprotnik dobrega, to ga bode, tega noče priznati, to je treba proglasiti za zločin nad narodom, za naravnost protidržavno dejanje. Da svojega političnega nasprotnika uničim, moram poskusiti vse, če- tudi pri tem sam trpim in propadam. Propadli županski kandidat neredko nagaja tekmecu, ki je zmagal, kjerkoli more. Če jaz nisem župan, tako si misli, bom onemogočil vsako delo. Kaj zato, ako pri tem trpi celokupno občinsko gospodarstvo, Velikokrat se. nevoščljivosti pridruži še njena enakovredna sestrica samoljubnost. Gorje onim organizacijam, katere vodijo ljudje, polni samoljubnosti in nevoščljivosti. Dokler so oni v organizaciji vse, dokler jih vse časti in se jim klanja, toliko časa delajo za organizacijo. Kakor hitro pa se kdo upa misliti s svojimi možgani ali jih morda s svojim razumom in pridnostjo nadkrili, takrat je pa vse njihove vneme za organizacijo konec. Potem se prično sumničenja in podcenjevanja vsakega dela in vsake žrtve in posledica vsega so neredkokrat društveni spori, opustitev vsakega dela ali pa Celo odpad ~od~organizacije. Če kje, je pri javnem delu treba požrtvovalnih in nesebičnih delavcev, ki ne bodo delali zaradi sebe in za svojo čast, ampak za skupnost in se bodo odkritosrčno veselili, ako bo kdo mogel še več storiti kot oni sami. Mi Slovenci, ki smo majhen narod, še toliko bolj potrebujemo sloge in medsebojne ljubezni. Le v edinosti bo naša moč. Le složni bomo lahko kljubovali nevarnostim, ki nas obdajajo. Naj izgine grda »fovšija« iz naših vrst. Dovolj škode nam je že naredila! Saj veste kaj pravi stari pregovor: Kjer se mesa-riti dva, tretji klobase dela. Slava Zrinskemu in Frankopanu Da rešijo svojo svobodo in svojo katoliško vero pred turškim nasiljem, so se pred več stoletji združili Hrvati prostovoljno z Avstrijo. Upali so, da bodo pod žezlom Habsbur-žanov, v veliki krščanski državi ohranili svojo samostojnost in s tem svoj narodni razvoj. Pa hudo so se prevarali. Avstrija ni znala ceniti vrednosti in udanosti hrvatskega naroda. Vzela je Hrvatom ono, kar jim je bilo najdražje: hrvatsko svobodo in hrvatsko samostojnost ter uvedla najhujši centralizem. Samo Dunaj in njegovi ljudje so imeli besedo. Nemška vojska in nemški generali pa so po hrvatskem ozemlju uničili hrvatski narod hujše kot Tur-čin. Tedaj je hrvatski ban Peter Zrinski uvi-del, zakaj gre. In rodila se mu je misel, da popolnoma osvobodi Hrvatsko od avstrijske oblasti. S knezom Krstom Frankopanom in nekaterimi prijatelji je Zrinski skoval zaroto proti Avstrijcem. Nekatere druge države so obečale pomoč, a so Hrvate, ko je bil čas za to, pustile na cedilu. Zvita Avstrija je poklicala pod krinko, da se hoče pogajati, Zrinskega in Frankopana na Dunaj. Seveda o pogajanjih za hrvatsko samostojnost ni bilo govora, zakaj habsburški »prijatelji« hrvatskega naroda so oba voditelja zaprli in nato kratkomalo umorili. To je bilo 30. aprila 1671 v Dunajskem Novem mestu. Žalostna povest obeh hrvatskih narodnih junakov in mučenikov nas uči, da moramo tudi mi Slovenci ljubiti, ceniti in skrbno varovati svojo narodno svobodo kot največji dar božji, zakaj svoboda je predpogoj narodnega napredka. Obenem je usoda naših bratov Zrinskega in Frankopana najmočnejši dokaz, da se ne smemo zanašati na druge in da ima vsak narod samo toliko svobode, kolikor si jc sam pribori. RAZGLED PO SVETU Koliko Židov je na svetu V zvezi z zadnjimi preganjanji Židov v Nemčiji poroča časopisje o njih številu. Na vsem svetu je okrog 15 milijonov judov, od leh živijo 4 milijoni v Ameriki, 3 milijoni pa v Angliji in njenih kolonijah. V Evropi je največ Židov na Poljskem (2,829.000) in v Rusiji (2,626.000). V Nemčiji biva 680.000, v Franciji 165.000, v Palestini 150.000. v Italiji 46.000 Židov. V Avstriji in na Ogrskem je nad 600.000, v Jugoslaviji pa okrog 70.000 Židov. Menda ni na celem svetu dežele, kjer bi bilo tako malo židov kakor na Slovenskem. No, imamo za nadomestilo pa razne druge nadloge. Nemški strah pred združenim slovanstvom. V graški »TagespoŠtk čitamo: Zopet se poraja misel združitve vseh slovanskih narodov. Poljaki so se nekoč vzdrževali nekdanjega slovanskega gibanja. Svoje osebno nasprot-stvo so predpostavljali veliki misli slovanske edinosti, finska država pod carji jih je zatirala iu zato je bil boj proti zasovraženim mosko-vitarjem jedro poljske politike. Sedaj pa se začenja baž iz Varšave prepovedovati vrnitev k vseslovanstvu. Poljska diplomacija skuša z vsemi sredstvi doseči enoten političen nastop v seh slovanskih držav. Slovanski narodi da ne morejo ostajati ravnodušni, če skuša Mussoli-i s svojim načrtom upostaviti romansk -germansko vodstvo v Evropi, marveč morajo odgovoriti s skupnim nastopom Rusije, Poljske, Češke in Jugoslavije, ki naj sklenejo medse- bojno pogodbo nenapadauja, varnost in današnje meje. Ta nenavadni preokret poljske zunanje politik? preseneti tembolj, ker je svet izprva menil, da se bo Poljska v svojem protestu proti nenaklonjena in da je tudi že izjavila svoj na-dovoljila s pristopom k mali antanti. Danes skušajo v Varšavi pridobiti tudi Rusijo za svoj vseslovanski načrt. Izgleda, da mu Moskva ni naklonjena in da je tudi že izjavila svoj načelni pristanek. Ze od jeseni obstoji med Poljsko in Rusijo pogodba o nenapadanju. Češka in Jugoslavija do sedaj nista imeli urejenih diplcmatičuib oditošajev do Rusije, sedaj pa posreduje njihovo zbližanje Poljska. Misel vseslovanskega enotnega nastopa je vredna vse pozornosti. Če se uresniči — vsa znamenja kažejo na to — se bo v Evropi marsikaj izpremenilo, posebno, ker poseže potem sovjetska Rusija neposredno v evropske razmere. Dobro je končno tudi, da se spomnimo na to, da je bila Francija v preteklosti vedno varuhinja in braniteljica vseslovenske misli in da se ho v bodoče le težko izneverila tej svoji zgodovini v Evropi. Tako nemškonarodnjakarska Tagespo-štac. Slovanska doba je sicer še vprašanje časa, vendar pride, gotovo pride, zato verujemo v to dobo in pripravljajmo jo v sebi in v vsem narodu! Kako framasorti prisegata Huda in strašna je slovesna prisega fra-masona (prostozidarja) ob sprejemu. Čujte, kako se glasi! »Prisegam pri imenu najvišjega v^eh svetov, da ne bom nikdar izdal skrivno-, sli znakov, namenov, naukov in navad prostozidarskih in da bom s tem vedno molčal. Obljubljam in prisegam pri Bogu, da ne bom o tem nikdar nič izdal, niti v pismu, niti z znakom, niti z besedo, niti z namigavanjem, da ne bom o tem nikdar nič pisal, dal tiskati, da ne bom nikdar razglasil nič tega, kar ml je bilo doslej zaupanega in kar mi bo še zaupano. Obvezujem se in sprejemam to kazen, ako kdaj prelomim besedo. Naj mi žgo ustnice z razbeljenim železom, naj mi odsekajo roke, naj mi odsekajo glavo, a truplo obesijo v loži, ko se bo sprejemal drugi brat, na sramoto moje nezvestobe in za vzgled drugim. Potem naj mi sežgo truplo, a pepel vržejo v veter, da ne ostane sledu spomina za mojo izdajo.« Ali niso framasonska društva s tajnim ozadjem lahko v pogubo države? Italija s Celo radio jim je napoti. Na Tolminskem so ljudje s posebnim veseljem poslušali ljubljansko postajo, ki se je v tolminskih hribih izredno dobro cula. Te dni pa so, kakor znano, uredili na tolminski policiji, ki ima svoje prostore v Tirardovi hiši, oddajno radio postajo, za katero se je komisar Biechi Ze nekaj mesecev vneto potegoval. Radiotelegrafist je sproti točno obveščen o ljubljanskih prenosih ter ima nalogo, da v čim večji meri moti vsa poročila, predavanja in sploh vse, razen gole glasbe. In res se v poslednjih dneh v Tolminu in okolici čuje v času, ko oddaja ljubljanska postaja svoja poročila, samo piskanje in škripanje. — Res lepa dvatisočletna kultura! s Drobiž. Sedem milijonov lir izda letno Italija za poitalijančevanje slovanskih in nemških otrok. — V Trstu si je sam vzel življenje lastnik shrambe avtomobilov 45-letni Ivan Kljun. Vzrok: gospodarska propast. — V Sta-redu je pogorela hiša Jakoba Ličana. — Na 2' Colu je ogenj precej poškodoval hišo Franceta Krapeža. — V Sežani je uničil požar restavracijo Marije Skok. — V Št. Vidu nad Vipavo je deloma pogorelo poslopje čevljarja Josipa Mohoriča. — Na Vipavskem silno strogo izvajajo predpise glede varovanja cest. Tako na primer orožniki ustavijo vsakega voznika, ki je po njihovem mnenju nekoliko preveč naložil na voz, in ga kaznujejo z denarno globo. — V Hrušici so odkrili ležišča boksita, ki je baje bolj bogat na aluminiju, kakor istr- BANKA BARUCH 15 Due Lflfßueffe, Paris Otfpremlja destar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune • BTOIIJA: N«-S064-M llrnfc FIUXCIJA: So 1117-94 r«rl». II0I.AN-DUA: No 1488.6« W,ni(in»(. MJKSEMBURO: Ko 59«: tauembonrp. No zahtevo pošljemo brezplačno naše čel- nakaznice. ski boksit. — Smrt je ugrabila Makovčevi rodbini mlado mater Angelo roj. Ličen, p,j padcu s kolesa se je hudo poškodovala Kii! stina Hmeljak iz Rihenberga, Avstrija s Drobiž. Dunajski nadškof kardinal dr Innitzer se je peljal te dni z avtomobilom y dunajsko okolico. Po nesreči je avtomobil zdrknil v cestni jarek in so kardinalu koliki ■ razbitega stekla nekoliko poškodovali obraz — Na velikonočno nedeljo se je pri smučanju na Bilšiči smrtno ponesrečil 20-letni Karl Win-kler iz Celovca. Istotam je pred meseci sne. ženi plaz pokopal dva smučarja učitelja, -O praznikih je začel voziti na železniški progi Celovec-Breže lirni avto. — V Št. Jakobu v Rožu so fantje uprizorili »Izgubljenega sina», — V Št. IIju ob Dravi so uspešno nastopili združeni pevski zbori iz Loga vesi, Št. Ilja in Bolčovsi. — V Selch so igrali »Divjega lovca«, — Zadnjega aprila je bil pevski koncert v Ppdljubelju. Uprizorili so tudi igro Mili slavčki«. Nemčija s Zakon proti ovaduhom. Bavarska vlada je ravnokar podpisala zakon proti denuncijan-tom (ovaduhom) in za zatiranje denuncijant-stva. Glavna vsebina tega zakona jc sledeča: Kdorkoli bi koga denunciral z namenom, da sebi »li kakšni tretji «isebi denarno koristi, zase ali za druge pridobi službene ugodnosti, napredovanja, ali da kakšni tretji osebi premoženjsko ali poklicno a!i kakorkoli druga{e škoduje, se bo kaznoval s strogim zaporom od 3 mesece vnaprej. Lahko se obsodi tudi na izgubo vseh častnih državljanskih pravic. Kdor- p koli bi javil oblastem nekaj, kar bi tretji osebi moglo po krivici škodovati, kdorkoli bi po krivici dolžil tretjega, da ne vrši svoje službene dolžnosti, bo kaznovan z enoletnim zaporom in z denarno globo. Če-je ovaduh državni a I i občinski uradnik, se mora proti njemu postopati tudi še v smislu predpisov za disciplinska razsodišča. Ako je kdo od tretje osebe denunciran, da je storil kaznjivo dejanje da je kršil svojo uradno dolžnost in se samo sumi, da je obdolžitev krivična ali izvira iz osebnih razlogov, potem se mora obdolžencu dati možnost, da se pred sodnijo z ovaduhom sestane, predno se nadaljuje sodno postopanje, Ukraiina s Dunajski kardinal za Ukrajince. Za veliko noč je obiskal kardinal nadškof Innitzer ukrajinsko društvo. Visokega gosta je spremljal tamošnji ukrajinski župnik g- dr. Gornl-čevič. Kardinal se je zahvalil društvu za uda-nostne pozdrave in jc med drugim rekel: Ukrajinski narod trpi velike muke pod bolj-ševiškim jarmom, a zdi se, da v Evropi o tem nočejo ničesar vedeti. Sramota, je, da vsa Evropa mirno gleda na muke ukrajinskega naroda. O tej zadevi sem govoril, ko sem M zadnjič v Rimu tudi s sv. Očetom. O obisku kardinala Innitzerja v dunajskem ukrajinskem društvu je pisalo vse avstrijsko časopisje. Španija s Španija postaja zopet katoliška. Nc bo sicer kar čez noč bolje, vendar vsa znamen!» kažejo, da se je Španija začela zavedati svu|e slavne katoliške preteklosti. Te dni so vršile v Španiji občinske volitve in sicer ' krajih, kjer je sedanja protikatoliška vlada z»- V PRALNEM KOTLU SOLNGE NIKDAR NE ZATONE! Kadar postavimo perilo v raztopini Ra-diona na ogenj, prične Radion svoje delo. Milo, ki ga ima Radion v sebi, omehča in razkroji nesnago na milijone čisto majhnih kisikovih mehurčkov potisne čistilno peno mila skozi tkanino in jo naredi snežno-belo. Tako čisti in beli Radion, oboje Zverinski Ziocirs nesljivo pričakovala večine. Pa zgodilo se |e, da je bila vlada hudo poražena. Te občinske volitve so znanilke propada sedanje vlade tudi i hodočih državnozborskih volitvah. Zato so s Svetovna gospodarska konferenca, ki se «nide 12. junija v Londonu bo po ooroč;lih ameriških listov obravnavala: ureditev vojnih dolgov, mednarodno nadzorstvo nad razoro-ževanjem in mednarodno sodelovanje po Bri-andu-Kellogovem dogovoru. Zedinjene države Severne Amerike bi pri reševanju vseh teh vprašanj polnopravno sodelovale in tudi pri nadzorstvu, da se Nemčija ne bi bolj oborožila. Izprememba državnih mej pa ne bo pred mei razgovorov na londonski konferenci in (e torej zastopnik Francije Herriot v vseh glavnih vprašanjih uspel, ^ Amerika Is Pogajanja med Rooseveltom in Macdo-naldom. Kakor smo že poročali jc prišel angleški ministrski predsednik Macdonald v Ameriko in se je pogajal z ameriškim državnim poglavarjem Rooseveltom o raznih važnih svetovno gospodarskih vprašanjih. Gotovo sta marsikaj govorila, kar bo ostalo tajno. 0 nekaterih stvareh pa vendar poroča časopisje. Sporazumela sta se, da se otvori svetovna gospodarska konferenca dne 12. junija v Londonu. Dalje je Roosevelt pristal na to, da se plačilo dne 15. junija zapadlega obroka vojnega dolga odgodi. — Zadnje dni so se vršila uspešna pogajanja tudi med Rooseveltom in zastopnikom Francije g. Herriotom. V Arne-Mriko pa hoče odpotovati tudi dr. Schlacht. s Srebrnomašnšški jubilej obhaja letos v gMAmeriki deset slovenskih duhovnikov, to so SKgospodje: Janez Blažič, Janez Cerne, Franc HMissia, Janez Novak, Alojz Pirnat, Peter ■Remškar, Josip Sodja, Janez Schiffrer, Josip HVerhunc in Janez Zaplotnik. Naj jih Gospod [ohrani čile in zdrave šc mnogo let! Dne 26. aprila se je izvršil v St. Vidu pri Stični zverinski umor. Ob državni cesti pod cerkvijo sv. Roka stoji hiša Antona Anžlo-varja, i;i ima malo trgovino. Pri njem je bivala njegova 32 let stara hči Amalija, ki se je lansko leto poročila z Andrejem Mali iz Malije-vega brda, župnije Goriče na Gorenjskem. V to hišo se je dne 26, aprila zjutraj splazil skozi podstrešno okno morilec. Prišel je v sobo, kjer sta spala Amalija in njen mož. Zabodel je ženo Amalijo 19 krat in na to zbežal po stopnicah, odprl vežna vrata in zbežal. Na cesti ga je baje čakal avtomobil. Imel je pomočnika, ki je iz stranskega poslopja ukradel kolo i" zbežal najbrže proti Litiji. Mož umorjene Amalije je začel klicati na pomoč. Od soseda so takoj šli po duhovnika, po orožnike in po zdravnika, Amalija je bila mrtva. Kakšna žalost za očeta, ki ima že 76 let in za mater, ki stoji tudi že v 72. letul Pogreb zavratno umorjene Amalije je bil v petek ob 10. Cerkev je bila skoraj polna. P-tìkojna je bila zelo spoštovana in priljubljena. Ker je znak prav dobro angleško, se je sleherni, ki je dobil k§ko angleško pismo, k njej zatekel. Radevolje je raztolmačila pisanje in tudi odpisala, če je bilo treba. Splošna je po- trtost radi take žalostne smrti. Naj bi pač grdega morilca čimprej zasledila roka pravice! Morilcu so baje že na sledu. Pričakujejo strašno odkritje. Na pogreb je prišlo tudi veliko tujcev. Jako neprijetno je dirnilo navzoče, ko so opazili nekega tujca, kako je prižgal na pokopališču srnodko, ne da bi počakal toliko, da bi pokojno zagrebli. Malo več obzirnosti bi pričakovali tudi od tujcev. Tako poročajo. Ljubljanski policiji in domačemu orožništvu se je po temeljiti preiskavi posrečilo priti do dokazov, da se umor ni izvršil tako, kot je pripovedoval mož umorjene. Vse je kazalo, da je bil umor skrbno pripravljen in da je bila uboga žrtev zverinsko umorjena v postelji, ne pa pri vratih, kot je trdil mož umorjene. Na pravo sled je policijo privedlo okrvavljeno Malijevo kolo, ki 'so ga našli tisto jutro po umoru pri Litiji. Policija je dognala, da se je na tem kolesu pripeljal v Litijo brat Andreja Malija, Anton, doma pri Goričah na Gorenjskem. Policija je Antona aretirala. Obleko je imel vso krvavo. Tudi prstni odtisi njegovi so se skladali z onimi na kraju zločina. I V nedeljo so aretirali na podlagi neizpodbit-I nih dokazov tudi moža umorjene žrtve Andreja i ju ga prepeljali z močno stražo v ljubljanske zapore. Zaprli so tudi neko žensko z Golnika, s katero je bil mož umorjene v intimnih odnošajih in ki je najbrž odločilno vplivala na to, da se je izvršil zločin. Anton Mali je sprva vse tajil, nazadnje je pa pod težo neizpodbitnih dokazov priznal, da sta on in njegov brat umorila nedolžno žrtev. Vse kaže, da sta umor izvršila po treznem premisleku in da sta natančno preštudirala, kako bi mogla preiskavo speljati na napačno sled in vzbuditi sum, da se je izvršil roparski napad To se jima pa ni posrečilo in tako sta prišla oba zločinca pravici v roke. Preiskave o umoru se še nadaljujejo. Drobne novice 42 kmetskih domačij je zgorelo v Bijacov-cih pri Košicah na Slovaškem. s Razorožitvena konferenca se je zopet sestala v švicarski Ženevi. Bivši grški kralj Jurij je izrazil upanje, da kmalu zopet postane, kar je bil. Močan potres je bil na sedaj po Italijanih zasedenih grških otokih Dodekanezih v Sredozemskem morju, 60 modernih bojnih tankov je naročila poljska vlada v Angliji. Vse aarodno-socija' »voje novo službeno mesto v niiniilriilvo v Prago, d Zdravnik dr. 1 »am:»; Pitcelj, Kamnik, se i< provili n« <,In tut v» v hi?., irgov. Zargi. Iole« f,pl'/:l mgit //';,, |,|di z J50- hii/ilnuitUhcrm, Domač« novice d Okrog km«rUk*4* Ava*. jj* leto« hro-tčevo leto, nam z vv» Muuttie mesec maj. Hrastov je, čttfoje, »lir« m Ut druga drevesa »o polna škodljivega mrUvi. Naravnost čudno je, da glede pravočasnega zatiranja hrošča niso pristojne oblasti ukrenile vsega, kar bi lahko. S samimi ukazi je bore malo urejenega, Treba tudi denarnih sredstev in žrtev, lako od strani države in banovine, kakor od mestnih in podeželskih občin. Sedaj naj velja načelo: Kdor ne nabere gotovo število hro-ščev. ne dobi brezposelne podpore. Nagrade za uspešno pobiranje naj bi prejemali tudi drugi, sploh vsak, kdor hoče v boj proti škodljivi živali. Zdi se, da smo na splošno zaenkrat navezaui le na pomoč ptičev. Celo vrabci so v tem pogiedu naši prijatelji, zakaj tisoče in tisoče hroščev uničijo. Pisec teh vrstic je sam opazoval, kako so cele jate vrabcev stikale za hrošči in jih ?,hrustale«. Ko so zviti vrabci opazili, da hrošče pod drevesom pobira tudi neka človeška postava, so kakor bi vedeli zakaj gre, začeli stresali vejice in metati hrošče na tla. Ah ti vrabci! Modrejši so od ljudi. d Državni upokojenci so zborovali te dni v Ljubljani in so zahtevali: 1. vsaj delno takojšnje zvišanje prejemkov staroupokojencev, 2. redno izplačevanje pokojnin, 3. železniške polovične legitimacije, 4. takojšnje nakazilo pokojnine po vstopu v pokoj. — Prav, da se upokojenci brigajo za svoj položaj in želimo jim uspeha. Kaj pa kmetje? Ali so jim posveti nepotrebni? Ali imajo že vsega dovolj in nimajo nobenih želja več? d Kdor zaničuje se sam... Ce prideš v Lendavo res več ne'veš, ali smo še v Sloveniji, ali pa že na Hrvatskem. Tu imajo različne »ulaze«, »trgovine koža« in kar je naj- Kadai gre ib (»»«remati e golem edino le domate slovenska VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora zavaruje : požar, vlom, nezgode, ia instvo, steklo, avtomobile, zvonove, življenje na vse možne načine In posmrlninsko zavarovanje .Karitas. Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki (ari, alf glavna .pisarna v Ljubljani. Miklošičeva cesta it. 19 bolj nerazumljivo, celo na železniških voznij kartah stoji: =Donja Lendava«. Slovenski j«, zik se mrcvari celo na plakatih, ki jih razli,-. jajo društva. d Otvoritev nove tovarne za kvas je j;, nančni minister dovolil gosp. Ludoviku Gerk. manu iz Ljubljane. d Najvažnejše lastnosti prodajalca. V 2De-tajlistu čitamo: Najvažnejše lastnosti prodj. jalca bi morale biti: 1. Spoznavanje blaga, 2. Spoznavanje ljudi. 3. Takt. 4. Potrpežljivost, 5. Tekoča govorica. 6. Ljubeznjivost. — Mi bi št pristavili: 7. Poštenje. IGNACIJ NAROBE, TAPKTNIK, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (Pill LEVU). d Taksa se ne plača za pregled banovinskih in občinskih avtomobilov, ker so nabavljeni zato, da se vrše z njimi javni posli. d Radarska konferenca se je vršila te dni, Njen namen je bil pomagati nezaposlenim rudarjem. V tem pogledu čitamo v ^Trgovskem listu sledeče: Rudarjem treba na vsak način pomagati. Res pa se jim pomaga le, čc se jih zaposli. Da bi bila zaposlitev v rudnikih mogoča, je le malo verjetno. Treba torej najti drugo zaposlitev. Ali ne bi mogla dati tako zaposlitev gradnja nujno potrebne obsavske ceste? Nujno potrebujemo novih cest in zlasti na iti ie potrebna dobra cestna zveza z Zs/fre bom, ker bi ta znatno povzdignila naš notranji tujski promet, a je tudi iz drugih razlogov nujno potrebna. Graditev ceste ob Savi, vzporedno z železnico, bi mogla hipoma prinesti krajem zaposlitev in s tem rešitev iz najtež jega stanja. Ali res ne bi bilo mogoče pričeti s to gradnjo? d Olajšave za potujoče turiste. Železniški minister je spremenil § 22, II. dela železniški tarife za prevoz potnikov, prtljage in ekspres nega blaga in se sedaj ta paragraf glasi: V kolikor to ne ovira drugih potnikov, je dovoljeno v času od 1. maja do 30. oktobra vzeti v potniške vagone tretjega razreda brez posebnega doplačila zložljive čolne; a od 1. novembra do 30. junija lahke smuči in sanke. Zložljivi čoln, par smuči in sanke ne smejo biti težje od 30 kil. Nadalje se spremeni § 24, ki dopolni z določbo, po kateri se vrši tehtanje zložljivega čolna, smuči in sank brezplačno. d Ali je najemnina zarubljiva? Finančno oblastvo je nekemu davčnemu zavezancu ' izterjavo zaostalih davkov zarubilo najemnino, ki jo prejema od svoje v najem oddane hiše. Upravno sodišče je razsodilo, da je najemnina zarubljiva v toliko, v kolikor je že zapadla v plačilo, pa najemodavcu še ni bila iz-plačana. Niso pa zarubljivi vsi nadaljni obroki najemnine, ki bodo šele v bodoče zap v plačilo. d K našim člankom o šolskih zamudah in šolskem obisku naj pripomnimo, da se ponekod smatra kot predpogoj za olajšave dober učencev napredek'. d Potujoča kmetijska razstava in šol» pride v kratkem v Slovenijo. Iz Ljubljane krene >modri vlak« na 53 dnevno turnejo po celi banovini in obišče vse glavne postaje dravske banovine, ki so obenem središče i močnim podeželskim zaledjem. Ustavila se bo na 52 postajah. Vozni red »modrega vlaka« je že stalno določen, in sicer: Ljubljana 1-in 2. VI., Škofja Loka 3. VI, Kranj 4. VI., Tržič 5. VI, Lesce-Bled 6. \y, Jesenice 7- VI-. Kranjska gora 8. VI., Bistrica-Bohinjsko jezero 9. VI, Vrluiika 10. VL, Logatec 11-Rakek 12. VI, Grosuplje 13. VI., Dobrepolj« .............ii mim [»■■■■■■»■■iii—wiiniwiiiimwiiii n........»................ \ SARGOV JŽ^KALODONT 14. VI., Velike Lašče 15. VI., Ribnica 16. VI., Kočevje 17. VI., Višnja gora 18. VI., Trebnje na Dolenjskem 19. V L, Mokronog-Bistrica '»0 VI, Novo mesto 21. VI., Črnomelj 22. VI., Metlika 23. VI., Celje 28. VI., Sv. Jurij 29. VI:, llogaška Slatina in Šmarje 30. VI., Poljčane 1. VII., Pragersko 2. VII., Ptuj 3. VII., Or-: mož 4- VII., Središče 5. VII., Dolnja Lendava (i. VIL, Ivanjkovci 7. VIL, Ljutomer 8. VIL, Slatina-Radenci 9. 9. VIL, Gornja Radgona IO. VIL, Vuhred-Maronberg 15. VIL, Dravo-fgrad-Meža 16. VIL, Prevalje 17. VIL, Slovenj-gradec 18. VII., Soštanj-Topolšica 19, VIL, Šmartno ob Paki 20. VII., Litija 21. VII., Domžale 22. VII. in Kamuik 23. VII. d Prireditve vinogradnikov v Novem mestu. VIL redni občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, V. vinarski kongres in vinska razstava z vinskim sejmom se bodo vršili 24., 25. in 26 maja 1933 v Novem mestu. Občni zbor bo na verandi ho-: tela »Metropol«, vinarski kongres in vinska I razstava s sejmom pa v telovadnici ljudske ; šole v Novem mestu. Prireditve bodo nudile [mnogo poučnega posebno za vinogradnike iz [bivše mariborske oblasti, ki še uiso imeli prilike spoznati krasote naše Dolenjske. <1 Tvrdka Singer šivalni stroji d. d. v Kranju, sc jc preselila v Kokrško predmestje št. 51, v hišo gospe Omerza (puškama), nasproti Narodnega doma. Iz naše prestolice d Albanci prihajajo. Pretekli teden je prispelo v jugoslovansko Tetovo 56 družin z nad 600 družinskimi člani, ki so do sedaj živeli v Albaniji v vaseh Gorica in Gomboca pri Kor-ci. Lastnik teh vasi Malič beg FraSeli je pred kratkim prekinil odnoiaj« s temi družinami in sicer na temelju nove begluške uredbe, ki je te dni v Albaniji stopila v veljavo. Tako so bile pripuščene vse te družino same sebi ter so bile prisiljene, da se izselijo v Jugoslavijo. Družine so po kratkem odmoru nadaljevale svojo pot ter so zvečer prispele v Handrijevo, kjer so jim priredili prrsrčen sprejem. V teku dne so bile družine odpremljene v Metohijo, kjer so jim oblasti dale na razpolago zemljišč«, stanovanjske prostore in orodje za obdelovanje zemlje. d Moto državno tiskarno dobi Belgrad. Stala bo okrog 25 milijonov dinarjev. d Na ruorožitveni konferenci so zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije predlagali, da se proglasi kol osnovno načelo razorožitvenega dogovora odklonitev sile in v zvezi s tem nedotakljivost sporazuma o Društvu narodov. _ d Kar nenadoma in brez vsakega meie-tarjenja bo v kratkem razširjen delokrog banovin, je izjavil na slavnem niškem zborovanju ministrski predsednik dr. Srskič. Tudi občinske volitve da se bodo baje že letos vršile v nekaterih banovinah. Če bo tudi naša banovina že letos prišla na vrsto, še ne vemo. d Bivši vladni predsednik in zunanji minister dr, Marinkovič se je po daljšem bivanju v inozemstvu vrnil v Belgrad. Kakor znano, je dr. Marinkovič že kot minister na svoječasnem shodu v Nišu načel vprašanje notranje preureditve Jugoslavije, d Konferenca Mele untante (Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške) se bo vršila sredi maja v Pragi. d Mednarodna gospodarska konierenca se je vršila te dni v Rimu, kamor zadnje tedne vse vre, dobro in slabo. Konference se je udeležilo tudi naše odposlanstvo pod vodstvom predsednika narodne skupščine dr. Koste Kumanudija. Gospod predsednik je ime! poseben pozdravni govor, s katerim je pozdravil Mussolinija kot velikega šefa italijanske vlade in govoril z občudovanjem o junaških podvigih italijanskega naroda. Med brati Hrvati d Obsodba dr. Mačka. Radi zahteve po notranji preureditvi Jugoslavije na federativni podlagi in v ta namen potrebne vrnitve na izhodno točko v latu 1918. (ustavno vprašanje in še veliko drugih političnih prestopkov) je dobil znani voditelj bivše Radičeve stranke dr. Maček pred sodiščem za zaščito države v Belgradu tri leta ječe. d Minulo je 50 let, obstoja učiteljišča v zavodu sv. Jožefa v Sarajevu. Prvi ravnatelj je bil nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je predaval računstvo in vzgojeslovje. Ob petdesetletnici želimo imenovanemu zavodu še mnogo plemenitega delal d Po vseh hrvatskih krajih bodo proslavili zelo svečano spomin na hrvatska narodna junaka Zrinskega in Frankopana. Na prošnjo hrvatskega skupščinskega kluba je že bila dne 29. aprila v cerkvi Kristusa Kralja v Belgradu slovesna služba božja za Zrinjskim in Frankapanom. d Dijaški nemiri. Uradno poročajo, da je v ponedeljek 24. aprila ob pol 11 na zagrebškem vseučilišču poskušala skupina okrog 150 dijakov izzvati nemire in demonstrirati. Ker univerzitetna oblast ni bila kos, da jih ukroti, so pozvani policijski organi prestopili zgradbo vseučilišča in takoj napravili red in mir. Obenem so gnali v zapor 22 dijakov. d Ker ni imel krme za tirino, si je vzel življenje kmet Josip Tipi v okolici Zemuna. V pismu izjavlja, da ne more dalje gledati, kako gladuje njegova živina, ker ji ne more nabaviti krme. d Občinskega tajnika so zaprli. Na številne in pogoste pritožbe prebivalstva je bil v okraju Sanski most aretiran tajnik občine Lušci-Palanka zaradi nepravilnega ravnanja z občinskim denarjem. Upravna oblast je pregledala knjige in poslovanje ter je ugotovila neštete nepravilnosti, ponaredbe in poneverbe. Tajnika so zaprli. — Zanimivo je prvič, d» so tajnika zaprli šele na številne in ponovno pritožbe in drugič, da je imel tajnik sploh opravka z občinskim denarjem. Saj so vendar po vsej državi občinski blagajniki izbrani za ta posel! d Zu ani francoski državnik Ilerriot obišče v septembru tudi Jugoslavijo. Sedaj je bil v Ameriki. Nesreče d Strašne posledice ognjenih plamenov, V vasi Črncih pri Karlovcu je nekdo ponoči iz hudobije zažgal hišo invalidu Štefanu Holcma-nu. Holcman se jc zbudi! šele, ko je bila hiša že vsa v ognju ter je takoj pograbil 6 letno varovanko Marijo ter jo odnesel na prag, misleč, da se bo naprej žc sama pomagala. Toda deklica je bila že omamljena od dima in je na pragu omedlela ter so jo drugo jutro našli tam mrtvo in polno opeklin. Holcman je nato hotel rešiti svojega sina, ki mu je prav tako grozila smrt v plamenih. Komaj se je posrečilo gasilcem, ki so prihiteli, rešiti starega Holc-mana in njegovega sinčka. Medtem pa je poskušala rešit Holcmanova žena svojo hčerko iz goreče hiš-. Komaj jo je prinesla iz hiše, sta bili že obe v plamenih. Gasilci so komaj pogasili ženino gorečo obleko, vendar pa je hrabra žena in mati pozneje umrla za strašnimi opeklinami, medtem ko je bila hčerka rešena smrti. Holcmanu je ogenj uničil vse njegovo skromno imetje in mu ni pustil prav nič drugega, kakor dvoje osirotelih otrok. d Okrog požarov. Pogorela je tovarna pohištva »Vintgar« v Gorjah pri Bledu. — Plamen jc zajel v Šikolah poslopja posestnika in župana Franca Trčka, gospodarsko poslopje Marije Drahovičeve, Antona Letonje in Janeza Seiana. V vsem je zgorelo 16 gospodarskih naprav in je okrog 300.000 Din škode. — V Prepoljah so uničili ognjeni zublji gospodarska poslopja Jakoba Habjaniča, Antona Dobnika in Ivana Rozmana. — Gozdni požar je uničil gospodarski zadrugi v Spodnji Polskavi nad 20 oralov nasadov. — Stanovanjsko hišo je upepelil ogenj Jožefu Hauptmannu v Zagošči pri Temenici. —- V Kaniži pri St. Ilju je pogorela viničarija gosp. Koleriča iz Avstrije. — V Spodnjih Hočah je ogenj upepelil gospodarsko poslopje posestnika Karla Grašiča. — V Čagoščah pri Stični je gorela hiša posestnika Jožefa Hauptmana. —■ Pogorela je Matelanova hiša, drvarnica, gospodarsko poslopje ter Mathovo gospodarsko poslopje v Orli vasi pri Braslovčah. — Na Hudem vrhu pri Blokah je pogorela hiša z opravo vred. — Ogenj je uničil kozolec posestnika Mihe Skornška v Lokovici pri Šoštanju. d Puška se je sprožila. Do nesrečnega dogodka, ki je zahteval smrtno žrtev, je prišlo v vasici Vrbno v Št. Juriju ob juž. žel. Proti hiši posestnika gosp. Martina Gajika je šel tukajšnji orožniSki podnarednik Franc Mol, ki se je vračal domov. Kakšnih 15 korakov odda- Iljena od Mola je slonela tedaj na podbojih kuhinjskih vrat 22 letna služkinja Gela Bertineo- I liubl?anskega trsa Splošen pregled. Cene živini «o ostale prejšnji teden popolnoma neizpreinonjene, zaznamuje pa se tendenca k znižanju. Kakor čitatelji lahko vidijo v naši današnji gospodarski prilogi, jc Avstrija znižala doslej m izvoz dovoljeno število naše živine. Zato bomo v Avstrijo prodali odslej manj živine, kar seveda takoi vpliva na cene. Zaradi pregleda navajamo danes cene živine na dunajskem trgu: najboljši voli t3.42 do 13.84 Din. voli I. vrste 10.75-11.76. voli II. vrste 9.56—10.50, voli III. vrste 7.14—7.*: krave 1. vrste 8.40—9.24, krave II. vrste 7.14—7.98. Najslabša klavna živina je nn Dunaju po 5.46—7.25 Din. Kakor vidimo, so cene živini na Dunaju Še enkrat višje, kakor pri nas doma. Seveda vpliva na cene nekoliko Indi vrednost našega denarja, ki jc drugačna, kakor vrednost avstrijskega denarja. Cena živini pri nas: voli. izredno lepi, pitani 5.25—6. voli 1. vrste 4.50—5, voli II. vrste 3.75—4.25, voli III. vrste 2.75—3.50- felice 1. vrsle 4.25—4.75. (elice 11. vrste '5.25—4, telice III. vrste 2.50—3; krave 1. vrste 3.50—4. krave II. vrste 2.50—3. k ra \ e III. vrste 1.75-2.25: teleta I. vrste 6—7, teleta 11. vrste 5—6. Prešiči-špcharji: domači 8.50 - 9.50, hrvaški 9—10. Presiči-prSutnrji 8—9 Din. Cene prešitem so se splošno znižale za 50 par pri kilogramu. — Kakor nam pišejo iz Kranja, so tam cene živini nekoliko višje, /lasti voli se prodajajo cnočno drago, najboljši menda celo po R—950 Din kilogram. Žitni trg. Cene pšenici in koruzi so prejšnji teden porastle zn 5 Din pri 100 ke. Prvič zaradi teza. ker je dovoz n« trg slabši kakor je bil. drugič pa nam jc zadnji čas dovolila Francija, ila smemo tja izvoziti 40.(VX> vagonov koruze. Zato sc jc cenil popravila. Žitne cene (v prosti indovini): 250—265. ječmen 175- 19(1. rž 175— (85, koruza 115—130, oves 170—(85. ftfnl 275—300 Din /n sto kilogramov. Borzne cene (franko vagon, postavljen v Slovenijo): pšenica, barka 272 do 292.50 Din, koruza 1(2.50—(22.50 Din. Mlevski izdelki (v prosli trgovini): pšenična moka 410 do 430 Din, koruzna moka (50—225 Din; na borzi: moka. bačka, nulericn 425 430 Din. bnnatska, milerica 435—440 Din. Cene krmilom: (za sto kilogramov): seno 60—75, slamn 60—70, lucerna (seme) 1800 Din. Drobni kmečki pridelki (cene na živilskem Irgu 29. aprila): Najdražja je sedaj zelenjava vseh vrst, tuja še bolj kakor domača. Salate-berivke prinašajo na trg cele koše. prodajajo jo po 1—1.50 Din merica. Spinača je po I Din merica. Novi grob. ki ga vozijo na trg s Primorskega, prodajajo lnščenega po 16 I>in liter, v stročju pa po 7 Din kilogram. Salata v glavicah je po 8 Din kilograoi, beluše (špnrglji) celo po 24 Din kilogram. Rdeča redkvica jc po I Din šopek. — Nn sadnem trgu ie jabolk zmerom manj, so pa zmerom dražja. Najfinejša jabolka prodajajo zdaj po 7 Din kilogram. Lani ob tem času so bila jabolka po (2 Din kilogram. — Na perutninskem trgu je bila naprodaj velikn množina jajc, ki jih nn splošno dajo po t.25 Din par, drobnejšn pa po 50 par eno. Piščanci so se močno podražili, prodajajo jih celo po 40 -50 Din par. Piščancev prinesejo (ako malo na trg, da jih zdaj vselej zmanjka. Kokoši so po 22 do 27 Din ena. — Poljski pridelki: krompir se je pocenil, ni več pravega zanimanja zanj, ker ljudje že pričakujejo novega pridelka. Nn drobno je krompir po 70—75 nar, rdeči po 1—1.25 Din. £a debelo pn je krompir še cenejši, namreč po 50—60 par. Pripeljali so ga 16 voz. Umetna gnojila. Gospodarska zveza v Ljubljani ima na zalogi umetna gnojila po sledečih cenah: rudninski superfosfat v vrečah po 50 in (00 kg po 98 Din za 100 kg. Kalijeva sol po 100 kilogramov 166 Din, kostni superfosfat 118 Din, apoeni dušik v pločevinustih bobnih 200 Din apnom dušik v papirnatih vrečah 180 Din kostna moka 95 Din, mavec (gips) 40 Din, nitrofoskal v vrečah 144 Din, klajno apno 275 Din. Poljedelski stroji. Gosp. zveza v Ljubljani prodaja vsakovrstne stroje po sledečih cenah: mlatilmce s (resali in reto 4100 Din, sla-moreznice 1700-2000 Din, čistilnik z 10 siti n plu-8.' 500~ 940 Uin' reporeznica M. R. 5*) Din, trijerji 200-3500 Din, mlatilnice na ročni pogon 2200 Din, robkači 900 Din, sadni mlini '400—1700 Din, brzoparilniki 1050-2800 Din, kosilni stroii 2000 Din, travniške hrane z zvezdnatimi členki 900 Din 6' 1. maju» je tu. Pomislimo ta dan, kaj vse prenese naš delavec v železarni, v rudniku iu ua Hi* in ali smo mu zagotovili temu trudu primerno Življenje Hitlerja so pričeli v Nemčiji častiti kot neka-kega polboga. Vse se mu prilizuje poč s nimi nameni. Njegov rojstni dam so proslavili «posebnimi slavnottmi. Neki bogatai mu je daro'| svojega najboljšega konja. Berlinski pek Kari Vul-brecht mu je »]>ekel ogromno torto in rsreial " | njo germanski znak (kljukasti križec). Za to tortolo porabili 6 kg moke, 12 kg masla, 16 kg «Ml» g ju, 145 jajc, 6 funtov marcipana, jagod in čokoladein 3 kg drugih finih reči. Dober tek! Proti Molu se je zagnal v tistem hipu velik pes, ki je močna lajal na orožnika. Mol se je hotel psa ubraniti s tem, da se ga je otepal s puško v roki. Toda puška se je sprožila in krogla je zadela slonečo služkinjo Gelo v trebuh ter je zadaj izstopila ter se odbila na bližnjem predmetu. Nesrečna Gela se je v krvi zgrudila v sobi. Vzkliknila je samo še: »Jezus, Marija, pcmagajta!« nato pa je izdihnila. Dogodek je preiskala komisija, ki je ugotovila, da (ire za nesrečo in da pri tem nikogar ne zadene krivda. d S konjem po strmini navzdol. Martin Oven iz Sadinjevasi pri Sostieni je peljal voz drv po strmini navzdol. Voz se prevrne, njega vrže daleč proč in se zapiči z glavo v blato, kjer je prišel čez čas toliko do zavesti, da se je privlekel do prve hiše, kjer so mu dali prvo pomoč in ga odpeljali na njegov dom. Sli so iskat še konja in voz, pa našli so konja mrtvega. Ubil se je, ko se je prevrnil po strmini in zadel ob kamen. Mož je sicer prišel k zavesti, vendar pa mu je glava težka, ker si je bržkone pretrese! možgane. d Ker je bil prevrnjen leseni drog cestnega kažipota. Šofer 30 letni Adolf Fišer iz Maribora je napravil te dni izlet z motornim kolesom v Gornjo Radgono. Ko se je pozno zvečer vračal domov, ga je čakala blizu Sv. Trojice smrtonosna past — prevrnjen jc bil leseni drog cestnega kažipota, ki ga je zagledal, ko jc bilo žc prepozno. Fišer je padel na cesto ter je obležal v mlaki krvi s strto lobanjo in udi. Je moral kmalu izdihniti, zakaj orožniška postaja ga je ponoči našla že mrtvega. d Okrog raznih nezgod. Roko si jc zlomila Kristina Casi iz Gornjega grada. — Ko je prišla pod voz je dobila hude poškodbe in si zlomila nogo Anica Sluga, žena čevljarskega mojstra iz Celja. — Po neprevidnosti se je obstrelil 21 letni dninar Menci Franc, iz Sel pri Ratežu. — Slamoreznica je odrezala na roki dva prsta 11 letnemu Umeku Jožetu iz Kaluderja pri Št. Janžu, — V nogo pod kolenom se je hudo vsekal Banič Jure, 21 letni posestnikov sin iz Čepelj. — Pri streljanju iz pištole si je prestrelil in razmesaril levo roko Blaž Pavlinič, posestnikov sin iz Rucmancev v Slov. krajini. — V Virčah pri Žužemberku jc padla s podstrešja 16 letna dninarica Marija Vidmar in si zlomila roko. Novi grobovi d Polica pri Višnji gori. Dne 12. aprila je umrl v bolnišnici Anton Kocntur iz Spod. Brezovega. Bil je agilen in delaven član občinskega odbora na Polici. Zapušča ženo in b malih otrok. Naj v miru počival Nov grob. V Horjulu je 30. aprila rešila smrt težkega trpljenja Frančiško Vrli ovce p. d. Bitencovo Franco. Rajnicu je bila čista duša ter se je vse svoje življenje žrtvovala samo za druge. Mnogohrojnim njenim znancem in prijateljem iz Horjula, Ljubljane in drugod. ki so obiskovali njenega blata, kateremu je gospodinjila, naj bo priporočena v molitev in blag spomin. V Oštrcu na Hrvatskem je odšel v večnost tamošnji župnik gosp. Franc Zega, doma iz Kandije pri Novem mestu. — V Bohinjski Bistrici jc umrla Pavla Miani, roj. Beve, vdova po umrlem lesnem trgovcu. — Na Dunaju je zapustil solzno dolino rudarski svetnik gosp. Vincenc Ranzinger. — V Osilnici pri Kočevju je zaspal v Gospodu ondotni župnik gosp. Janez Pirkovič. — Na Trsatu je odšel po večno plačilo 64 letni frančiškan p. Gaudenc Gorše, — V Guštanju sta umrla delavka Bisternik Marija in kmečki sin Erjavčev Anton. — V fari St. Jernej so umrli venem tednu: Alojzij Črne, Franc Rudman, Franc Gorenc, Simon Luzar in Fran Frančič; zadnji je bil naročnik »Domoljuba« od začetka. — V Podbrežju pri 'v\ i l%Ml /tMMAflJIiJ/l I Izognete se škodi, če uporabljate vedno in povsod le splošno preizkušen Persil, ki varuje perilo. Rabite pa Persil sam, ker vsebuje toliko najboljšega mila, da je vsak nadaljnji dodatek nepotreben. Pazite vedno na navodilo o « uporabi, ki je na zavitkih Mariboru so pokopali zasebnico Ano Tavčar. — V Podbrežju je zapel mrtvaški zvon blvll kuharici Heleni Peternelovi. — Na Viču »O položili v gomilo soprogo žel. uradnika Fran- RAZNO časopisni papir. Dnevni tisk pomeni glavni zgodovinski vir za uuie-vanje naše dobe. Poznejši raziskovalci sedanjih let bodo predvsem navezani na dnevnike. Zato si delajo strokovni krogi v Evropi in Zedi-njenili državah resne skrbi, ker ne vedo. kako iii ohranili to gradivo bodočim pokoleiijem. Sedanji časopisni papir se pripravlja iz lesa, zato v kratkem času razpade v prah. Cez nekaj desetletij bodo v knjižnicah shranjeni dnevniki nedvomno popolnoma uničen ni sred-siva, ki bi r šilo časopisne zaklade javnih arhivov. Ta ugotovitev je posebno usodna, ker pomeni, da bodo kmalu sesuli v nič V6Ì dnevniki od 1. 1873. naprej. Starejši dnevniki so «e tiskali nn močnem, iz platnenih cunj pripravljenem papirju, ki traja stoletja. V letih 1870. do 1873. ga je nadomestil Pjipir iz lesa. Njegova življenjska doba je pri kraju. Samo nekateri •H ed ni dnevniki, kakor »limes« in »Matin«, natisnejo posebej za knjiž- Avg. Öenoa : BARON IVIC A Oče je govoril vse to z mirnim, jasnim glasom, včasih tudi z mehkim. Še nikoli mi ni tako pripovedoval. Mene so zgrabile le besede za srce, ker sem imel očeta jako rad. Ganjen sem mu pegel v besedo. ,Oče,' seni dejal, kaj mi pripovedujete vse to o vašem imetju? Kakor ste še trdni, boste pojedli še marsikalt funt soli, a tu mi pripovedujete, kar Bog ne daj, kakor bi vam držali že svečo.' ,Molči!' je nadaljeval starec nekoliko trše. ,Kadar govori učitelj, naj učenec stisne zobe in odpre ušesa. In jaz sem tvoj učitelj, jaz te učim, kako je treba ži"eti. Vse to ne stoji v knjigah in mnogo je treba doživeti, ako hočeš, da se boš znal prav obračati na svetu. Jaz sem doživel mnogo dobrega in hudega, zato me poslušaj, sinko moj! Naštel sem ti vse naše imetje na prste, da boš vedel, s čem boš gospodaril. A to ni vse. Groš je gladek in lahko se izmuzne izpod prstov, ako mošnje trdno ne zadrgneš. Za dobro gospodarstvo je potrebna pametna glava in pošteno srce, pa bo prišel tudi božji blagoslov. Kjer ni glave, gre vse po vodi, kjer ni srca in poštenja, padajo zrnja na suh katnen in božja roka se zapre. Zbiraj in hrani, delaj in trudi se, sinko dragi, neprestano in pametno in vedno bo pritekalo v hišo. Poglej gorski potok. Naenkrat bukne hudournik, struga je polna vode, a pride poletje in deroči potok se listisi do zadnje kaplje. Pa kaj? Vidiš, sinko, najde se ljudi, ki delajo dobro in slabo, samo da si poprej napolnijo mošnjo, za prvo drugo, tretjo in tako dalje. Tako se ne sme, tam ni božjega blagoslova; Bog nas je ustvaril zato, da delamo, pošteno delamo. Kdor hodi vztrajno in enakomerno, bo dosegel svoj cilj pravočasno, kdor pa v začetku drvi, omaga in nikoli ne dospe pravi čas. Prosim te, poglej našega sorodnika Speliča; slavnega davkarja. Ta je zahteval davke in plačila, da so pokala človeku rebra. Moj Bol, kakšno gosposko hišo si je postavil. Mi, njegovi sorodniki, nismo smeli niti stopiti v te gosposke in gladke sobe. Morali smo ostajati v kuhinji. Ni minilo pet let in Spelič je prizidaval še hleve. In njegova žena! Vsa v svili. Pa poglej, kako se je končalo vse to? Stari se je obesil v ječi, hišo so prodali, žena je pobegnila, a otroci beračijo. Zato, sinko moj, ne steguj prstov po višinah, kdor izviška pade, si lahko zlomi vrat. Za plugom je hodil moj ded, je hodil moj oče in sein hodil jaz, pa se nam Je dobro godilo. Po tej poti hodi tudi ti. Ne morejo postati vsi škofje, generali in notarji. Kdo bi jim prideloval kruh in stiskal vino. Potem, sinko, varuj se pravdanja. Boljša je dobra beseda neijo modra pravda. Kjer se dva pravdata, bosta ostala oba brez kap, a tretji si bo kupil klobuk. Ogiblji se vina in žganja — prosim te, ogiblji, kajti — kajti' — pri tem je mojega očeta nekaj stiskalo v grlu — ,no, ker napravita vino in žganje iz krščenega človeka divjo zver; jaz to vem. In žensk se varuj. Mlado srce se vname kot slama, a žensko oko je vražja past. Oženiti se moraš, brez žene ni mogoče gospodariti. Toda vprašanje je, kakšno ai izbereš. Ce je lepa in dobra, si našel zaklad; ako je lepa in hudobno, si dobil lep, a zastrupljen cvet; ako je dobra, a ne lepa, ei našel grenko, a dobro zdravilo. Sicer pa, kaj je lepota? Lepe ledene rože na oknu. Dihnl in vsa lepota izgine. Dobra žena je angel varuh, hudobna pa črni vrag. Poglej našega soseda, poglej njegovo hišo: kot raztrgan čevelj; poglej njegov vrt: vsega so požrle čiško Česnik. — V Novem mestu je umrl sodnik okrožnega sodišča Viktor Kobe. — V Ljubljani so umrli dietna učiteljica v pokoju Olga Bradaška, bivša dolgoletna tralikantinja Jožefa Bibič in redovnica sestra M. Ervina Lesar. Gospod daj vsem večni mir in pokoj! Razno d Slomškov zavod o, Cistercijaiiov v Ljubljani sprejme nekaj nadarjenih gojencev iz dobrih krščanskih družin, ki bi imeli veselje za duhovniški in redovniški poklic, — Proinje naj se pošljejo čimprej na vodstvo Slomškovega zavoda v Ljubljani, Poljanska cesta 6. — Naj sc priložijo tudi znamke za odgovor! — Vidstvo. d Absolventom kmetijskih šol Dolenjske. V dneh 24-, 25., 26. maja bo v Novem mestu viaika razstava. Ob tej priliki nameravamo sklicati sestanek absolventov kmetijskih šol za Dolenjsko in organizrati podružnico zveze v Novem mestu. Vabimo torej vse tovariše-absolvente na ta setanek. da se pogovorimo o »rganizaciji in nje delu ter izvolimo priprav-jalni odbor. Za posel vinske razstave bo naj->rže dovoljena polovična vožnja po železnici. Hlad, gibčen, vitek in dnševno svež] »ostanete ako jemljete posebno sedaj v pomladi vsako jutro čašo okusi,,., „Pfc*!MINKA"-CA.JA BAHOVEC. Njegova naravna planinska zelišča, ne kemikalije, Vas opraste odvisne maščobe, V« očistijo znotraj in urede Va?o prebavo. Pričnite še danes s .PUN1KKV. ČAJEM BAHOVKC, ki ga dobite v lekarnah ic drogerijah, pravi pa je sam» v izvirnih plombiranih zavitkih po »in 20'- z naslovom proizvajalca Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana it. MU i Joe fi- ÌS3- Čeb«iarji, ne zamudite! Sataiee, garantirane. Vam nudi po intUč Zelov javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike t Crazu, kjer se je specijaiizira! in vriil službo ui-stenta pri dvornees svetniku prof. dr. E. Knauerr. preselil v Ljubljano in ordinira za operativno Jjn-kologijo ({enake bciezni) ia porodništvo s 24. anioni t. 1 na Miklošičevi cesti 31 I od 9—It i od 16—19. Telefon 20-21_ Čitaj »Öomoljul ! gosenice; poglej v njegovo peč — od božiča se že ni v njej peklo in v njej spe mačke, kruh pa kupujejo sproti po krajcarjih. Poglej v hišo — spe na slami; poglej družino — vsa je raztrgana, da je človeka zanje sram. In kdo je kriv tega? Žena, sinko moj, žena. Ko prodajo kak snop žita ali polič mleka, se vesele in goste. Jedo žemlje in koljejo purane, po navadi pa nimajo niti skorje črnega kruha in niti oglodane kosti pri hiši. Tam kupujejo maslo in mast, jajca in moko, vse na drobno, vse na upanje. Žena gre v mesto s hlebčkom sira ali skledico jagod: ostane v mestu ves dan in popije pri tem tri poliče vina. Otroci kolnejo, da se ti ježe lasje, a pokrižati se ne zna nobeden. Otroci kradejo, družina -krade, dihur in lisica obirata kokoši, seno leži na dežju, mož pije, žena pije in spita po ves dan — vse propada. Vsega tega je kriva žena, slaba žena. Vse to, sinko moj, si zapiši za ušesa in ne bo ti žal. Vidiš, Ivica, onole hišo v bregu, kako čista je in bela, kako jo obseva solnce in kako goste in zeleno je vse okrog nje. Naša je, stara je, poštena je. Naši očetje in naše matere so se v njej porajali in umirali. Tu sem preživljal jaz dneve svojega življenja, tu žive tvoja mati, bratec in sestrica! Ivica moj, dragi sinko moj, varuj mi ta dom, da ostane, kakršen je bil doslej, da ne pade senca nanj; bodi desna roka svoji materi, kakor si meni, a ta dva otroka, prosim te pri Bogu, glej, da jima ne bo hudo na tem svetu. Glej, sinko, da bo moral vsak sneti klobuk, kadar se bo omenilo Krušičevo ime. Pri samem Bogu te prosim!' Mojemu očetu je začel drhteti glas, njegova stara, siva glava se je nagnila na moje rame. Meni — meni, gospod, je bilo pri srcu, da bi zblaznel, glava mi je gorela in v grlu me je stiskalo, a Če me vprašate, kaj mi je bilo, bi vam ne znal povedaft ne belo ne črnc\ Toliko sem bil vendarle pri zavesti, da sem z obema rokama zgrabil za starčevo glavo in mu dejal: ,Vse si hočem vtisniti v srce, oče moj, kar ste mi povedali, ker je dobro in pošteno. In obljubljam vam, če mi da Bog srečo in zdravje in če bodo moje roke cele, vam prisegam, da ne bom delal sramote Krušičevi hiši.' Oče mi je položil roko na glavo in rekel: ,Bog te blagoslovi!' Vstal je in odšla sva domov. Od tistega dne je bil oče še boljši z menoj, časih je bil z menoj kakor sam brat. Kupil mi je štajerski voziček in lepega lisca, da sem se peljal na sejme v Gorico, v Stupii ik iu v Sesvete. Kupil mi je lep plašč iz modrega sukna, srebrno uro in rdečo svileno ruto. Veselil sem se tega. Delal sem še trikrat bolj nego poprej, kadar je prišla pa nedelja ali praznik, sem se oblekel kot o božiču in zamahnil z bičem po liscu, da se je vse kadilo za menoj. Ženske so se rade ozirale za menoj in vdova nekega ko-larja iz mesta mi je po našem mlekarju celo sporočila, da bi se prav nič ne branila, če bi ji hotel prinesti jabolko. A jaz! Mislil sem si, kakor mi je prav rekel oče: ,Ženska je angel varuh, a more biti tudi črn vrag.' Zastonj je čakala vdova, zastonj so čakala tudi druga dekleta po vasi, zatisnil sem obe očesi in bežal od njih. Ženskam te seveda ni bilo všeč, zlasti onim ne, ki niso mogle pričakati snubačev, zato so začele udrihati po meni, da sem štiman, da sem gizdalin in kar pač taki ženski jeziki še vse znajo. Naposled se me je prijelo ime »baron Ivicac. Sedaj, gospod, veste, zakaj me tako kličejo. In to ime mi je ostalo. Jaz sem jim seveda vračal milo za drago in dekleta so se me ogibala, kakor mačka žerjavice. No, končno sem se opekel tudi jaz.' »Da, da,< je nadaljeval Ivica in pri tem se mu je sklonila glava. V njegovi duši se je vzbudil nežen svet spomin m kakor bi se bil obotavljal odkriti ga meni je zopet dvignil glavo in nadaljeval kakor poprej' niče po več izrodm vsakega letnika nt (rajnem platnenem papir;! Knjižnice poznajo san» en način obvarovanji dnevnikov pred raiW-danjem. Preleuijo vsako polo na obeli sin s prozornim japonski» svilenim papirjem. Te?, sredstva se posltó'J' washingtonska kongw-na knjižnica, kar pa Jt zelo zamudno in «I«?1 Zgodovinarji vseli pan"! bi bili jako hvaležni ii"-oiitcl ju, ki bi utegnil podaljšati življenje časopisnega papirja. 30M posnetkov M sekundo. Ilucquear« » Magnai) «ita zgradila kinematografski »P"™'; ki omogoča 2000 do * posnetkov na s<>UIKl(l Običajno število posnetkov jc, kakor znano. Imenovana gospoda V-nameravata zgradili * aparat, ki bo posnel d« 10.000 slik ua sekundo-To bi omogočalo Ji-H'/ «ucinaujc letanja zuz01 v vseh podrobnosti"- Ruski izumitelj' ) Moskvi se je neda/ » vršila konferenco ««• miteljev, na katero prispeli odposlanci '' vseh delov «ovjd«W unije. Iz. poročil, »i . ■ jih jKHlnli porote«" na konferenci i'"»"»- ŽlevJ8._ Pri pastirskem stanu (Konec.) štrenčkov Tone pa je bil izjema. Menda se ilei S*e ni nihče lak0 '«Poza1"1' da I" bl1 še) v ' ;m lov. Prijatelji, sosedje, posebno pa »je-i dobra mati so ga svarili in prosili, naj pre-,'.. » svojim grešnim početjem. Vse zastonj. Lov-strast mu'jo bila več, kakor božje zapovedi. Hi na molitve ni veliko dal. Celo zjutraj in zve-iili je opuščal. Le nekaj je obdržal: vsak večer vsako jutro se je pobožno pokrižal. Nekega večera se je Tone dogovoril s svojim iaìeljeiii dn bosta Sla drugo jutro na vse zgodaj nai na lov. Ko se Tone poda k počitku, je bil n zamišljen v lov, da se je pozabil celo prekriti Komaj j"1 "ra odbila polnoči, že začuje trka-Ha okno. .Misleč, da je prijatelj, hitro vstane, anie puško in se odpravi na pot, Tudi zjutraj se pozabit prekrižati. Itilro korakata proti pečeni. Luna se je bita skrila za goro in nastala je tema. Začetkoma je pot po ravnem: skozi mecesiiovje proti Pod-njalui sta kar hitro stopala. Tam na koncu Pod-žnjaka pa se je pot mahoma obrnila navkreber, orai navpik drži ozka steza, dokler se še ta ne ubi v neizmernem skalovju. Pa, kaj to pravemu ni mar? Tudi tìtre ličkov iu njegov tovariš se iv nič. ne menita za stezo. Ce ju ne drže noge, pa pnmamda Jt rokami. Tako se plazita po skalah .ii'! vi'"''1 iii višje. Neznatne razpoke, v skalovju napol trhle korenine ruševja sta jima dovolj din' opore. Strašni prepadi se odpirajo pod nji-toda ona se jih ne bojita. Brez strahu in tre-•1 se spenjata navzgor. Cini višje sta, tem bolj rmo jo skalovje, tem bolj grozeče se dvigajo novi minati skladi pred njima visoko v nebo. Okolica vedno bolj divja, prepadi pod njima vedno bolj izeči. Toda, treba je hiteti. Divjega kozla najlažje odereš pred sotnčnim vzhodom. Proti vetru se m približaš za hrbet, ko se pase med duhtečimi ilišči, pomeriš, puška poči, žival divje skoči, za-rižga, pa že pade mrtva na tla. Kako bogato je Dplačan trud! O, koliko jih je Toni' na ta način ; podrl! Tudi danes je Tone mislit le na svoj plen. endar mu je bilo nekam tesno pri srcu. Sam ni Bdel zakaj. Pogleda tovariša. Kako drzen je da- nest Vedno se je izogibal teli prepadov in bal teh strasnili čeri, danes pa prav nič. Navadno je plezal vedno za njim in iskat stopinj, ki mu jih je on pokazal. Da bl tet Nič ne postoji, nič se ne od-dahne; Kakor veter se spenja od skale do skale, od peči do peči, od prepada do prepada. Mraz spreleti Toneta. Groza ga je. Nazaj! Ne! Nikdar ne napravi te sramote! Le naprej, le kvišku! Še urneje plezata, še bolj predrzno se rogata smrtni nevarnosti, ki preži nanju od vseh strani. Tonetu zastaja sapa, mrzel pot mu lije po obrazu. Dani se. Pa čuj! Milo doneč glas se zasliši iz doline. V domači cerkvi zvoni dan. Kdo bi se ustavljal tem lepim, vabljivim glasovom? Tone poišče varno mesto, sname klobuk in opravi svojo jutranjo molitev tako pobožno, kakor je že dolgo ni opravil. Ko se zopet pokrižu, se ozre okrog sebe. Tovariša ni nikjer. Izginil je. šele sedaj se ozio okrog sebe. joj, kn-ii jc zabredel! Niti koraka ne more več narediti ne naprej ne nazaj. Nad njim gladka, navpična stena, »od njim strašen prepad. Gorje mu, če se premakne! Komaj toliko prostoru ima, da more stati. Vpije, kliče na pomoč, toda zastonj. Kdo naj ga sliši v teli vratolomnih višavah! Velikanski orel kroži nad njkn, kakor Iii «e že veselil svojega gotovega plenil. Mine večer in noč in /.opet zapoje jutr.ui.ji zvon. Ubogi funt je še vedno na strašni pečini. Njegove moči pojemajo. CM nikoder ni živo Scrp i inoloU e prišlo I. 1931, v treli neseeili 1214 iznajdb, v jcklnrnnh pa pride na rsakili 100 delavcev IS.b ziin.ov. Letu 1932 je skozi panonski prekop preplulo 4.506 parnikov. Ti par-niki so morali plačuti 20.000.000 dolarjev prevoznega davku. Tudi pred tisočletji so kradli. Poro V, jo iz Londonu, da je dr. Pen-delburv, eden vodilnih članov raziskovalne odprave, ki koplje v Tel Amami, izjavil, da «e more na podlagi najdenega gradiva smatrati [egiptski faraon Tuten-kanien zu tatu. Ko je tn vladar zasedel prestol, Jc dal vlomiti v grob svojega tasta Smenkara jo velel odnesli vse dragocenosti iz grobnice. Dal jc tudi nalog, da mora ime Smeiikare zbrisati z vseh poslopij, «klade in dragocenosti, kl se jih je polastit na a način, je dal prepeljati v Dolino kraljev m po smrti so mu jih morali položiti v grob. »Da vam povem, kako je prišlo do tega. Pravil sem vam že, da je šel moj oče vsako leto k Materi božji Bistriški in sicer tedaj, ko je šla v Bistrico po stari zaobljubi zagrebška procesija; to je tam sredi julija. Leto dni po enem razgovoru na tem bregu mi pravi nekega dne oče: ,lvica, pripravi se za pot! Prihodnjo sredo gre zagrebška procesija v Bistrico in tudi mi odidemo v sredo zjutraj. Toda z vozom. Bog mi odpusti grehe, rajši bi šel peš, kakor sem hodil štirideset let, a ne gre in ne gre. Noge so mi odpovedale; toda zaupani v Boga in v Mater božjo, da mi bo štela tudi to pot v dobro. Torej v sredo, ko se zdani, zaprezi lisca, pa v božjem imenu. Vozil boš ti, saj bom menda zadnjič videl bistriško Gospo. Bolje bo, če bcš poleg mene starca ti, inoj prvenec.' Tako se je tudi zgodilo. V sredo sem zapregel lisca, mati je spekla potico, skuhala prekajeue ;a mesa in postavila ija voz pet poličev starega vina in stekleničico žganja in ko je pri Sv Marku zazvonilo k prvi maši, sem počil z. bičem in zdirjala sva proti Stubici. Tu je starec po stari navadi ustavil in krmil in ko sva so okrepčala še z dobro kapljico, nisva ustavila več prav do Bistrice. Menda vesto, kako je tam — saj ste mestni gospod. Ljudje so tedaj bolj spoštovali zaobljube nego dandanes, tudi ta vaša zagrebška mestna gospoda. Moj oče se je izpovedal pri menihu, šel je k sv. obhajilu, daroval je Materi božji dvoftmtno svečo in voščeno nogo in potem izpil z nekim gospodom še dva poliča vina. Naslednji dan se je vrnila naša procesija domov. Solnce je pripekalo in pustila sva voz v krčmi, da greva z zagrebško procesijo do kapelice sv. Ladislava. Cerkvica stoji res lepo v bregu ob cesti med gostim visokim drevjem, stoji vam kakor roža, zasajena od Marijine roke. Tam, kake četrt ure od Bistrice, se ustavijo Zagrebčani prvič. Naša procesija je bila vprav gosposka. Nebo je bilo jasno, z brega so grmeli možiiarji, zvonili so vsi zvonovi, pred nami so plapolala bandera iz rdeče svile, naša mestna godba je igrala ve- sele uapeve, za godbo je šlo šest parov belo oblečenih' deklet z venci na glavi, potem naš opat v zlatem plašču, za njim pa vse črno gospode, meščanov in kmetov; vse to se je prelivalo, vse pelo, zvonilo in grmelo, da mi je postalo toplo pri srcu. Pri sv. Ladislavu smo se ustavili. Duhovniki so odšli v cerkvico, a ljudstvo je posedlo v travo pod starim košatim drevjem. Mladeniči so brzeli sem ter tja s svojimi odpustki, dekleta so si izmenjavala svete podobice, povsod je bilo vika in krika, kakor je paß ob semnjih in žegnanjih navada. Moj oče je sedel na kamen pod visokim drevesom, siromak se je v tej so-parici jako utrudil. ,Ej, sinko,' mi je dejal, ,če bi imel vsaj kapljico vode ali vina; solnce vražje pripeka, oblaki prahu se dvigajo, a moej grlo je kot pesek!' Jaz, neumnež, sem pustil čutaro na vozu in žal mi je bilo, da inora trpeti moj ubogi oče žejo. Oziral sem se, oziral tja — če bi se ne našla pri kaki dobri duši kapljica — toda zaman. Kar se v tej stiski pojavi dekle in stopi naravnost pred mojega očeta. ,Počakajte, boter,' pravi očetu, ,vaš pesek lahko za-lijem,' in ponudi z drobnimi rokami starcu čutaro. Medtem, ko si je moj oče željno privezoval dušo, je okrenilo dekle glavo in reklo, pokazavši svoje drobne, bele zobe, svoji tovarišici: ,Poglej, Bara, ravno prav, da sem napolnila svojo čutaro. Se boter Krušič vsaj ne bo pritoževal, da je moral žejen iz Bistrice.' ' , ,Hvala!' se ji zahvali moj oče in vrne deklici čutaro. ,No, kako gre pa tvojemu očetu, Jagica?' vpraša starec dalje. ,Ali bo pri vas v Crnomercih koruza dobro obrodila?' ,Bo, bo, hvala Bogu, boter. Sam sveti Krištof z bistriške cerkve bi se mogel skriti v naši koruzi. In tudi moj oče, hvala vam lepa za vprašanje, je zdrav, odkar ga je nehala tresti mrzlica.' »ili. Toda ve« trud reševalcev je bil zastonj. Nihče se 111 ti ni mogel približati. Hite po duhovnika. Solnce se je bližalo zatonu. ko pride duhovnik 6 sveto popotnico l>od Veliki vrh. In glei čudo! Unsi je i>ii lovec silno daleč od duhovnika, tako da se njegov glas ni razumel, je vendar z duhovnikom lahko opravil sveto «poved tako tiho, kttkor bi jo opravil v cerkvi. Se bolj se pa čudi množica ljudstva, ki se je zbrala od vseh strani, ko tnašnik dvigne sveto hostijo, ki nato sama splava k lovcu in sc mu sama položi na jezik, da jo more lovec použiti. Ljudstvo jc hvalilo Boga, ko je to videlo. in goreče molilo za nesrečnikovo rešitev. Toda, komaj je lovec |«ivžil sveto ohlutjilo. ga obidejo slabosti. Skalni vrhovi se zazibajo pred njegovimi očmi, stemni se mu, kolena mu klecnejo, omahne in pade... Njegovo telo pada od stene do stene, od skale dò skale, dokler ne obleži vse razbito in brez sledu življenja pred očmi prestrašene množice, ki je opazovala strašni prizor. PO DOMOVINI Oskrbnina: I. razr. 100 Din, II. razr. 80 Din Zdravnik : Dr. Fr. Dcrgauc, šef-priinarij v p. Poncsrečenčeve zemeljske ostanke so pobrali v tjuho in jih pokopali na domačem pokopališču. »Tako mi je pripovedoval tnoj rajni oče.« pravi sosed, »in še dolgo so ljudje govorili o nesrečnem lovcu Tonetu.« »I, kam pa je izgiinl njegov tovariš, ki ga je zapeljal na tako nevarno mesto!'» »Lej ga, kaj nisi spozual, da to ni bil njegov tovariš, ampak sam bognasvaruj ali pa škrat, ki ga je zapeljal v nesrečo? Še to so mi pristavili moj oče: »Fant, dobro si zapomni, da človek, ki brez križa vstane, ali leže k počitku, ne bo imel sreče v svojem življenju. Nad takimi imajo škratje in drugi zli duhovi posebno blast.« »Da. da. če kdaj, potem velja to zlato pravilo za tistega, ki se poda v gore,« pravi plan-šar. »V gorah si vedno v nevarnosti. Lepota gora te mami, da se oziraš le okrog in ne paziš na svoje stopinje. En sam napačen korak ti lahko vzame življenje. Koliko takih nesreč smo že doživeli v naših planinah!« Zadnji solnčni žarki, ki so po nevihti še objemali planine, so se prikradli skozi špranje t kočo in opozorili možaka, da bo treba razgovor končati. Odideta vsak po svojem delu in hvalita Boga, ki je razlil po naših slovenskih planinah toliko krasote. \7f T^f TA vsek vrst kupite najngodneje pri "fr Centralni giiurni » Ljubljani Malka Veber in Rezika Završan, prva po-slovodkinja in solastnica, druga nameščenka znane Ažmanove trgovine v Ljubljani. Prva praznuje 40 letnico, druga 30 letnico delovanja v tej trgovini. Blagi gospodični, ki žrtvujeta vse svoje življenje Bogu v čast in trpečemu bližnjemu v korist, naj Vsemogočni dodeli še mnogo zdravil let. Misi ion (št. Gotard) Tik pred vrati je sv. misijon, ki se prično v nedeljo, due 7. maja in konča 14. lies nam je potrebno, da vsakih deset let bolj globoko preiščemo svojo vest. Da bi misijon le dober sad obrodil! Želimo, da bi pevski zbor v čast Božjo in nam v veselje zapel oli tej priliki kaj novih pesmi, saj prav čedno zapojejo, posebno <:noški. »Narodni poslanec« (Sostro) V tukajšnjem društvenem domu ho maja ob pol 4 zadnja prireditev v tej sezoni. Igrali bomo znamenito komedijo »Narodni poslanec« v treh dejanjih. Kdor se želi enkrat lako nasmejati kot se je pri »Gospe ministrici«, naj le prireditve ne zamudi. — Zadnja žaloigra »žrtev rvedne molčečnosti«, je tako izborno izpadla, bi jo želeli še gledati! t Angelca Okoren (St. Jurij pri Grosupljem) Na Ccrovem, v vasici nad št. Jurijem pri Grosupljem, jc Gospod poklical k sébi Angelco Okoren, v cvetju njenegu življenja. Pred dvema letoma je končala meščansko šolo v Lichten-thurnovem zavodu v Ljubljani. Bolezen ji je ustavila nadaljnjo pot. Tiho je trpela obe leti. To pomlad pa se je Vsemogočnemu zahotelo belega cveta in rešil jo je vseli težav ter jo vzel k Sebi. Dekleta Marijine družbe so jo spremila i poti in ji pokrile grob z belim cvei.j Vsem, ki so pokojno obiskali v bolezni ilg ji ob smrti darovali rože, iskrena iival Loterija (Kavni pri Krškem) Odbor zu popravo podružne cerkve -v. Ulj na Ravneh priredi efektno loterijo za poprawl imenovane iMidrtižne cerkve. Odbor je zbr:il okrog .150 dobitkov (vino. konj / vozom, vtil skupin blaga za obleke, razna kmetijska poljska I orodja itd.) v povprečni vrednosti Din 40.0SI.I Ker se žrebanje vrši že 5. junija in ie zeti veliko povpraševanje po srečkah, javnost ts-l tiinio, da jw>!iiti z nnkupoqi srečk. Srečka slan" sarno 4 Din ili se ilohi v vseli župnili ura# , škocijunskc dekanije. nadalje v raznih trgi- ' vinah v Krškem, v l.eskovcu in pri Sv. Duni.| kakor tudi pri gradbenemu odboru mi Ravne1:| pri Krškem. Smrtna kosa (Grosuplje To nedel jo smo spremili k zadnjemu počit"I na grosupel jsko pokopališče enega izmed naj-1 starejših našiti občanov — Strgnrjcvega očeta»! Jerove vasi pri Grosupl jem. Janez \lilin. I je bil zapisan v krstnih knjigah, jc bil v^r letu svoje življenjske dobe. še nedavno jo I» skoraj popolnoma zdrav iti čvrst; preteklo M-del jo je bil še pri sv. maši v Grosuplju. Ker jt bila tifiti -00 Zračne in lahke sandale s podplatom iz crep-gutnija. Zu tople sončne rini neobhodno potrebne. Ženske nogavice: Najfinejše svilene Din 29--Svilene viscosa Din 25--Svilene . . Din 19-la flor . . Din 19"-Bouibažast. Din 15'-Bombažaste, normal Din 9'-tz sukanca za sport Din 10'- Vrsta 3945-03 Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa "z mimi lastim podplatom. Nenadomestljiv za vsak'tanjo uporabo. Vrsta 1937-2*1 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni. Vrsta 3922-00 Za nemirne dečke nizke čevlje iz boksa z močnim podplatom iz kru-pona. Zelo trpežni. St.35-38 Din 69'- Moške nogavice: Iz sukanca ali pol---vite . Din 15-Kgiptovski bombaž z leseni Din 10-1'olsvilene Din 7--Močne bombažaste Din 5"- Vrala 2845-11 Za navadne dni te čevlje iz črnega ali rjavega boksa Itavnotake ir laka za nedeljo in praznik za Din 99-, Vrsta 1637-21 Nizki čevlji iz dobrega črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom. Vrsta 5851-30 Za Vaše ljubljenčke te kombinirane čeveljčke iz laka ali v rjavi barvi. Zelo lepi in okusni. Močne vei:aljke Din 1— par. Cistite svoje čevlje z našo kremo. 1 škatla Din 4'-. Naši športni čevlji, praktični in poceni. Vel. 24-28. Najidealnejša obutev za vsak sport in vsako igro v prlrodi. S temi čevlji boste pri-Stedili mnogo denarja ln obvarovali Vaše usnjene čevlje. Vel.29-34 Din 35'-, 35-38 Din 39'-, moSki, Din 49-. 1 Obuvajte čevlje i našo žlico, dà ne pokvarite opetnika. Žlica in kljukica Din 4 -, Vrsta 1637-80 Nizki Čevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s pertorucijo. Nosijo se k sporto' obleki. Usnjena peta.