F* 'in« piafatm * e»i«Tiai
pT^V. 98fi.
■S
V i ,JANT, nondrdipk 19 (Vdomlira 19?7.
Posamezna številka Din 1"-LETO TV
sa
Ustji vsak dan opoldne, km«wfU nedelje in praznike.
Seeefisa neročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20"—» inozemstvo Din 80—-,
Neoovison političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi so n« vračajo. — Oglasi p« fitsKa.
Pismenim vprašanjem naj »e prikfi anaasLa ■us. odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu itee. 1SJSS,
issa
Z demagogi o In grožnjsmi.
Nobena stvar ni za slabost politične stranke bolj značilna, ko demagogija. Je to skrajno sredstvo, ki se ga poslužuje samo stranka, ki je obupala nad lastnim programom. 2e celo pa je demagogija slabo izpričevalo za stranko, ki je bila nekoč na vladi, ker v tem slučaju dokazuje, da se je začela za stranko pot navzdol in doba absolutne dekadence.
Na to pot je zašla SDS, ko je vložila svoj demagogičen predlog, da se mora že s prvim januarjem odpraviti dohodnina. In da je bila demagogija tega predloga bolj očitna, je vseboval samo dva člena, da je ves svet videl, da SDS ne ve, kako ta predlog spravili v sklad s proračunom. Kajti sedanji proračun velja do konca aprila in jasno je, da je mogoča njegova izprememba le tedaj, če je absolutno sigurno, da ne bo trpelo ravnovesje proračuna. SDS pa je vse to namenoma prezrla in si ni niti najmanj ubijala glave, kje naj država debi denar za črtano dohodnino, ker je imela v mislih samo eno stvar, kako bi se z najbolj kričavo gesto upe-ljala pri nerazsodni masi kot njena edina prava zaščiinica.
S to svojo demagogijo pa je dosegla SDS čisto nasproten efekt, ker je sedaj javnost spoznala, da je to neresna stranka, ki ne spoštuje niti glavne ljudske pravice — proračuna. V lepe razmere bi prišli, če bi bilo mogoče menjati proračun, kadar se kaki stranki zahoče. Kar na lepem bi mogli priti do j novih davkov, ker bi bil podan pre-cedenten slučaj, da bi mogla vladna večina vsak hip povečati ljudska bremena.
Nič manj ko demagogija s takojšnjo odpravo dohodnine, pa diskvalificirajo neslano »seijaško demokracijo« njene grožnje. Ce ne bo njen absolutno nemogoč predlog takoj sprejet, bo zapustila opozicija skupščino, preklicala Vidovdansko ustavo in se priznala k federativni skupini. Opozicija se ne sramuje s temi lahkomišljenimi grožnjami povedati vsej javnosti, da so njena načela vsak hip izpremenljiva, ona se ne sramuje priznati, da ne pozna načelne borbe, temveč le politično konjunkturo.
Ali je mar federativno načelo pravilno, ker ni skupščina kasirala od prejšnje skupščine pravilno sprejet proračun, ali bi morda postala federativna misel napačna, če bi skupščina poga-zila pravico prejšnje skupščine! In kako to? Ko je bila SDS v vladi in so plačevali prečanski kraji prav tisto dohodnino ko danes, ali je bila morda takrat federacija bolj napačna ko danes? Takrat so pomagali esdeesarji v zapor vsem onim, ki so se upirali njih pretiranemu centralizmu, danes pa naj bi bili grešniki tisti, ki so verjeli njih naukom? , Kaj hoče SDS proglasiti politično ne- ! doslednost kot ideal? Ali kaže danes izpovedati to, za kar je včasih prega- j njala Radiča?
Opozicija lasti sebi pravico do vlade in zlasti g. Pribičevič je že več ko enkrat dejal, da vsled tega, ker je njegova stranka edina prava izvrševateljica Vidovdanske ustave. Sedaj pa nakrat grožnja s preklicem te ustave. Da ni ta ustava popolna, da je potrebna revizije, so nasprotniki SDS dosedaj še vedno brezuspešno dokazovali g. Pribičeviču. Ah so ga mar sedaj prepričali? Ali je postal šef SDS očiten spokornik?
Zato gospodje bodite jasni: Ali ste za federacijo, ali niste? Ali ste za Vidovdansko ustavo ali niste? Eno ali drugo, ker grožnje so primerne le za po-
Relativno večino dobila v Mariboru — SLS,
Maribor, 18. dec. Od 7352 volivnih upravičencev se je udeležilo volitev 5950 volivcev, ali okroglo 75 odstotkov. Rezultat volitev je bil:
SLS	1858	glasov,
socialisti	1737	glasov,
SDS	881	glasov,
Nemci	736	glasov,
NRS	234	glasov,
obrtniki	190	glasov,
NSS	172	glasov,
komunisti	147	glasov.
Mandatov dobe: SLS 14, socialisti 12, SDS 6, Nemci 5, NRS, obrtniki, komunisti in nar. socialisti po enega. (Vsled vezave je dobila SLS enega več, radikali pa so enega izgubili.)
Včerajšnje volitve pomenijo brez-dvomno za SLS velik uspeh. Da je postala SLS v mestu Mariboru večinska stranka, je vsekakor uspeh, ki je vreden povdarka. Boj se je v glavnem vršil le med SLS in socialisti. Za SLS je bil boj težaven, ker je vladna stranka in so mogli socialisti igrati z vsemi registri demagogije. 2e celo pa je bila težka pozicija SLS, ker so bili tik pred volitvami objavljeni novi oblastni davki. če je SLS kljub temu zmagala, po-
tem je to predvsem zasluga njenega vestnega in dobrega dela v občini. Proti dr. Leskovarju ni mogla postaviti nobena druga stranka enako močne osebnosti in v tem je glaven vzrok, da je osvojila SLS Maribor.
Socialisti so zbrali na škodo komunistov skoraj vse, kar je bilo mogoče dobiti. Mislimo pa, da te številke nikdar več ne dosežejo, ker je le malo verjetno, da bi bili še kdaj v tako ugodni poziciji. Enako pa je tudi res, da samo kričanje ne drži dolgo.
SDS je padla na tretje mesto in na usodo Maribora ne more imeti več posebnega vpliva.
Druge stranke so imele vsled dominantnega boja med SLS in socialisti zelo težko stališče, če so kljub temu zbrali radikali 234 glasov, je to dokaz, da še dolgo niso izrabili vseh možnosti napredka.
Druga pa je stvar, če bo novi občinski svet tudi delazmožen. Pohvala, ki so jo doživeli socialisti v esdeesarskih listih, dokazuje, da so socialisti iz mrž-nje do klerikalizma pozabili na socializem in da na njih lojalno sodelovanje na računati.
Silen mraz po vsej Evropi.
Zagreb, 19. dec. V vsem dalmatinskem Primorju je nastopila huda zima.
V Splitu ne pomnijo take zime, kakor je zavladala te dni. Temperatura je bila včeraj zjutraj — 7 stopinj, zvečer pa je bilo še hujše. V vsej Bosni je strašen mraz. Sneg pada že dva dni. Promet je otežen. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami. Posebno je otežkočen promet čez Ivan Planino in pa na progi Užice—Vardište. Ko je nastopil mraz, so se začela pojavljati krdela volkov. Kmetje se jim ne morejo ubraniti. V vsej Hrvatski in Slavoniji je temperatura padla na 4 do 6 stopinj pod ničlo.
V Zagrebu je bilo včeraj zjutraj — 8 stopinj, v Beogradu — 11, v Sarajevu
—	12, v Brodu — 11, v Mitroviči — 10, v Mariboru — 8. V Zagreb prihajajo
laki z velikimi zamudami, posebno 5~ Like in Dalmacije, kjer je velik sneg. Tudi vlaki iz Beograda zakasnevajo.
Dunaj, 19. dec. Na Dunaju je strašno slabo vreme. Sneg gre že neprestano 48 ur. Take zime že ni bilo od 1. 1914-1915. Iz vse Avstrije prihajajo vesti o hudi zimi, prav tako tudi s Češke, Poljske, Madjarske in iz Nemčije. Včeraj zjutraj je bilo na Dunaju — 8 stopinj, j sinoči pa — 11, v Berlinu je — 10 stopinj, v Konigsbergu — 22. V gorskih krajih posebno na Tirolskem je padla temperatura na — 30 stopinj. V Krušnih gorah pada sneg že 60 ur. Tudi na Francoskem je hud mraz: v Parizu
—	10 stopinj, v Orleansu — 11, v Nan-cyju — 14, v Vogezih — 20 in celo v Bordeauxu in Marseillu — 5 stopinj.
SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE.
Beograd, 19. dec. Včeraj od 10. do 12. se je vršila seja glavnega odbora Demokratske stranke, ki ji je predsedoval Ljuba Davidovič. Na seji je poslanec Pecič poročal o sporu dveh okrožnih odborov v beograjskem okrožju. Vodila se je o tem daljša razprava, nakar je bil določen Dukanac, da reši spor.
Nesoglasja so nastala tudi v okrožju spodnjega Banata. Predsednik tamoš-njega okrožnega odbora je podal ostavko, ker se je brez njegove vednosti vršila seja okrožnega odbora v Pančevu. Njegova ostavka je bila sprejeta. — Dalje je glavni odbor razpravljal o pritožbi kluba železničarjev demokratov. Železničarji se pritožujejo, da jih redu-
litične otroke, ki mislijo, da ima svet strah pred praznimi grožnjami.
Ne z demagogijo in ne z grožnjami ni mogoče voditi pozitivne politike, temveč le z načelnim bojem in resnim delom. In če se SDS kljub temu zateka h demagogiji in grožjnam, potem je to samo dokaz, da je brez načel in nesposobna za resno delo in da je zato na robu propada, ker ne vzdrži več bivanja v opoziciji.
In to spoznanje je edin efekt teh groženj in demagogije in za to spoznanje smo SDS le hvaležni.
cirajo in brez potrebe premeščajo samo zato, ker so demokrati. Glavni odbor je sklenil, da se glede tega vloži pritožba na prometnega ministra. — Pre-čitan je bil dopis beograjskega centralnega odbora glede na sklep glavnega odbora, da se vprašanje predsednika beograjske občine za dva meseca od-godi. Po vsej verjetnosti bo v tem času že izdelan in sprejet zakon o občinah, ker ga bo obravnaval zakonodajni odbor v skrajšanem postopanju. O občinskem zakonu bo dr. Komanudi v kratkem obvesti! glavni odbor.
JUBILEJ ČEKE.
Moskva. 19. dec. Včeraj je bila svečana proslava desetletnice obstoja GPU (glavne politične uprave), ali bivše Čeke. Ob tej priliki je bila vsa ustanova kakor tudi 25 njenih funkcionarjev odlikovanih z redom rdeče zastave.
NOVI NUNCIJ ZA PRAGO IMENOVAN.
Praga, 19. dec. Po vesteh iz Rima je papež sprejel v posebni avdienci češkega poslanika ministra Krofto in mu naznanil, da je za nuncija v Pragi imenovan vnovič nronsignor Marnaggi, ki odide te dni v Prago.
ŠPORTNE VESTI.
Beograd, 19. decembra. Včeraj je bila nogometna tekma med Jugoslavijo in Bastio, ki se je končala 8 4:3.
Vprašanje dohodnine še ni rešeno.
Beograd, 19. dec. Včeraj je predsednik vlade Velja Vukičevič prebil nedeljo v Beogradu v svojem kabineta. V kabinet je prišel že dopoldne ob 12. pa ga je kralj sprejel v avdienci, ki je trajala poldrugo uro. Popoldne jo Vukičevič zopet prišel v svoj kabinet. Okoli peta ure se je začela tu seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljati o zakonu o neposrednih davkih in sicer v zvezi z delom skupščinskega odbora, ki proučuje ta zakon. Gre za vladno odločitev v. vprašanju dohodninskega davka. Seja skupščinskega odbora je bila zaradi tega vprašanja do torka odgodena. Na zadnji seji odbora je minister trgovine la namestnik finančnega ministra dr. Spabo izjavil, da v vprašanju dohodnine ne more dati decidirane izjave, prednp ne vpraša ministrskega sveta. Na včerajšnji seji vlade je bilo izraženo stališče, ki naj ga dr. Spaho kot zastopnik finančnega ministra zastopa pred skupščinskim odborom prihodnji torek.
Vlada je imela zaradi tega vprašanja zato že včeraj sejo, ker je danes sv. Nikolaj in bi bilo mnogo ministrov zaradi krstne slave oviranih udeležiti se seje. Na včerajšnji seji se jo razpravljalo tudi o občinskem zakonu.
NOVI OBČINSKI ZAKON.
Beograd, 19. dec. Kakor se doznavn iz vladnih krogov, bo novi občinski zakon imel dva dela: prvi del bo splošen, drugi del pa se bo nanašal na mestne občine. Splošni del zakona je Že izdelan in obsega, določbe o normaliziranju dela občin, o volitvah novih občinskih uprav,
o	konstituiranju uprav, o pristojnosti občinskih sodišč in občinskih samouprav itd. Drugi del zakona bo urejal mestne občine in se bo nanašal na tista mesta, ki imajo več ko 30.000 prebivalcev. Ta del zakona bo vlada sprejela v teku tega tedna, če mogoče še pred katoliškim božičem ali pa takoj po božiču. Projekt zakona bo na vsak način še pred novim letom izročen narodni skupščini, da o njem razpravlja in ga sprejme.
PREMALA SKRB ZA NAŠE KMETIJSTVO.	:	_
Beograd, 19. dec. Včeraj Je >Srpske poljoprivredno društvo priredilo konferenco-strokovnjakov javnih delavcev našega gospodarstva v zvezi z letošnjimi proračunom. Poročal je dr. DTagutin Čo-sič, asistent na zemljedelski fakulteti. Podčrtal je, da je na skupne«j| našem i»-vozu, ki znaša okrog 8 milijard, naše poljedelstvo udeleženo s 0 milijardami. Pri našem proračunu, ki znaša 11 milijard, pa je udeleženo kmetijstvo neposredno s 5 in pol milijarde, torej s polovico. Za napredek poljedelstva je v proračunu poskrbljeno saplo-zt 0 27 odstotki, skupaj z veterinarstvom pa » 0.41 odstotki. Ta grana gospodarstva do naša proračunu preko 50 odstotkov, za napredek proizvajanja pa dobiva samo tako majhno vsoto.
Pri nas vlada povsod nestrokovpja* štvo. Naše kmetijske šole dobe v vsem 2,200.000 Din, med tem ko dobe na Češkem iste šole preko 30 milijonov. Od 371 kmetijskih referentov jih je ostalo v novem proračunu samo še 33. Naši kmetijski proizvodi so tako slabi, da preti nevarnost, da jih ne bomo mogli v inozemstvu več prodati.
Po tem referatu je bilo sklenjneo, da se začne energična akcija za zboljšanje našega kmetijstva.
Referent Coslč je bil pooblaščen, do intervenira v pristojnih krogih.
Svečana otvoritev novih prostorov Zaornce za TO!
S svečano sejo je včeraj otvorila naša zaslužna Zbornica za trgovino, obrt in industrijo svoje nove proste re. Z vso pravico je to storila, ker so ti novi prostori v slavo in čast slovenskim gospodarskim kregam, obenem pa ponovna pesem o tvorni sili slovenskega genija.
Ti novi prostori pričajo glasno in zgovorno, da slovenski gospodarski krogi tudi v času težkih gospodarskih kriz niso pi-z bili na svojo lepo dolžnost do slovenske ume n sti. Ostali so njeni meceni, ko nekdaj in tako •omogočili umetniški spomenik, ki b še poznim rodovom v ponos, a obenem tudi v • po-min, da ne pozabijo na delo za sl vensko umetnost. Najsi anejši tradiciji trgovstva in obrtništva so ostali zvesti naši gospodarski krogi, ko so se odločili, da prepuste pri zgradbi novih prostorov prvo besedo le — umetniku. Bili so širokopotezni in zavrgli •vsako malenkostnost in tako omogočili, da je najlepša umetniška misel zablestela tudi v najlepšem materialu.
:	In tako smo dobili Slovenci umetnino, ka-
kršni ni para daleč naokoli. Popolna do zadnje podrobnosti je ta velika umetnina in ta- j ko bogata na divnih zamislih, tako očarujo- i 6* po svoji dovršeni izdelavi, da mora za-atrmeti tudi najbolj razvajeno oko od kulture prenasičenega tujca.
A kar je v naš največji ponos, je to, da je vsa ta velika skupina umetnin vseskozi slovenska. Slovenska je zamisel, slovenski je material in samo slovenske roke so to lepo-,io izdelale. Ni bolj slovenskih prostorov v Ljubljani, kakor so naši zbornični, ker so vseskozi samo delo slovenskega uma in slovenskih rok ter samo iz slovenskega kamna in lesa.
Zbornica -pa je še prav posebej lahko ponosna na svoje nove prostore, ker so ti jasen dokaz, na kako visoki stopnji je sloven-iflri obrtnik in industrialec. Dobro bi bilo, 4a bi si Beograd in drugi kraji Jugoslavjie .oglodali nove zbornične prostore in da bi potem videli, kako silen greh proti državi in Tsemu narodu so zagrešili, ko so prepustili, dsf obnavljajo jugoslovansko prestolico skoro izključno le Francozi in Dunajčani. Cenejše in eksaktnejše delo bi dobili iz Slovenije in »d davkoplačevalcev trdo zaslužen in težko znošen denar bi ostal v državi.
' Spontano je slavnostna otvoritev novih »borničnih prostorov izzvenela v globokem .poklonu pred umetniško silo ustvaritelja vse te očarljive lepote — pred umetnikom Plečnikom. S požrtvovalnostjo, ki ji ni primere, je posvetil -svoje • izredne sposobnosti velikemu delu in z ljubeznijo do umetnosti in slovenskega naroda, ki jo zmere le najbolj globok duh, je ustvaril Slovencem spomenik, ki
bi bil v pen s prvim kulturnim n rodom na svetu.
Odkril je naši javnosti, kako divne zakla- j de hrani naša zemlja in pokazal je svetu, da j sta slovenski obrpik in industrijalec l os vsa- | ki nal-gi.
Verna, kak r n;e? v uro/tvor, je z~sluga pro"es»rja !erni,:-> in zaključu emo z njegovimi besedami, d-- b do kamn- gr-v- rila o njegovem us- c-hn in o zaslugi naše Zbornice, da je vse te um tv re ormgc-čila.
V	krasni novi zbornični palači je otvoril predsednik Zbornice za trgovino, r-brt in industrijo g. Je ačin Ivan ml., slavnostno sejo.
Pozdravil je vse navzoče in imen m a ljub. knezeškoka dr Jeglič''.." vel. župana dr. Vodopivca, divizijonarja gen. Kalaf-tf vida, zastopnika obl-’S'nega rdb ra dr. Adlešič-', zastopnike tujih držav, zastopnika mesta Ljubljane, zastopnike raznih urad v, vse ostale 'dlične gos'e ter na konec tudi novo izvoljene zbornične svetnike
Nato 'e predlagal pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, čemur je skupščina z glasnim trikratnim živio navdušeno pritrdila.
Nato je podal g. predsednik kr-dek ’ isto-riat o postanku novih prostorov ter zlasti podčrtal velikanske zasluge prof. Plečnika in negovega pomočnika arh. Tomažiča.
Novi zbornični prostori so dok^z, da se slo-evnski gospodarski krogi zavedajo svoje dolžnosti do celole in do slovenske kulture in da ne mislijo le na svoj gmoten dobiček. Ti prostori so dokaz, da hočejo biti slovenski , trgovci, obrtniki in industrijci moderni Han- 1 se-ati in v tem duhu se bo vršilo tudi delo novega zborničnega sveta.
Temperamentne in globoko zasnovane besede predsednika Jelačina je sprejela skupščina z glasnim odobravanjem
Nato se je zahvalil za pozdrav veliki župan dr. Vodopivec ter sporočil, da je trgovinski minister dr. Spaho potrdil z brzojavko z dne 16. t. m. novo izvoljeno predsedstvo skupščine. S tem je Zbornica definitivno konstituirana in prosi vse zbornične svetnike, da naj v tej dvorani odločajo le gospodarski in stvarni interesi, dočim naj bodo strankarski pozabljeni. (Odobravanje).
Za oblastni odbor se je zahvalil dr. Juro -Adlešič, ki je naglasil, da bo sodelovanje med Zbornico in oblastnim odborom vedno iskreno.
Predsednik Jelačin je nato predlagal, da se Zbornica p>ismeno zahvali prof. Plečniku za trud in mu izroči poseben album s fotografijami vseh onih, umetnin, ki jih je on z novimi prostori ustvaril v ponos Zbornice in v slavo slovenskega naroda.
Nato :e povabil vse na zakusko, ki je bila elegantno prirejena in nad vse bogata.
Ivan Podlesnik:
H S. S. in S. L S.
Vlil.
Eno vprašanje je še, katero si je treba teko pri HSS kot pri SLS natančneje ogledali. To vprašanje je versko vprašanje.
• Vsa zgradba nekdanje slovenske katoliške in sedanje SLS sloni na stebrih, zgrajenih na slovenskih katoliških shodih. Na "Teh shodih so se vršili pogledi nazaj in pa ‘dajale smernice za delo v naprej. In sicer -Smernice za politično, gospodarsko in prosvetno delo. Teh smernic so se morale vse, ria katoliških načelih zgrajene organizacije, držati' in jih pri svojem delovanju uvel javljati. Ti katoliški shodi so bili centralni občani zbori celokupnega katoliškega gibania »med Slovenci.	|
Olavno delo v vseh slovenskih prosvetnih katoliških organizacij (poleg cerkvenih) je 'slonelo na ramah duhovščine. V požitvo- : -valnem, nesebičnem in zaupanja polnem yd«tu te duhovščine leži vzrok uspeha in napredka na vseh poljih njih dela. V tem delu pa ie tudi rešitev uganjke že- j Terne vezi med slovenskim ljudstvom, slovenskim duhovnikom in voditelji političnega, gospodarskega in prosvetnega dela. To spoznanje je narekovalo pred leti dr. Trillerju ‘vsklik, »da bodo klerikalci v Sloveniji še sto,let vladali«. Slovenski duhovnik ie z narodom neiazdr.užljivo zvezan, saj je izšel iž' njega in živi dve tretjini svojega življenja med njim. Ko je še kot mlad deček prišel od ljudstva v mesto, je prinesel seboj
flobokp narodovo vero in jo prinesel, še olj utrjeno nazaj, ko je prišel kot mlad kaplan med ljudstvo zopet delat. Ta vera je v prvi vrsti tista skrivnostna vez, ki veže večino slovenskega naroda v politično in ^gospodarsko celoto. Slovenski duhovnik je .veren in je zato moralen. To dvoje mu daje moč, spobudo in vztrajnost pri delu. Velikanskega pomena jc, ne samo za cerkveno,'ampak tudi za posvetno delo med slovenskim ljudstvom, delo zadnjh dveh kranjskih škofov, ki sta začela reformirati in delati najprvo pri duhovščini. Neresnične :so pogoste trditve nasprotnikov, da dela
• slovenski duhovnik samo zato, da se obdrži na površju, zato, da gospoduje itd. Slovenski duhovnik dela iz svojega globokega verskega prepričanja, ki mu na-ekuie to, da je mogoč duševni in gospodarski in’politični napredek ljudstva le, če oslanc k> ljudstvo moralno. Za ohranitev morale mu ie potrebna vera. Poleg tega seveda vi-
’ di slovenski duhovnik V katohški veri in žtvtjeniu po nji rešitev za posrtno živlieme. Vsi poizkus«, z izmišljotinami o dvomi morali slovenskega duhovnika, zrahhati vezi med njimi in ljudstvom, so se dozdai Se vedno izgubili v nič. Gotovo ie, da tudi naši duhovniki niso brez napak v njih zasebnem •in javnem živtjeniu. Vsak pa, ki je le malo . -pogledal po svetu, se je mogel prepričati, da stoji slovenska duhovščina glede moral--nih kvdlitet na višku. Nji', ob stran se more
• Evropi poslavljati samo duhovščina Nem-ačije. Pa tudi glede splošne, posvetne iz-
lastiti tega vrta, da bo naseial v njena zemljo svoja semena, to mo-a premagati čuva je in podreti ograjo. Za vse to je treba poštenega boja in dela. Nepošten boj, laž in hinavščina pa ne donašajo trajne zmage.
Na avno je, da na teh potih in v teh razmerah sledi ljudstvo svojemu duhovniku, v katerega zaupa in ga ljubi, v večini tudi pol lično, ker ta politika odgovarja njegovim potrebam, željam in zahtevam. Iz potreb, želj in zahtev ljudstva so se ustvarjale smernice polit čnim načitom in delu. Vsaj za gospoda sko delo predvojne SLS se mo e trditi in dokazati, da se je vedno nanašalo na ljudske pot ebe. Prosvetno delo ra se je ozualo na želje in ravnalo po zahtevah cerkve, kar je pri stranki, ki je z dana na temeljih katoličanstva in k. zdr -žuje politično liustvo, ki je katoliško, povsem na odno. Se eno je treba omeniti. Vsi dosedanji pomembni voditelji SLS, bodisi d hovniki ali laiki, so bili prepričani, verni katoličani. Koliko se je v tem ožim očitalo in podt.kalo od nasprotnikov dr. Šušteršiču, ki pa je že prej in še posebno zadnja svo:a leta kazal odločno intimno svoje ka-tol ško prepričanje V tem oziru je b i junak prepričanja, kateremu ni niti najmanj omajalo dejstvo, da je bil boj v zadnjih letih od st'ani SIS vse drugo, kot bi moral biti boj katoličana proti katoličanu. To je b 1 greh, ki se da politično opravičiti, če bi bil samo političen, toda to je b I tudi oseben greh in zato ostane madež na vseh onih, ki niso preprečili, dasi bi lahko, da bi se ne šlo tako daleč. To omenjam zato, ker je to nekaj bistvenega in zato važnega. Saj so se v povojnih letih zgod.le v SLS še druge napake, ki se pa daio omavič ti s povoino psihozo, z mentaliteto mladih, ki so prišli v stranki do veljave, in pa s splošno neorijentiranostjo prv h povojn h let, ki je imela mnoge vzroke v zanema jan:u na-rodostnega vprašamo v predvojnih letih.
Poglejmo sedai kako je glede verskega vprašania med hrvatskim ljudstvom in pa pri voditelji HSS.
(Nadaljevanje prih.l
obrazbe nadkriljuje ta naša duhovščina ono sosednih narodov.
Sebičnost, profitarstvo, spekulacija po materijelmh uspehih in druge nečuvene lastnosti, to vse se ne more najti med mnog.mi laj.ki v vrstah SLS. Redki duhovniki s temi lastnostmi so pa zaznamovani, prav tako, kot so tisti redki, ki morejo o sebi, glede na njih zasebno življenje reči, »poslušajte, toda ne glejte me«.
Podcenjevanje teh vrlin slovenske duhovščine jc zavedlo premnogokrat nasprotnike do povsem napačne takt ke v polit č-nih bojih in v bojih na prosvetnem polju. Da pa je bila v tem oziru takt.ka starih liberalcev na avnost smešna, o tem se pa lahko prepriča vsak iz ne še prestarih letnikov »Slovenskega Naroda«.
Oni, ki so kalkulirali na to, da bodo z napadi na d hovščino razrušili vez med njo in ljudstvom, so se motili v tem, ker niso računali na to, da more to vez zrahljati na političnem in gospodarskem polju, samo nemoralno, sebično in po tiraniji hlepeče življenje duhovnikov. Teh lastnosti pa, kakor rečeno, pri slovenski duhovščini ni Da jih ni, to pa trdi lahko tisti, ki to duhovščino pozna v nje delu do dobra. Tisti, ki pozna poleg domačega župnika vse druge duhovnike samo po sodbah iz takoime-novanega naprednega časopisja, tisti za sodbo ni merodajen.	•
Tudi oni se motijo, ki mislijo, da bodo že s tem, če zrahljajo vezi med ljudstvom in duhovnikom, uduš li v ljudskih srcih tudi 'ero in pripravili tam tla zn takoimenovano svobodom selnost. Vera v src h naših ljudi jc .premočno > sidrana, da bi jo izruvalo samo nezaupanje v duhovnika. Lahko jo zrahlja, lahko vzbudi dvome, toda temelji vere bodo oslali in bo prej ali slej zopet poživela, ker vse tisto, kar nudi naše svobodomiselstvo namesto vere, še daleko ne more zadovoljti našega človeka. Saj še inteligent z zamorjeno vero v srcu hlapa po različnih surogatih, ki ga največkrat samo omamljajo v borbah in težkih bojih življenja. Pri priprostem človeku se pa vidi da stopi na mesto zadušene vere ne svobodomiselstvo, ampak nemoralnost in cesto surovost.
Tisti, ki bo hotel nositi res pravo luč svobodomiselstva med slovensko ljudstvo, tisti bo moral ubrati drugačna pota, kot so jih hodili do današnjih dni naši »svobo-domiselci in naprednjaki. Predvsem bo pa moral računati s tem, da stoji pred vratmi duš in src slovenski duhovnik in sicer globoko veren in moralen duhovnik. Vsled teh lastnosti čuvarja vere bo boj težak in pot do zmage še dolga. To so občutli že tisti, ki so imeli opravka z enim samim dr. Mahničem.
V	tem tiči problem. Vrt duš jedra slovenskega naroda, ljudstva, je ograjen z močno katoliško vero. Pred tem vrtom pa stoje mnogi čuvarji, ki so res čuvarji, po prepričanju in dejanjih. Kdor se hoče po-
Kaj zahteva Italija od Francije
V	»Giornale d’ Italiae so bile kot dopolnilo k Mussolinijevim izvajanjem o zunanjepolitičnem položaju objavljene zahteve Italije Franciji. Te zahteve zadevajo osem točk in sicer Tanger. Tunis, Libijo, Jadran, Balkan, kolonialni mandati in francosko asimi-laci sko politiko.
1. Glede Tangcrja je italijansko stališče tole: Tanger ni niti nacionalno, niti kolonialno vprašanje, temveč ima mednaroden značaj. Italije zato ni mogoče od tega vprašanja izključiti. V malem tungerskem vprašanju se zrcali ves sredozemski problem.
2. Glede Tnnisa se sklicuje Italija na svoje historične pravice, ki izvirajo še iz časov, predno je Francija okupirala Tunis. Franci'a se je v nekaterih pogodbah tudi obvezala, da bo te pravice spoštovala. Nobena italijanska nevarnost ne preti Tunisu, pač pa obstoji nevarnost italijanske reakcije na francoski pritisk.
3. Določitev libijske meje je še ostanek vojne. Francija še ni izpolnila čl. 13. Londonskega pakta. Italija zahteva tu korekturo meje samo zato, da dobi nekatere nove cestne zvoze v Libiji.
4. in 5. točka se tičeta Jadrana in Balkana. »Giornale d’ Italia« pravi, da gre tu za italijanske obmejne interese. Balkan je za Italijo to, kar je za Francijo renska meja. Politika Italije na Balkanu ni niti imperialistična niti napadalna.
6. Italija pričakuje, da Francija ne bo ovirala Italije v prizadevanju, da dobi kak ko-lonia'en mandat.
7. Italija za' teva, da Francija jasno in nedvoumno pokaže, da nima z italijanskimi pro-tilašistovskimi izseljenci nobenega posla. Francija mora strogo nadzirati delovanje teh emigrantov, da tako prepreči atentate.
8. Končno ima Italija pravico zahtevati, da ne bo skušala Francija nasilno asimilirati stotisoče Italijanov, ki so zaposleni v južni Franciji.
Splošno mnenje je, da pomeni teh osem točk maksimalne zahteve oficijelne. Italije.
-—v N • .
fji ^
f; ^ V* ^
N
\
Politične vesti.
—	Dr. Korošec o akciji opozicije. Dopisniku zagrebških »Novosti« je dr. Korošec izjavil o političnem polžaju, delu vlade in akciji opozicije to-le: »Vlada ima težkoče z reševanjem dvačnega vprašanja. Na vsak način se bo vlada ravnala po načelu enakopravnosti. Vlada je za enako obdavčenje vseh pokrajin. Noben čudež ni, če se pojavljajo težkoče, kadar se skuša izvesti tako veliko delo, kakor je izenačenje davka v državi, ki ima sedem davčnih sistemov. To, kar zahteva opozicija, da se namreč odpravi dohodnina že s prvim januarjem, je navadna demagogija, ki jo mora obsoditi vsak trezen človek. V drugih vprašanjih ni v vladnih strankah nobenega nesoglasja, pa čeprav se v delovni vla-j di pojavljajo vedno kake težkeče, kar je čisto j razumljivo. Toda na drugi strani so ti pojavi dokaz zdravega živFenja.« Na ojiombo dopisnika, če je to dokaz, da je vlada stabilna, je odgovoril dr. Korošec: »Da. vlada je stabilna in ne bo padla.« — Kaj mislite, g. minister,
o	zadnjih grožnjah opozicije? Dr. Korošec: »Grožnje opozicije z revolucionarnim gibanjem, kakor smo jih slišali včeraj v Beogradu, so smešne. Opozicija nima niti razloga niti moči, da bi mogla iz revolucionarnih besedi preiti k revolucionarnim delanjem. Take grožnjo samo škodujejo opoziciji ter izrazito in jasno dokazujejo slabost ljudi, ki 8^u" šajo priboriti se do oblasti. — Ali bi mi hoteli še. kaj povedati? »Pika. Nič več ne im rem povedati« je odgovoril dr. Korošec končaj razgovor' z dopisnikom.
Angleški ministrski predsednik BaLlvvin.
HSS zopet za fcderaiijo? Seljaško - demokratska koalicija se je v zadnjem času zaljubila v velike geste. V štirinajstih dneh hoče nakrat uvesti davčno enakost, če pa se ji ta čudež ne posreči grozi z odhodom iz parlamenta in z ustavitvijo plačevanja davkov v vseh p.rečanskih krajih. A ne samo to. Zagrebški listi že pišejo, da hoče HSS preklicali svoje »historično« priznanje Vidovdanske ustave in pričeti zopet s propagando federativne ureditve države. Naša politika postaja tako vedno bolj šaljiva. Včasih je Fribičevič imenoval Radiča za narodnega izdajalca, ker je bil za najbolj radikalen odpor Beogradu, sedaj pa bivši veliki centralist posega sam po teh skrajnih sredstvih. Ni Se dolgo, ko so se radičevci krvavo norčevali :z federalistov, ker so ti iz menarhizma zaplavali v republikanstvo, nato zopet v nu narhi-zem in končno zopet prijadrati v federaiivi-em, sedaj pa ! očejo tudi radičevci narediti to romanje od enega načela do drugega. Kakor mislijo! Fo vsej priliki pa bo tudi hrvat-ski kmet začel polagoma misliti in potem bodo ti politični romarji spoznali, da v političnem življen u velja tudi doslednost in da «e od same nedoslednosti le ne da živeti.
= Grozovit obračun s komunisti v Kantonu. Nad 2'X)0 justifikacij. Ženske s kratkimi lasmi linčane. Iz Hongkonga prihajajo strahotne vesti o grozovitem obračunu zmagovite nacionalne vojske s komunisti. V vsem je bilo dosedaj v Kantonu justificiranih 2CKO komunistov. Opustošene ulice so mestoma posute s trupli in cdsekanimi glavami. Neki tuji novinar je naštel na 2000 metrov dolgi ulici 200 trupel. Na fotografijah iz Kantona se vidijo tovorni vozovi, ki so prenapolnjeni s trupli ubitih komunistov. Nacionalne čete so vdrle v sovjetski konzulat in tam aretirale 20 Rusov. Po nekih vesteh se je posrečilo konzulu pobegniti, po drugih je padel tudi on v roke neusmiljenim maščevalcem. Rusi so 6e obupno branili. Dve uradnici sta bile na mestu ustreljeni, ostali uradniki so bili vklenjeni in odpeljani v ječo, kjer so bili vsi usmrčeni. Ne samo komunisti, temveč sploh vei pristaši modernih idej so preganjani. Da, besnost zmagovalcev gre celo tako daleč, da so bile Kitajke s kratkimi lasmi linčane. Edino pravilno ime je za današnji Kanton »mesto mrtvih in justificiranih«. Ruski vicekonzul je bil usmrčen.
= Čangkajšek je nastopil vlado. Čnngkaj-šek je prišel zopet na krmilo in je danes duša protikomunističnega in protiruskega boja. Svojo protikomunistično smer skuša Čang-kajšek do dobra izkoristiti v ta namen, da bi dobil od Angležev in Amerikancev aktivno pomoč. Zlasti pa upa, da bo sedaj za Kitajsko ugtdno rešeno vprašanje pristaniških carin. — V Ilankovu je bil aretiran ruski generalni konzul in 200 Rusov. Tudi kantoneki ruski generalni konzul in vsa njegova rodbina so bili aretirani.
— Siike iz kitajske državljanske vojne. 70 kilometrov južno zapadno od Pekinga leži mesto čočan, ki je že dva meseca oblegano. Sedaj se je posrečilo kitajskemu Rdečemu križu, da je od lakote napol mrtve matere in do skelela shujšane otroke rešil iz mesta.
i	Vse ostalo prebivalstvo pa je zapisano poginu, ker so se ponesrečili vsi poskusi posadke, da bi se prebila iz mesta. Padec mesta je neizogiben in potem pride krvavo maščevanje zmagovalcev. — Pri svojem begu iz Hankova je general Tan Sen Či,-ki je bil komunistom zelo blizu, olajšal »Kita;sko banko« za ves njen srebrni zaklad v višini 7f0.000 dolarjev. Nato se je s svojimi konkubinami ukreni na japonski parnik in sedaj potuje z ugrabljenim denarjem in svojim* veselimi priležnicami zadovoljno in varno na Japonsko. Obenem ž njim potuje lnancni komisar, ki si je ravnotako prilastil pred pobegom ves denar, ki ga n??Se zaseči.
- Amerikanci ne dovolijo vstopa ruski gospodarski deleeariji. hnajstim članom ruske gospodarske delegacije, ki je pod vodstvom Makarova prispela na ladji »Berangaira« v New York, j« izseljeniški urad prepovedal izkrcanje v Ameriki. Vsa delegacija je bila prepeljan* na otok Ellis Island, kjer bo internirana, dokler se ne odloči, če ji bo prihod v Ameriko dovoljen, ali pa se bo morala vrniti domov. Makarov je predsednik ruskega kovinskega trusta in je prišel v Ameriko, da nakupi za 10 milijonov dolarjev poljedelskih strojev.'
Dnevne vesti
PROS' AVA KRAI JEVEGA ROJSTNEGA DNE.
Kt vsa druga mesla v državi, je proslavila ludi Ljubljana rojstni dan priljubljenega viala ja, kialja Aleksandia, na svečan nač n
Z ' žavnih, komunalnih in privatrih po-slop j so v.hi ale zastave. Državni uradi niso poslovali. Na g:adu je b.lo oddan h zjutraj 71 Hpovsk.h strelov.
V stolnici je davoval knezoškot dr. Anton Borav’ ’u a jeglič ob polnoštevilni asistenc sir vesno mašo, ki so se je udeležili zast i >;ki civilnih in vojaških oblasti, za-stopn ki tujih držav, predstavniki vseh institucij, korporacij in drušlev, oficirski zbor, rezervni častniki in številno občinstvo.
Tret ceikvijo je tvoril oddelek vojaštva v polni bojni opremi častni špalir. Med službo bož:o so bile zaprte vse t govine.
Po maši je sprejemal veliki župan v vladni palači čest tke kralju.
7večer j? priredila vojaška godba obhod po meslu in bakljado.
V pravoslavni kapelici v vojašnci vojvoda l'ušiča ie opravil svečano službo božjo prota Dim trije )ankovič. tudi tej slavnostni ceremonij so prisostvovali zastopniki civilnih n v-^iaških oblasti, preds^avn ki raznih instituci in korporacij, oficirski zbor in civilno občinstvo.
•
PoseKno svečano je bil proslavljen kraljev rozini dan v Beogradu.
Dasi je bil precej mrzel dan, so valovale že pred slovesno rnašo v saborni cerkvi po ulicah vel ke množ:ce občinstva, ki je ča- , kalo, da pozdravi kralja. Ob 10. se je pri- ; čela slavnostna služba božja. Ceremonije je oo>-avil ob veliki asistenci patriarh Di-miKife. ‘ Pred cerkvijo je b la postavljena kradeva ga da z nodbo. Celo desno s*ran cerkve ie zavzemal oficirski zbor z vojvodo rvf-nm Bojovičem, neneralom Pesičem in ostalimi nencali na čelu. Prisoten je bil ves diplomatski kor, vsi člani vlade, predsednik narodne skupščine in vsi poslanci, ki se naha:a;o v Beogradu. Ob 11. ie stopil v re kev kralj v spremstvu nenera'a Pe-re Živkoviea in članov generalnena štaba. Po slavnostni službi božji je imel pat^jarh DimHje na kralja kraiek naiovor. Ko je odha:al krali iz cerkve, so n a prisotni burno aklamrali, pravtako ga je na povratku z dvora občinstvo neprenehoma navdušeno pozdra''l:a]o. Vpisovanje v dvorno knjigo je tra;alo ves dan.
V katol;ški cckvi je daroval slavnostno službo božjo nadškof Rodič. Slovnostni ceremoniji so ppsostvovali med drugim minister za socialno politiko dr. Gosar, pane-ški nuncij Pelegrinetti, zastopniki mestne občine in predstavniki ministrstva ver.
Svečani službi božji v džamiji so prisostvovali dr. Spaho in vsi poslanci ]MO.
T"di v obeh sinagogah je bila svečana služba božjo.
— Prosvetna mizerija. Profesorji obeh gimnazij in učiteljišča so poslali kompetentnim faktorjem oster protest, ker jim še : do danes niso izplačani zapadli honorarji za nadure.
— Komunalni davek na ponočni obisk gostiln. Sarajevski občinski svet je uvedel takso 2 Din za goste, ki sede po polnoči po oostilnah, kavarnah in drugih javnih zabaviščih
— Dijaški Šahovski klubi prepovedani. V
Sarajevo je dospela naredba ministrstva prosvete, s katero se vsi di:aški šahovski klubi, ki so b:li nedavno ustanovljeni na inic iativo šolskih ravnateljev, razpuščajo. Prosvetno ministrstvo je mnenja, da taki klubi niso v skladu z vzgojo.
— Proti ljDinčenju živali. Vsled množečih sc pritožb radi trpinčenja konj pri prevozu stavbnega materijala itd., je opozorilo -češkoslovaško notranje ministrstvo vse podrejene mu politčne oblasti ra striktno izvajanje zadevn h kazenskih določb. 7.a slučaj, da bi se slučaji trpinčena živali kl:ub temu še množ li, je pooblastilo ministrstvo politične oblasti, da izdajo še same odredbe, ki se jim zde primerne. — Kaj takega bi tucji pri nas ne škodil«-']
Promocija. Na zagrebški veterinarski fakulteti je diplomiral veterinar Maks Kozinc iz Sevn ce, bivši predsedn:k JAD »Triglav«.
— Fašizem in religioznost, iz Rima poročajo: Piedsedništvo »Balille« je razoosla-lo vs^m predsednikom pokrajinskih odborov okrožnico, v kateri j m daie ratančna navodila, kako naj skrbc za verski pouk inlaHih črnih srajc. Člane ballilskih organi-zoc i bodo poučevali v krščanskem nauku voiaški kaplani, ki službujejo pri mladinskih leg jah.
— Nove pengS - novčanice. Iz Budimpešte poročajo: V inozemstvu naročene nove novčanice po 10G0 pengo so izgotovljene. V promet se izdajo v drugi polovici meseca decembra. Obenem sc vzamejo stare novčanice po 500 000 in 1,000 000 K iz prometa, tako da bi izginila črez par tednov na Madjarskem zadnja sled inflacijske dobe.
— Snetj v Dalmaciji, hudi vihadi ob obali. Iz Splita poročajo: V več krajih Dalmacije še vedno sneži. Ob obali besne viharji, ki ovirajo pomorski promet.
— Epidemije v Hercegovini. V zadnjem času so se jele širiti v Hercegovini, posebno po deželi, zopet razne epidemije predvsem gripa. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se epidemije zatro.
— Rabila v Beoe>-adu. V noči od sobote n* nedeljo le bila livršena v Beogradu racija po vaoh boljSih lokalih. Ob priliki racije ob periferiji je Izvedela namreč policija, da m skrivalo mnogi Izmed iskani^ lopovov v mestu, ralo J« blokirala to no« vse boljfi« lokala, • Ve5 oseb, ki ge niso mogle legitimirati, J« bi- 1
lo aretiranih. Policija je ustavljala ljudi celo na cesti ter zahtevala od njih legitimacije.
— Stavka delavov v Dupiresi. Iz Karlovca poročajo: V tekstilni tovarni v Dugoresi je izbruhnila stavka: Delavci so zahtevali zvišanje mezd, kar je pa tovarna radi slabih poslov odklonila. Stavka 2000 delavcev. Lr: d-niki in mojstri še delajo. Tovarna grozi, da bo obratovanje snloh ustavila, kar bi bil za tamkajšnje prebivalstvo hud udarec. Pogajanja so v teku.
— Atera Marek v Sa~ajevu. Tekom preiskave v zadevi poneverb uradnika Ivana Mareka pri oddelku za prehr?no v Sarajevu so prišli na sled velikim zanikrnostim v upravi. Predvsem je delal mladi uradnik Marek, ki je užival pri svojih predpostavljenih veliko zaupanje, brez vsake kontrole. Sam je izstavljal čeke ter dvigal denar pri državnih zavodi > in bankah. Dasi je oddelek za prehrano likvidiral že marca meseca, se ni našel nikdo, ki bi izvršil kontrolo in pregledal račune. Poneverjeneje je prišlo na dan šele šest mesecev pozneje, ko je bil nastavljeu pri oddelku za prehrano kot honorarni uradnik Mondschein, ki je prišel takoj, ko je pričel delati, malverzacijam na sled. Zanimivo je, da je izvo' al stvar že preje višji uradnik Muhamed Alajbegovič, ki pa je zahteval od Mareka, pod grožnjo, da ga sicer ovadi, 10.00:) dinarjev. Marek mu je zahtevani znesek takoj-odšlel, nakar sta manipulirala skupno. Tudi njega so zaprli.
— Ljut pegrom proti Židom. V mestu Na-neve-u, 70 km od Kovna je prišlo te dni do ljutega pogroma proti Židom. Pogroma so se udeležili tudi ofiC.iji in vojaki tamkajšnje garnizije. Računa se, da je bilo ub.-t.h okoli 100 Židov.
— Miuteriozen umor v Brčkem. Iz Osijeka poročajo: Dne 21. septembra je bil izvišen v Brčkem misteriozen umor. V gostilno Marije Cvijanovičeve je stopila dvojica neznanih možaka: jev. Ko so vsi ostali gosti odšli, sta navalila neznanca nenadoma na gost.lničarko in njenega moža. Doč.m se je posrečilo slednjemu pobegniti, sta lopova gostilničarko zaklala. 7ada!a sta ji nič manj kot 25 vbodljajev z nožem. Po izvišenem umoru sla ji odvzela 900 Din ter izginila. Kljub marljivemu poizvedovanju je izsled.lo orožništvo te dni enega od osumljencev, delavca )uro Januša.
— Ciganka žrtvovala za sina življenje. Bahavi mlinar Miloš Santič v Subotici si je dal te dni pijan v gost.lni od ciganov igrati vesele komade. Ko bi moral plačati, ni hotel odriniti niti pare. Vsled tega je prišlo med nj m in ciganom Antalom Mucsijem do prepira ki je končal s tem, da je potegnil San-
i.č nož te rnavalil na cigana. Ko je videla 60-letna Mucsijeva mati. da je njen sin v nevarnosti, se je vrgla med svojega sina in napadalca, vsled česar je zadel sunek z nožem mesto njenega sina, junaško ciganko v srce, da se je zgrudila pri priči mrtva Morilec je n^to pobegnil, predvčerajšnjim pa je bil aretiran. Zaslišan, se ni hotel, iz-govarjaie se na popolno pijanost, ničesar spominjati.
— Vajenec poneveri 21 t;soč dinarjev. Te dni je poslalo neko zagrebško podjetje svo-iega vajenca Zvonimira A. na čekovni urad z nalogom, da dvigne 21.000 Din. Fantiča je premagala izkušnjava in pobegnil je z denarjem na Reko, kjer je bil pa že dva dni pozneje aretiran. Ko so ga vprašali, zakaj je dejanje izvršil, je odgovoril: »Nekaj mi je puhunlo vu glavo.«
— Eksplozija v kinematografu. V kinu »Parthenon« v enem od chicaških predmestij je nastala te dni eksplozija, ki je kino porušila. Policija domneva, da gre za bombni atentat. Kino je bil ob času eksplozije prazen.
— Falzifikatorji francoskih novčanic v Haagu pomiloščeni. Kot poročajo iz Haaga, sta bila falzifikatorja francoskih novčan c Mankovics in Maruštoski, ki sta bila obsojena vsak na dve leti ječe, pom.loščena.
S. januarja 192S
Ciril-Metodova veselica v Narodnem domu.
Polkovnik Jankovič, ki je bil obsojen na tri lela ječe, ni pomisloščen.
-	Roparski napad v brzovlaku. Iz Bratislave poročajo: V noči od srede na četrtek je bil izvršen v bližini postaje Lučane, medtem, ko jc drvel brzovlak s polno paro, na trgovca Dezidei ja Kleina krvav atentat. Nenadoma je planil v kupe mlad možakar, sc vi gel na trgovca, mu zatisnil usta ter zaklical: »Denar sem, sicer zapadeš smrti.« Napadeni trgovec je izročil roparju svojo listnico, nakar ga je udaril napadalec par-krat s težko železno palico po glavi, da se je onesvestil. Kmalu nato je vstopil v kupe sprevodnik. Ko je opazil, da leži trgovec onesveščen v mlaki krvi, je vlak ustav.I, na-, kar so Kleina izvagonirali. Ropar je bil še isto noč aretiran. Možakar, ki je ident.čen s 25-letnim železniškim uradnikom Otonom Borskyni je dejanje priznal. V ugrabljeni listnici so našli 8000 Kč in Kleinovo zlato uro. Kleinove poškodbe so smrtnoneverne.
Krvava rodbinska tragedija v Parizu. Pariška policija ima rešiti nenavadno težaven problem. Pred par dnevi je soproga bančnega uradnika Nolheberja v napadu ljubosumnosti svoje tri otroke obstrelila, svojega soproga pa težko ranila ter izvršila nato samomor. Policija je doslej verovala No-ttverju. Vsled neprestanega zatrjevanja edinega otroka, ki je ostal pri življenju, triletne hčerke, ki je oslepela na obe očesi in ki ponavlja vedno: »Oče me Je ranil.« pa je jela sumili, da utegne biti morilec Nothe-ber. Zdravniški izvid potrjuje sum, da je ljubosumni mož svojo mlado soprogo in dva od svojih otrok usmrtil, tretjega pa težko
poškodoval, nakar si je pognal kroglo v prsi.
— Carmen, ki je Don Josea oslepila. Te
dni se je vi šil v l-adovi zanimiv proces. Na zaiožn. klopi je sedela 52-leina opeina pevka Ana Klinova, obdolžena, da je tenorista Tomaža Fantin.ja iz nepievidnosti težko poškodovala. Dogodek se je odijral na gledališkem odru ob prJiki piedstave »Car-rnen«. Ope. na pevka je manipul.rala v zadnjem akiu tako neprevidno z bodalom, dd je poškodovala tenorista na očesu, vsled česa, je oslepel. Sodišče jo je oprostilo.
— Karambolaža avtobusa in brzovla' a. Iz Varšave poročajo: V bližini posta:e Zy-raidov se je zaletel brzovlak v nabito poln ovto. šest oseb je obležalo pri priči mrtvih, enajst j h je težje ali lažje lanjen h. Avio-bus je popolnoma lazbit. Do nesreče je prišlo, ker je avtobus ladi motornega defekta obstal na tiačnicah na železniškem prelazu.
— Poizl rš’n samomor 12-letnega dečka.
Te dni je b.l na Dunaju aretnan privatni detekt v Karl Melelon. Ko so njegovemu 12-leinemu sinu, učencu meščanske šole součenci to očitali, je skočil deček v sa-momoiilnem namenu v Donavo, vendar so ga pa še pravočasno rešili.
— Bivši glavni urednik »Abenda« pomi-loščen. Dunajsko deželno sodišče je predlagalo bivšega glavnega urednika »Abenda«, Weissa, ki je b.l, kot smo svoječasno poročali, obsojen radi goliufije in izsiljeva-na na 7 mesecev ječe, v pom lost.tev. Weiss bo odsedel dne 20. t. m. polovico prisojene niu kazni. Kot arestant se je obnašal vzorno.
— Odstranjevanje snega z dunajskih ulic.
Vel k sneg je v civiliziranih mestih navadno za brezposelne lepa pril ka za zaslužek. Na Dunaju je bilo zaposlenih le dni pri kidanju snega nad 32 000 breposelnih. Sneg so odvažali v 33 tovornih avtomobilih.
Zimska oblačila
usnjate suknjiče, raglane itd. vseh veliKOsti za moške, fante in de£ke
nudi Vam najceneje samo konfekcija „FftA\DEw
Ljubljana, Gradišče nasproti Dramstega gledališča.
— x.utuiuva dedins»a pravda. V neki ječi na Madjaiskem sedi že par let Etfm nd Hanvai-wiotta, obsojen na dosmrino ječo, ker je izroč.l lela 1919, za časa, ko je b.la Budimpešta zasedena od Rumunov, poveljnika nekega deiachemenia Rumunom. Kaz-nenec je postal sedaj nenadoma zopet predmet dnevnih razgovorov. Hanvai se je dal namreč za časa svetovne vojne od 80-letncga nemškega grofa Iranca Grotia-Grottnegga adoptirati. Stari grof je umrl nedavno b.ez oiiok. Zato je podedoval njegov posinovljenec vsa obsežna posestva grofa Groitenegga v Sleziji. Arestant je postal dedič velikih fideikomisov. Grofovi sorodniki zahtevajo sedaj, da naj se adopta-
c.ja razveljavi in Hanvai od dedščine izključi. Hanvai se seveda zoper to z vsemi štirimi brani. Da bi mogel nastopiti dedšči-no, je uvedel Hanvai akcijo za svoje po-miloščenje.
— Kai.o ohlade na Grškem vročekrvne komuniste. Grški parlament je pretresal te dni zakonski predlog o izključitvi komunističnih poslancev od zakonodajnega dela. To je dalo komunistom povod, da so vpri-zorili pred parlamentom veliko demonstracijo. Okoli 500 fanatičnih možakaijev je hotelo udreti v pailament. Policija in vojaštvo pa je rekviriralo brizgalne ter prepodilo demonstrante cui ki mi zle vode, nakar je bil v parlamentu izglasovan izjemen zakon zoper subverzivne elemente.
— Naravno čudo. V Podturnu (Medjimur-je) je vrgla kobila seljaka L. Strahije žrebe, ki je imelo dvoglavi, dva repa in sedmero nog/ dve sprednii in Štiri zadnje, dočim je bila sedma, ki je imela dvoje kopit, prira-šena na hi bet.
— Zbornik za umetnostno zgodovino Doslej je izšel prvi zvezek letošnjega letnika naše umetnostne revije. Zaradi nepremagljivih ovir izidejo ostali trije zvezki sedmega leLnika skupaj ob Novem letu. Obveščamo o tem naročnike in jih prosimo potrpljenja. — Umetnostno - zgodovinsko društvo.
— Za Božič 1927 je izdala Jugoslovanska Matica: 1. Gospodinjski holedar 1928, ki obsega poleg običajnih koledarskih podatkov razne podučne članke in praktična navo-
d.la za h.šo in dom ter nove kuhinjske recepte, dalje nadvse praktično urejen tro-škovn.k za vse dni v letu ter z razpredelnicami za mesečne, polletne in letne pro-in obračune Cena 20 Din, za člane 16 Din,
2.	Ipavčevo mladinsko božično pesemco »Sveta noč«, ki jo je za klavir in petje v najlažjem slogu priredil Jos. Pavčič. Pesem-ca je po besedilu in napevu zelo prisrčna ■n prva te vrste v slovenski glasbeni literaturi. Cena 7 Din. 3. Dve božični razglednici po originalih naših umetnikov, in sicer Gasparijeve »Slovenske jaselce« in Kopačev »Poprtnik«. Cena 1 Din 50 par. Vse to (e naprodaj pri podružnicah Jugoslovenske Mat.ce v Sloveniji, po vseh knjigarnah in Pn Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Selen-burgova ulica 7/11.
Ljubljana.
1— Bsp«rant»kt prleditev t Ljubljani. Sinodi rvečer se je v Unionu vršita običajna esperantska proslava v spomin smrti pokojnega ustvaritelja mednarodnega pomožnega jeka — esperanta, dr. Ludvika Zamenbota.
Po pozdravnem govoru g. Danilo Ilerkova, predsednika ljubljanskih esper n listov, je nastopil še govorniic iz Zagreba gespod Nikolaj Kohlov, i:i je predaval v esperantu o »zgodovini esperantske kn ige«. V svojem predavanju je primerjal esperantsko literaturo s slo-vensk . Za njim je deklamiral komaj dveletni Joko Fr.binc v esperanščini. Sledila je nato še običajna veselica s plesom.
Današnja operna predstava odpovedana. Vskd b3lezni g. A. Sublja se današnja p:edsiava »7aljubljen v tri oranže« za abonma C prelaga na poznejši čas.
J. K ue vrši piedstava za abonma B. Poje se Veidijev »Tiubadur« z gospo Z. V lfan-Kunčevo v pait.ji Leonore. V četrtek bo preme a prekiasne Mozartove »Čarobne piščal;«
—	Naša beda nas sili, da se tem potom obračamo na p. n. javnost z viočo prošnjo, da upošteva naš bedni pobžaj in se spomni s kak:šnimkoIi darom naibednejš.h slepili in jim olajša bedo vsaj za božične praznike. — Milodare (v denarju ali blagul sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, "^olfova 12.
1— Božžčna razstava umetnin v Jakopičevem p iviljjnu pod Tivolijem v Ljubljani je jako okusno prirejena ter ima vsaki dan lepo število posefn kov. Prodanih ie že precej slik, kipov, vaz in drugih umetnin, ki so j.h namenili ljubitelji naše pristne domače umetnosti svojim dragim za božični poklon. Pa tudi imaš česa izbirati t in se ti pri tem ni treba bati, da bo morda premalo gotovine pri roki. Tako dobiš za 160 Din že lepo sl ko — izvirno delo našega uvaževa-neqa umetnika — ali pa na pr. prav lep izdelek naše keramične umetnosti za Lakih 20 do 160 D n. in tako dajle. Naj si lazstavo vsakdo ogleda, gotovo mu ne bo žal.
1— Radic-llub Ljubljana. Polnitev akumulatorjev se vrši odslej stalno in lahko prinesejo člani vsak dan svoje akumulatorje v klubov lokal na velesejmu. Ob koncu poslovncaa leta prosimo članstvo, da izvoli poravnati zaostalo članarino. Člani dobe v klubu najnovejše knjige »Radio« prof. An-dreea po 20 odstotnim popustom.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru. V pon-
deljek 19. XII. ob 8. uri zvečer je zadnje pre-predavanje pred Novim letom in sicer zaključi g. zdravstv. referent dr. Jurečko svoje veleinteresantno izvajanje o duševnih boleznih z ozirom na njih odgovornost in kriminalnost. — V Studencih (deška šola), predava v torek ob 7 in pol uri zvečer g. dr. Marin o črvih - škcdFivcih človeškega zdravja pri otroci i in odraslih.
m— Iz pi-arnc velikega župana niar:bor-ske oblasti se javlja, da začnejo božične počitnice dne 24. decembra 1927 in trajajo do vštetega 2. januarja 1928.
NEZAPOSLENIM DOMAČIM INŽE-NJERJEM IN ARHITEKTOM.
To vprašanje se je že večkrat javno obravnavalo ter je med drugimi tvorilo tudi predmet razpravam letošnje Gla.vne skupščine Udruženja jugoslovenskih inženjeriev in arhitektov. Na tej skupščini so se določila smernice, po katerih naj Udruženje deluje pri reševanju predmetne stanovsko-so-cijalne zadeve. Vzroka nezaposlenosti po ni iskati morebiti v nadprodukciji absolventov tehniških fakultet, temveč v prvi vrsti v preobilici inozemcev, ki se v teh strokah zaposlujejo v naši državi. Ne samo za javnost, temveč celo za odločujoče činite-Ije je pri dejanju dovoljenj v pretežni večini slučajev merodajna tiditev interesentov, da takih strokovnjakov nimamo doma. Če si pa take inozemske strokovnjake ogledamo vidimo, da je ta naziv le slepilo, kajti opraviti imamo z inozemci, ki znajo postaviti v prav ugodno luč svoje znanje, ki ne nadkri-ljujejo znanja preponižnih domačinov. Tako se na primer lahko nasiavi inozemski in-ženjer s šesttedensko prakso kot nepogrešljiv strokovnjak v tej stroki, pri tem ga pa podjetje zaposluje v drugi stroki; ali pa se odslovi uglednega domačina ter nastavi inozemca, da reorganizira in strokovno vodi ob^at, v kakšnem še ni deloval. Samo v Ljubljani in okolici je nad 50 inozemskih inženierjev, katere bi se pri redni volji podjet j in odločnosti centralnih oblastev vsaj polagoma la'iko zamenjalo z domačimi, ki zastonj trkaio na vrata. Statistika za mariborsko oblast še ni predelana, a utegne biti še žalostnejša, kakor za ljubljansko oblast. V pravilniku o zaposlovanju inozemskih delavcev je predvideno, da se mora izdati tako dovoljenje proti temu, da podjetje nastavi domačina, ki naj se priuči do-tični stroki, nakar bi prenehala potreba po inozemski delavni moči. Statistika nam pn kaže, da se ra take določbe podjetja ne ozirajo ter so dobivala ponovna dovoljenja •ludi v slučajih, v katerih jim je bila ukazana istočasna zaposlitev domačina, pa tega ukaza enostavno niso izvršila. Zahteva po zaposlovanju domačinov se izigrava povsod, kjer manjka volja, da se uoodi zakonitim določilom. Nič ni lažiena kot to, da podjetie, ki se hoče izogniti zakonu, postavi domačinu nemogoče in nestrokovne ponoje kakor n. pr. znanje poljskega jezika, kot se je zgodilo. Da pri vsem tem izigravanju igrajo veliko vlogo tajinstveni razlogi, je ob sebi umevno: N. pr. tajnost palenta, tajen recept, gospodarski in rodbinski interes itd. Pri vsem tem jc pa povdariti, da ne" gre samo za nezaposlene inženjčrje brez prakse, temveč tudi za takšne,' ki vzlic-' praksi ne morejo nikamor, ker so< predvsem ' boljša mesta po čvdni igri usodč^zaseden® z inozemci. Pomisliti i«, da v tgfcem pol6-žaiu tudi zaposleni domači inžehjerji * rejo napredovati, ker'- se ie okrog boljših mest ovila inozemska Veriga, ki se po Rodbinskih in prijateljskih* zvezah vedno' Siri in' ‘ potiska ob stran "sposobne in sf>pspbrtej§fc( domače ljudi- ''	?	"
Ljubljanska sekcija podpisanega Udruže-nja zasleduje io vprašanje predvsem v sta-novsko-sirokovnega siaLšča ter je ustanovila v svojem okiliu b ezplačno borzo dela za nezaposlenie nženjerja in arhitekte. Da bo pa ta ustanova mogla uspevati, je potrebno, da se je ne poslužujejo samo tisti, ki delo iščejo, temveč tudi interesiiana podjetja, katerim naslavljamo predmetni poziv • v radi, da bodo opustila odpor proti na- j stavljanju domačinov in sc priključila naši j akciji, ki ne stremi za oškodovanjem nj.ho- j vih interesov, temveč za tem da jim z do- j mačimi silami pripomoremo do napredka. Obenem se poživljajo vsi nezaposleni in-ženjeiji in arhitekti, ki tega še niso storili, da se nam takoj priglasijo.
Udruženje jugoslovenskih inženjerjev
in arhitektov — Sekcija Ljubljana.
Književnost.
JANKO KERSNIK: TESTAMENT.
Povest. V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga. Stiani 80. Broširana 18 dinarjev, v platno vezana 26 Din.
Testament spada med najboLše Kersnikove povesti. Zajeta je iz kmetiškega življenja, v kateri je pisatelj plastično opisal vzrast in propad Topolščakove kmetije. Toplo priporočamo.
»KRIVOPRISE2NIK.«
Narodna igra s petjem v sedmih si kah. Po Anzengruberju priredil in predelal za slovenske odre Adolf Robida. Drugi popravljeni natis. Ljudski oder 2. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1927. Cena 18 Din.
2e precej časa je pošla prva izdaja »Kri-voprisežnika«. Zatoje prav, da je Jugoslovanska knjigarna izdala drugo, popravljeno izdajo.
Kiivoprisežnik si je črtal pot po vsej deželi. Njegova vsebina je resno-vzgojna in tudi za današnje čase prav prikladna. Prireditev se ozira na naše razmere in ne nudi nikakih tehničnih težav za uprizoritev igre. Zahteva 5 moških in 5 ženskih vlog, od katerih so samo 3 vloge večje in težje. Igro gra lahko prav vsak, še tako mahen oder. Druga zdaja je precej popravljena; marskaj je izpuščenega, kar se ni obneslo in tudi dialog je mestoma popravljen. Nad vse važne so opombe, kjer najde režiser praktično navodilo, kako naj uprizori grom, strelo, vihar, dež itd. Pridejana karakteristika nastopajočih oseb je kratka, a izčrpna in bo gotovo povsod dobrodošla. Tako je izdal Ljudski oder letos na novo Molierovega Skopuha, Lumparij vagabunda, Zapravljivca in Krivoprisežnika. S temi 4 izbranimi igrami, ki .zastopajo burko klasično veseloigro, sanjsko - realistično in težko dramo, bo lahko vsak oder kr,l svoj repertoir in bo nudil vsakemu obiskovalcu nekaj, kar si bo želel. Popravljeni »Krivo-prisežnik« je pa tudi primeren kot šolsko čtivo, ker vsebuje mnogo vzgojnih momentov in ima lepo, moralno jedro, gladek slog in potrebni komentar.
Šport.
Olimpijska veslaška regata. Holandski veslaški savez se je bav,l v svoji zaanji seji z mciami, ki bi omogočaie biezn.bni potek veslašk.h tekem. Kakoi znano, se više te tekme od 0. do 10. avgus.a na kanalu R.ngvaait van Slooien, ki je sicei 3 do 4 kilometie dolg, vendar samo 4u m širok in dopušča tedaj isiočasm stait dveh čomov. Ker je spiemljevanje z motornimi čolni tedaj izključeno, — samo moioina laaj.ca s sodniki sme tekmovalcem slediti — bodo obiežno cesto lako zjiadili, da bodo lahko avtomob.li, kateuh število pa ne sme pie-segati tri, tekmi sledili.
Naslov svetovnega bokserskega prvaka v poluieži, ki je ostal vsled odsiopa Jack Delaneva nezaseden, bo sedaj dobil posestnika, ko sta glavna pretendenta izvojevala zadevni boksmatch. Bila sta to Lougiuan in Tom Slatteitv, izmed katerih je prvi diuze-ga po točkah poiazd v 13. rundi.
Za 12.000 dolarjev. Najuspešnejši nemški plavač na dolge proge, Kanalski zmagovalec Ernst Vieikolter, čegar zadnji in največji uspeh, zmaga v amerikanskem To-ronto-maiatonskem plavanju, ga je napravil nacijonalnega plavalnega junaka, je prejel vnovič amenkanski poziv. Vdeleži naj se plavanja na 21 milj (33.7 km) dne 29. februa-aija 1928 v Miami (rlorida), kjer bodo nastopih najboljši amer.kanski plavači. Zmagovalec v tej tekmi prejme nagrado 12.000 dola, jev.
Amerikanski tenis-igrači nočejo v Evropo. Amenkanska Lawn-tenis-association je kij b Tildenovemu ugovoiu sklenil, da se predrunde za Davisov pokal ne cd giajo v evropejski, ampak v amerikanski coni. Til-dcn je bil predlagal evropsko cono, da bi se bili igrači v končni rundi že akl.matizi-lani.
Gospodarstvo.
X Mednarodni semenj v Bruslju. V Bruslju se viši IX. trgovinski in mednarodni semenj od 12. do 25. aprila 1928. Uprava semnja ima naislov: »Palais de 1’ habitat,on pare dti cinguantenaire«.
X Razsodišče pri Mednarodni trgovinski zbornici. V sviho hitrejšega in ekspedetiv-nešega reševanja gospodaiskih sporov med podjetniki raznili dižav je ustanovda Mednarodna trgovska zbornica razsodišča, ki funkcionirajo z največjim zadovoljstvom gospodarskih krogov celega sveta. Nova klauzula, ki zajamči kpmpeienco iega razsodišča in ki za reševanje sporov mora b.ti navedena v sklepnih pismih dpmačih tvrdk z tvrdkami se glasi: »Vsi spori, ki bi nastali iz te pogodbe se reš.jo po'pravilniku arbitražnega razsodišča mednarodne trgovske zbornice, po enem ali več razsodnikih, imenovanih v zmislu tega pravilnika « Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozai ja na to ustanovo zlasti vse naše izvoznike. Nacijonalni odbor kraljevine SHS Mednarodne trgovske zbornice v Beogradu, daje o razsodišču interesentom vedno rade volje vse potrebne informacje.
Hja Erenburg:	10tj
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(i* ruščine prevedel S. L.)
Takrat pa Andrej ni več vzdržat. Skočil je pokoncu, težko dihajoč od sočutja in bolečine. Pozabil je, da stoji pred sodiščem in ni mislil na žaljive besede Aglaje o Jeanne-i. Videl je samo gorje, samo muke, in tega ni mogel prenesti.
— Aglaja! Ljuba! Ne govori več! Ni treba!
Predsednik je zvonil. Tolmač je prevedel
Andrejeve besede. Državni pravdnik je napel ušesa. V dvorani je potihnil smeh in nastopila je težka, napeta tišina. Aglaja pa ni slišala Andrejeve prošnje, ampak je čutila, da jo prevzema edino zloba, čuvstvo razžalje-nosti in strastna želja, da bi tem veselim, brezdušnim ljudem v obraz zabrusila ostro resnico. In spet se je razlegalo njeno lojanje:
— Pomislili bi rajši, kako je on do tega prišel, kakor pa, da se režite. Saj je bil lju-beznjiv. Kako je imel rad svojo Sašenjkol še muhe ni mogel razžaliti. .Ce pa je zdaj umoril človeka, ste krivi vi sami. Saj je sestra slišala, da je on z njo govoril po francosko. Torej je Francozinja — kača! Ona ga
je pripravila do tega. Pri nas, v Rusiji, takih žensk niti ni, razven mogoče židovke ...
Aglajo so odvedli. Gospoda Gourmota je porazil učinek pričevanja njegove priče, ki mu je izbila glavno karto iz rok. Porotnik-branjevec je pošepetal porotniku-učitelju lepopisja:
—	Kakšna justična zmota naj bo tukaj? Saj še lastna njegova žena verjame v njegovo krivdo.
V	dvorani se je hihitanje mešalo z ogorčenim šepetanjem.
Andrej se je ves sključil in ni na nikogar več gledal. Mera trpljenja, ki ga je bil deležen, že ni bila več človeška mera. Bil je običajen, vesel človek, ki so ga prisilili, da je junak. Zdaj pa še zahtevajo, da bi bil tudi neobčutljiv in negibljiv ko lesen malik. Vse njegovo življenje se pa zakjjučuje s farso in k njegovi smrti so mu Se privedli sem klobuk a petelinjim peresom — kraguljčke šeme nad težko tragedijo. Andrej si je želel samo še tišine četrtega objekta v jetnišnici Saintč.
In med takim splošnim razpoloženjem je govoril državni pravdnik. Govoril je kratko, suho in delovito. Ponovno je preštel vse dokaze in logično pojasnil absurdno vedenje in molčanje obtoženca. Nedolžni ljudje se tako
X Ra7.sfava poljedelskih strojev v Parizu.
V	Parizu se vrši od 21. do 29. januarja 1928 v »Pa, c des Expos;tione, Porte de Ver-saillea«. Vlil. razstava poljedelskih strojev pod protektoratom francoskega poljskega ministrstva. Odbor razstave (Pariš — Vlil. Rue Jean — goujen 8) je interesentom s podrobnejšimi informacijami rade volje na razpolago.
X IV. Irgovinski in mednarodni semenj v Lillu se vrši od 6. do 22. aprila 1928. Uprava velesejma je dala na razpolago vsem našim zbornicam poseben prostor za organizacijo kolektivne razstave domače produkcije potom grafikonov, fotografij in vzoicev. Stroški za to razstavo bi znašali samo 25 frankov za vsako podjetje, čegar firma bi bila objavljena v oficijelnem katalogu semnja. Podjetja, ki žele razstaviti na kolektivni razstavi se naj javijo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Jkk6£J
l*i«lenintt • 10 i>em o »o natbollft«1
{*-io-m!kl mb dame In ao»pude. — Zemperji, puloverji, kostumi.
j
Akviziterji
vešči nabiranja oglasov po hotelih, pen-sionih, industrijah in trgovskih podjetjih v Ljubljani in okolici, dobro upeljani, se iščejo za nabiranje oglasov za neko službeno jugoslovansko izdanje. Visoka provizija. Marljivim zastopnikom se nudi lep postranski zaslužek. Ponudbe v slovenskem ali nemškem jeziku je nasloviti z navedbo prvovrstnih referenc na »Agen-zia Annunci »Interreclam«, Trst, Via Carducci No 12.
čno na vse pretege zvoniti. V stanovanju izbruhne pravcata panika. Stanovalci letajo semtertja, skrivajo knjige, zažigajo listine, mečejo denar skozi okno ter tlačijo, »kar je odveč« pod kanape. Nenadoma zakliče eden od pred vratmi čakajočih: >Ne bojte se vendar. Nismo prišli revidirat — radi bi samo malo plenili.«
Pri izpolnitvi prijavnice je zapisal iidov v stolpec za starost, da je star 40 let. V polnem listu pa je bilo zapisano, da je star 50 let. Zakaj je utajil 10 let? — Ker je bilo življenje, ki ga je živel zadnjih 10 let, tako sfabo, da po njegovem mnenju sploh nič ne šteje.
O Lunačarskem pripovedujejo, da ljubi lepe igralke. Anekdota pripoveduje. Eden od Trockijevih slug se prepira z enim od slug Lunačarskega — anekdota datira šo iz prejšnjih časov — čegav gospodar je bolj moder in bolj spreten. Prvi sluga pravi: Ko gre moj gospodar spat, položi bilježnieo in svinčnik pod blazino. Ponoči razmišlja in nolira. Ko se zjutraj zbudi, je vse gotovo. To še ni nič, se odreže drugi, moj komisar se vleže med stenografinjo in strojepisko. Ko zjutraj vstane, je pravtako vse gotovo.
Učiteljica kmetijskega gospodarstva se je zaljubila v Kalinina, ki ga je videla pri nekem predavanju. Pisala mu je navdušeno pismo, v katerem pravi, da bi imela rada ž njim otroka. Kalinin je pismo prečital, nato pa napisal pod tekst: »Se odstopi v izvršitev Lunačarskemu.«
Kjer gre za kako ugodnost, ima v sovjetski Rusiji proletarski študent principijelno vedno prednost pred neproletarskim. Ob pri-lotarskim. Ob priliki šolske inšpekcije vprašajo plahega dijaka: Kaj je bila vaša mati?
—	Kmetica. — In oče? — Dva delavca.
i	'F.	;
RUSKA SAM0PERSIFLA2A. »Ffitomnost« objavlja celo vrsto ruskih
anokdot. Evo par primerov:
Bila je tenma noč. Pred hišo meža N.EP-a se ustavi avtomobil. Par ljudi pride po stopnicah pred vrata njegovega stanovanja. Pri-
flftl
DIJAŠKI IZGREDI V VELIKEM VARADINU.
Center izgredov, kavarna »Rova!«.
ne vedejo. Pripomnil je tudi, da popolnoma razume gorje žene, ki hoče zvaliti vso krivde. na neko neznano žensko, samo da bi rešila moža. Porotniki naj se pa držijo svoje vesti. Zločin je umazan, storjen izključno iz koristoljubja, in tak, da ni mogoče govoriti o človeških čuvstvih. Zločin je odmev povojnega razkroja centralne in vzhodne Evrope. Ziočinski elementi silijo v Francijo kot
v bogato in mirno državo. Stroga in brezobzirna obsodba je tukaj nujna, ker je treba take rane na narodnem telesu takoj od začetka izžgati. Vsako usmiljenje napram zločincu bi bila brezvestna brezobzirnost napram poštenim in mirnim državljanom. Morilec mora umreti, ker gro za zaščito življenja.
Dvorana je poslušala govor v napeti tišnii. Porotniki so pritrjujoče prikimavali. Državni pravdnik in porotniki so si bili edini.
Prišel je na vrsto zagovornik. Gospod Gourmot si je popravil haljo, izpil kozarec vode in začel svoj skrbno zasnovani govor. Govoril je svečano, preobloženo in tako izbito, da so še branjevci na porotnih klopeh prišli v zadrego. Vsi latinski pregovori, vse neumestno citirane misli in vse deklamacije znamenitih stihov so izzvale samo zenanje. Govor je bil obširen in mučno zategnjen. Za-
govornik se je opiral na izpovedbo slepice. Videlo se pa je takoj, da v dvorani ni več Gabrijelinih oči. Kdo naj se pa pri presojanju opira na neka čuvstva!
Gospod Oourmot je začel razkladati svojo verzijo umora. Porotniki naj ne pozaoijo, da je nečakinja umorjenega skrivnostno izginila tik pred umorom. Čuditi se je treba izredno malomarni preiskavi. Nihče ni niti poskusit, da bi se našlo Jeanne-o Ney, ki je prav mogoče soudeležena pri umoru.
Andreja ni nihče več opazoval. Vsi so se ga že naveličali. In tako sta samo žandarja opazila, da z obtožencem ni nekaj v redu. Andrej se je zdaj privzdigoval, zdaj spet Zagreba! glavo med dlani, da bi ne slišal odvetnika, ki ga je mrzil, ker so mu je zedlo, da hoče na vsak način pogubiti Jeanne-o. Malo da ni zakričal na vso dvorano: »Samo jaz sem umoril, samo jaz.« Zadrževala ga je samo zavest, da mora molčati in ne izdajati svoje razburjenosti, da bi se res ne oprijel kdo zagovornikove verzije umora. Andrej je molčal in samo žandarja sta videla, koliko ga to premagovanje stane. Ta dva sta pa bila vajena ljudi na zatožni klopi in se nista več zanimala za njihove težave.
(Dalje prih.)
   .
VINOCET
ftMuavMn	Iti«*«	«	a	•	1	luMlanti
l
tovarna vinskega kisa, d. s o. zM Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis \% uinskega kisa.
lahiflvajta ponudbo. »—i	Toloton Itov. 2389.
Tehnično in higijenično najmodernejša urejena klsarna v Jugoslaviji.
Uiiamii Ljubljana, Dunajska casta Ki ta, M. aadstr.
TISKARNA »MERKU*
GRFOORČKTV* ULICA ŠTFV 23
tclkfon štev. 2552.	tf.leeon	bi>	v
'ie priporoča za »se * Tiskarsko .-moko
aasaaiiii
mmr.
etikete ^ ([SITAR & SVETEK Ljubljana
- - Širite -.Narodni Dnevnik
MALT OGLASI.
Za vsako iteuedn **■ »lače 50 pa' Z* debelo dukes« n. D!« t
Pozor!
Vsakovrstne ur# in a],
nino dobite ceno poprs Ijeno z jamstvom ter najkrajšem času. — Marinko, urar, Ljubljai Florijanska uk 31.
Išče se
stanovanje, obstoieče i* kuhinje ter dveh sob v rentrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«.
Izdajatelj: Aleksander Zelesaikar. -- Urejuj«: Vladimir Svetek. — Za tiskam« »Merkur« edgevoree: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani