Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII april 2019 IRDO MOZAIK Pridobi certifikat Postani družbeno odgovorni vodja Str. 12 Str. 4 Konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa 2019 bo potekala 20. in 21. junija 2019 v Mariboru IRDO konferenca Pakt za mlade Slovenija Regionalno mreženje mladih z delodajalci Str. 25 Odprta razprava o družbeni odgovornosti Str. 8 Strani v Mozaiku odpiramo za debato o družbeni odgovornosti IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 52 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 53 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XII, april 2019, str. 55 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Marina G http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO konferenca 2019 8 IRDO razmislek: Družbeno odgovorna družba: inovacija ali utopija 10 Družbena odgovornost do starostne pokojnine 12 IRDO aktualno: Pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja 18 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 19 Slovenska mladina 2018/19 25 IRDO projekt: Pakt za mlade: Regijsko mreženje mladih z delodajalci 31 DO v Sloveniji 33 Zeleni turizem Polzele 35 Trajnostno urejanje prostora 37 Raziskava: Ekološki odtis cloveštva 39 Raziskava: Koliko avtomobilov uporab-ljajo v slovenskih gospodinjstvih 40 IRDO v medijih 41 DO v Evropi in po svetu 43 Dogodki, konference, novice 46 Razpisi in priložnosti 47 Knjige Vsebine V sklopu kampanje Pakt za mlade Slo-venija bo Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO, nosilec projekta, organiziral še osem delavnic pod naslo-vom "Regijsko mreženje mladih z delo-dajalci". Pakt za mlade je medsebojno sodelo-vanje poslovnih in EU voditeljev na po-budo CSR Europe, z namenom povecati poslovno-izobraževalna partnerstva za zaposljivost in vkljucenost mladih. Da-nes bolj kot kadarkoli prej potrebujemo mlade ljudi s pravimi delovnimi spret-nostmi. Evropa ima velik neizkorišcen potencial cloveškega kapitala. Da bi izkoristili vecjo trajnostno rast in inova-cijski proces ter v celoti izkoristili spret-nosti in talent, ki je na voljo v Evropi, se morata podjetniški in izobraževalni sektor odpreti svetu in drug drugemu, kar predstavlja izhodišce te kampanje. Ce še niste podpornik Pakta za mlade v Sloveniji in bi to želeli postati, pošljite e-pošto na: info@irdo.si! Vsi ste vabljeni k podpisu dogovora, kako lahko vaše podjetje ali organizaci-ja sodeluje s Paktom in k njegovemu razvoju prispeva s strokovnim znanjem in mrežami vseh podpornikov. Vabljeni k branju Mozaika. In k akciji v duhu družbene odgovornosti — v svojem okolju. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! NE ZAMUDITE! Junija bo v Mariboru potekala mednarodna znanstveno-poslovno konferenco Družbena odgovornost in izziva casa 2019. Glavna tema konference IRDO 2019 je merje-nje družbenih ucinkov na podrocju razvoja, uporabe in merje-nja vpliva na podrocju družbene odgovornosti. Pakt za mlade Slovenija: Regijsko mreženje mladih z delodajalci Poziv za avtorske prispevke Ddr. Matjaž Mulej tokrat razmišlja o zgodovinskem trikotniku, sestavljenem iz inovacij, utopije in družbene odgovornosti. Družbeno odgovorna družba bi lahko bila naslednja utopija, ki bi postopoma postala nova netehnološka inovacija. Regionalno mreĹľenje mladih z delodajalci: Maribor V sklopu kampanje Pakt za mlade Slovenija, bo Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO, nosilec projekta organiziral 8 delavnic pod naslovom "Regijsko mreženje mladih z delodajalci". IRDO razmišljanje: Družbeno odgovorna družba: inovacija ali utopija DATUMI: 29. januar 2019 – razpis za zbiranje avtorskih prispevkov 5. marec 2019 - informacije o sprejemu 15. april 2019 - predložitev povzetkov 20. april 2019 - informacije o sprejemu 10. maj 2019 - celoten avtorski prispevek junij 2019 - napoved programa konference 20. - 21. junij 2019 - konferencni dogodek Uradni jezik: anglešcina LOKACIJA KONFERENCE: Univerza v Mariboru Rektorat Slomškov trg 15 SI-2000 Maribor, Slovenija, EU INFORMACIJE: www.irdo.si e-pošta: info@irdo.si Organizator: So-organizator: Znanstveni partnerji: WOSC, IASCYS So-financer: Urad RS za mladino VABILO: POZIV ZA AVTORSKE PRISPEVKE 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija Glavna tema konference IRDO 2019 je zagotoviti širši vpogled v to, kar lahko raziskovalci, ucitelji in menedžerji storijo in bi morali storiti za vkljucitev družbene odgovornosti v svoje dejavnosti. Zato bo-mo: . Razpravljali o metodah za razvoj konceptov družbene odgovornosti, da bi se uskladili s trenutni-mi novostmi na tem podrocju in s potrebnim celostnim razvojem v družbenem, ekološkem in poslovnem okolju, s posebnim poudarkom na refleksivnem vedenju, soodvisnosti in ustvarjal-nem sodelovanju. . Predstavili primere družbeno odgovornega ravnanja v podjetjih, vladnih in nevladnih organizaci-jah ali aktivnem državljanstvu. S primeri želimo predstaviti, kako ponovno razmisliti o standar-dnih procesih z vec vidikov in kako vanje vkljuciti družbeno odgovorno ravnanje. . Predstavili porocanje o merjenju, metodah merjenja vpliva in rezultatih, povezanih z družbeno odgovornostjo, ki podpirajo nacrtovanje, izvajanje in optimizacijo družbeno odgovornega ravna-nja. Z izmenjavo izkušenj, bodisi teoreticnih bodisi prakticnih, bodo udeleženci pomagali najti pravo pot do družbeno od-govornega ravnanja v poslovnih organizacijah in, kar je najpomembneje, pri ljudeh. Zato vas vljudno vabimo, da delite svoje poglede z drugimi avtorji in razpravljavci, vkljucno z znanstvenimi in drugimi raziskovalci, vrhunskimi svetovalci, drugimi strokovnjaki in izkušenimi praktiki, ki se bodo udeležili te konference kot udeleženci in / ali kot avtorji prispevkov. Mladi avtorji, dijaki in študentje, ki sodelujejo v izobraže-valnih procesih, so zelo dobrodošli. Prosimo, ne oklevajte, porocajte o vašem delu v sklopu razlicnih tem naše konfe-rence! Na enem mestu bomo tako zbrali informacije in jih uporabili v raziskavah in v praksi - zato ne smete zamuditi te konference! Izmenjujte svoje ideje, dileme in poglede z govorci in drugimi udeleženci. Šte-vilo govornikov je omejeno. V nadaljevanju so opisana navodila za avtorje prispevkov. Prosimo vas, da nam pošljete vašo prijavnico cim prej na e-naslov: info@irdo.si. Veselimo se vašega sodelovanja na 14. IRDO konferenci v Mariboru! mag. Anita Hrast, direktorica IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-Poslovna Fakulteta, in Vodja Strokovnega sveta IRDO ter predsednik Programskega odbora IRDO konference 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija TEME KONFERENCE: A. Teoreticni vidiki družbene, osebne in poslovne DO B. Uporaba DO C. Orodja za merjenje in sheme DO D. Mladi in DO E. Drugo: vaši predlogi za dopolnitev naštetih tem so dobrodošli Prosimo, oglejte si poziv za avtorske prispevke in nam prijavni obrazec za konferenco pošljite cim prej! Vabilo: Poziv za avtorske prispevke - IRDO konferenca 2019 Obrazec za prijavo - IRDO konferenca 2019 Prosimo vas, da nam pošljete vašo prijavnico cim prej na e-naslov: info@irdo.si. Hkrati se bo v Mariboru zgodil najvecji festival z veliko glasbe, imenovan Lent Festival 2019 z vec kot dvema desetletjema tradicije. Vec: https://www.festival-lent.si/ To ni festival. To je doživetje! Od 20. do 29. junija 2019 na vec kot 40 prizorišcih po Mariboru. Zgodba Festivala Lent je zgodba vecerov, ki dišijo po poletju in vabijo v družbo, ven, pod zvezdno nebo, med pisane luci, zvoke, ritme. K Dravi, v kateri odsevajo fantastic-ne podobe iz sanj, med stojnice, s katerih vabijo lokalne dobrote, na trge, kjer srecaš znance, na ulice, ki valovijo s pisano reko obiskovalcev z vsega sveta. V mesto, ki diha, utripa, živi! Predlagamo vam, da ostanete z nami vec dni in uživate ob reki Dravi in glasbenih odrih v njeni bližini ter seveda sodelujete na naši poslovno-znanstveni konferenci na temo DOP! Obvestite svoje clane, sodelavce, prijatelje o 14. IRDO konferenci in se po možnosti od-pravite v Maribor. Pošljite nam svojo prijavnico na konferenco in skupaj bomo uživali v sprejemanju novega znanja s pomocjo glasbe in drugih dogodkov, ki potekajo ob naši konferenci. Veselimo se vašega sodelovanja na 14. IRDO konferenci junija 2019 v Mariboru! Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. Razmislek Družbeno odgovorna družba: inovacija ali utopija Te strani v Mozaiku odpiramo za debato o družbeni odgo-vornosti. Vabljeni k sodelovanju! Pišite na novice@irdo.si Francesco Para Luna nam predlaga (v osebnem pismu 15. 3. 2019), da razmislimo o družbi z vec enakosti spolov. Moj vtis je, da ni preprican, ali se lahko uresnici. Zato me spodbuja razmišljati o zgodovinskem trikotniku, sestavljenem iz inova-cij, utopije in družbene odgovornosti. Utopija je nekaj, o cemer sanjaš in komajda ima priložnost, da postane resnicnost. Toda: 'Nic ni ustvarjeno, ce o tem ni bilo sanjano' (Dragan Sakan, New Moment, napis na steni). Inovacija je novost, ki so jo uporabniki doživljajo kot na novo uveljavljen vir nove koristi. To je zadnja faza procesa, ki ga sestavljajo: - ideja - misel, ki je precej blizu utopiji; - izum – ideja, ki velja za možno novo korist, ce se utopija morda uresnici; - predlog (sugestija) - izum, ki je zapisan v pisni obliki, da bi ga težje pozabili; - potencialna inovacija - predlog, ki je dovolj iz-popolnjen, da omogoca novo prakso, vendar se še ne uporablja; - inovacija - nekdanja potencialna inovacija, ki je postala nova praksa nekaterih uporabnikov (znotraj ali zunaj organizacije njenega izvora), ki to novost doživljajo kot vir nove koristi in pre-dnosti pred drugimi, ki niso (še niso) uporabili te novosti; - med mnogimi razširjena inovacija, ki je dejan-sko postopoma postala obicajna rutina mnogih, katerim je ta nova rutina predpogoj za obicajen nacin življenja in dela, - zavrnjena rutina, ki jo nadomesti nova utopija v novem procesu inoviranja. Empiricni raziskovalci tega procesa trdijo, da le ena od tri tisoc idej postane inovacija in še manj jih postane množicna praksa, ki spreminja pre-vladujoc nacin življenja in dela mnogih ali celo vse družbe. Avtorji, promotorji, ustvarjalci in uporabniki inova-cijskega procesa se razlikujejo od drugih oseb, organizacij, skupnosti in družb, ker se vedejo sistemsko. To pomeni, da delujejo z interdiscipli-narnim ustvarjalnim sodelovanjem med seboj raz-licnih in zato medsebojno odvisnih in medsebojno dopolnjujocih se oseb, ki sestavljajo sinergijsko ekipo. Clani sinergijske ekipe se medsebojno poslu-šajo in upoštevajo zaradi medsebojnih razlik, ne pa kljub razlikam, bodisi znanstveniki ali praktiki. Ta-ko s sistemskim obnašanjem dosežejo najvišjo možno in potrebno raven holizma, ki sva jo Mulej in Kajzer pred dobrimi dvajset leti imenovala »potrebna in zadostna celovitost«. Njo podpirajo tri osnovne znacilnosti družbene odgovornosti, opisane v standardu ISO 26000: - odgovornost za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravo, - medsebojna odvisnost (in vrednote, kultura, etika in norme vzajemne podpore) ali soodvi-snost, kot bistvena osnova ustvarjalnega sodelo-vanja, da se dosega potrebno in zadostno - celovit pristop. Ta dejstva so kljucnega pomena v vseh fazah inovacijskega procesa, vkljucno s predelavo uto-pije v inovacijo in nato v obicajno koristno dnev-no prakso ter prostor za nove inovacijske proce-se. Z vidika inovacijskega procesa – poti do družbe-no odgovorne družbe lahko zgodovina pokaže naslednje bistvene faze (primerjajte: Sedlacek, 2017): - pomanjkanje pripadnikov prazgodovinske majhne skupnosti povzroca, da lovci kradejo žen-ske iz drugih skupnosti; utopija dovolj velike skupnosti je postala inovacija in nato nova ruti-na; - pozneje je narašcajoca produktivnost odpravila navado ubijati ujetnike in uvedla, da so postali sužnji; utopija preživetja je postala inovacija in nato nova rutina; - ko sta suženjska produktivnost in motivacija po-stali prešibki, je utopija konca suženjstva postala inovacija, nato pa nova rutina, imenovana fevdal-na družba; - potem so rezultati renesanse, npr. tiska, prote-stantske vere, tehnoloških inovacij in drugih atri-butov industrijske družbe vodili v utopijo konca fevdalne družbe z inovacijo in nato novo rutino, imenovano kapitalisticna družba; - v 19. stoletju je kapitalisticna družba zacela po-trebovati pismeno, izobraženo in inovativno pre-bivalstvo; precej splošen vpis v šole je postopoma ustvarjal prostor za utopijo izobraženih žensk, ki je postala inovacija in nato nova rutina, ki se je v 20. stoletju imenovala enake pravice žensk (opozorilo na to je 8. marca); - dolga kriza z dvema svetovnima vojnama in veli-ko gospodarsko krizo v letih 1914-1945, je pov-zrocila potrebo po izobraženih ženskah kot na-daljnji nujni netehnološki inovaciji, ki po drugi svetovni vojni ni smela izginiti; utopija izobraže-nih in vplivnih žensk postane inovacija, nato pa nova rutina, ki se imenuje resnicno enake pravice žensk. Družbeno odgovorna družba bi lahko bila nasled-nja utopija, ki bi postopoma postala nova neteh-nološka inovacija. Moškim in ženskam, pa tudi otrokom, bi lahko postavili nova odprta vprašanja in naredili prostor za nove utopije, da bi postali viri nove kakovosti družbe. P.S. V raziskovalni skupini IRDO smo objavili 13 zbornikov s podrocja družbene odgovornosti, in okoli 20 knjig. Vse so soavtorske monografije, vkljucno z najnovejšo, ki je menda prva o družbe-no odgovorni družbi globalno: 'Uvod v politicno ekonomijo družbeno odgovorne družbe'. Poma-gali smo tudi prof. dr. Timiju Ecimovicu povezati prizadevanja za preprecevanje podnebnih spre-memb s sistemskim vedenjem v vsaj desetih knji-gah. Poleg okoli tisoc avtorjev na konferencah IRDO se nam je pridružilo vec kot sto avtorjev iz vec kot tridesetih držav, ki so prispevali, da nasta-ja iz utopije družbeno odgovorne družbe inovacija in potem resnicnost. Mednarodni otroški protest zoper premalo dru-žbene odgovornosti, ki zajema ves svet pomladi 2019, je zelo v skladu z našimi prizadevanji. Hva-ležen sem za njihovo pobudo. Matjaž Mulej st., Maribor Skrb za rešitev tega vprašanja je osrednja tema družbene odgovornosti. Stališce društva Akademija za družbeno odgovornost Družbena odgovornost do starostne pokojnine Nedavno je vladna koalicija predstavila ideje o dopolnitvi oziroma spremin-janju pokojninskega sistema. Med njimi je tudi pobuda, da bi z izpolnitvijo po-gojev za upokojitev in pridobitvijo pokojnine ljudje lahko nadaljevali s pridobit-no dejavnostjo ne da bi se jim pokojnina zmanjšala ali bi jim bila za cas ak-tivnosti odvzeta. Stališce v zvezi z družbeno odgovornostjo do starostne pokojnine je pripravil dr. Zvone Vodovnik. Stališce Znanstveni in strokovni Svet Gibanja v celoti podpira in ga v nadaljevanju dodatno utemeljuje. Nedavno je vladna koalicija predstavila ideje o dopolnitvi oziroma spreminjanju pokojninske-ga sistema. Med njimi je tudi pobuda, da bi z izpolnitvijo pogojev za upokojitev in pridobitvi-jo pokojnine ljudje lahko nadaljevali s pridobit-no dejavnostjo ne da bi se jim pokojnina zmanjšala ali bi jim bila za cas aktivnosti odvze-ta. Tako stališce v celoti podpiramo in ga v na-daljevanju dodatno utemeljujemo. Med nesporno ugotovljenimi, a pri nas doslej neupoštevanimi dejstvi, ki morajo vplivati na opredelitev starostne pokojnine je okolišcina, da ima starostna pokojnina ob socialni tudi lastninsko prvino, kar je v skladu z mednaro-dnim pravom. Lastninsko prvino starostne po-kojnine je nedvoumno potrdilo tudi Ustavno sodišce RS v vec svojih odlocbah. Prav zaradi potrditve lastninske prvine pokojnine je Ustava Republike Slovenije pravico do pokojnine pose-bej dolocila kot ustavno pravico (2004). Ovire, s katerimi se soocajo upokojenci na po-drocju dela, imajo dokazane negativne ucinke na njihovo kakovost življenja in zdravje. Pogo-jevanje pravice do uveljavitve in uživanja po-kojnine z okolišcino, da oseba ne opravlja pri-dobitnega poklicnega dela ali dejavnosti, je škodljivo zavracanje možnosti tako imenovane-ga »dvojnega statusa« upokojencev. To zavra-canje temelji na preživeti socialno varstveni paradigmi starostne pokojnine kot pravice, po kateri tisti, ki pridobiva dohodek, ne potrebuje starostne pokojnine. Ta miselnost množico kompetentnih izvajalcev poklicev in drugih ustvarjalnih ljudi sili v pasivno preživljanje sta-rosti. Namesto, da bi ljudje prispevali k ustvar-janju družbenega bogastva in k polnjenju jav-nih blagajn, postanejo z upokojitvijo zgolj nji-hovi koristniki. Ob pricakovanem demograf-skem upadu je zato njihova ekonomska aktiv-nost koristna tako z vidika zmanjševanja po-manjkanja kadrov, kot z vidika uravnoteženja javnih blagajn. V naprednih državah se pravica do starostne pokojnine ne uveljavlja kot socialni korektiv, temvec zlasti kot pravica, ki se zagotavlja zava-rovancem na temelju placevanja prispevkov, le delno pa iz drugih virov. Pravica do starostne pokojnine v prvi vrsti temelji na nacelu vzajem-nosti zavarovancev pri zbiranju in porabi zbra-nih sredstev (zavarovalno nacelo). Pravica do starostne pokojnine vsebuje vec pr-vin, med drugim tudi prvino lastninske pravice. Ta okolišcina je za regulatorja velika omejitev. Zaradi nje nima povsem prostih rok pri njenem pravnem urejanju. Ta omejitev, denimo, regula-torju odvzema legitimnost, da pogojuje pridobi-tev in uživanje starostne pokojnine z okolišcino, da oseba preneha opravljati poklicno delo ali de-javnost. Le nekaterim kategorijam zavarovancev je doslej zakonodaja priznavala dvojni status za-varovanca in upokojenca, zato je treba cim prej s posredovanjem Ustavnega sodišca RS v smeri razveljavitev nelegitimnih zakonskih dolocil ali z zakonskimi spremembami to vprašanje urediti za vse upokojence enako in sicer tako, da ne bo vec nobenih ovir za dvojni status vsakega upoko-jenca. Le na ta nacin je mogoce vsem osebam, vkljucno z upokojenci zagotoviti uživanje z Usta-vo RS in mednarodnim pravom dolocenih clove-kovih pravic - pravice do dela in svobode dela, prav tako pa tudi pravico do osebnostnega in poklicnega razvoja. Pri ureditvi starostnih pokojnin in statusa upo-kojencev v Sloveniji je treba upoštevati nacelo, da »vsako delo šteje«. Kakovostno delo in ustvarjalnost slehernika, vkljucno z upokojenci, ustvarja novo vrednost, ki omogoca nove zapo-slitve. Nasprotovanje tej tezi bi pokazalo, da sta cloveško delo in ustvarjalnost vrednoti, ki ju Slo-venija postavlja zelo nizko v hierarhiji vrednot. To pa ne bi škodovalo le upokojencem, ki bi si z nadaljnjim delom ob uživanju pokojnine lahko izboljšali svoj ekonomski in socialni položaj ter kakovost življenja, temvec bi negativno vplivalo tudi na motiviranost zaposlenih za kakovostno in produktivno delo. Ob zavzemanju za takšno rešitev pa je treba poudariti, da mora pridobitno delo upokojencev ostati stvar njihove svobodne izbire in ne sme postati izgovor za nižjo odmero in usklajevanje pokojnin. Znanstveni in strokovni svet društva Akademija za družbeno odgovornost Mladinstval 2019 Zavod za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT) te vabi, da se jim pridružiš na Mladinstivalu, ki bo potekal 8. maja 2019 v okviru Evropskega tedna mladih. Dogodek bo potekal v Zavodu Big v Ljubljani, na-menjen pa je druženju in izmenjavi izkušenj med upravicenci, krepitvi tvojih kompetenc na podro-cjih pomembnih za prijavo in izvajanje projektov ter razpravam, ki se dotikajo mladinskega dela in participacije. Tema letošnjega ETM je "Demokracija in jaz". Njeno sporocilo pa je, da imamo vsak dan priložnost, da vplivamo na odlo-citve, ki zadevajo vse nas. Glasovanje na volitvah (formalna demokracija), bodisi lokalnih, nacio-nalnih ali evropskih, je najpomembnejši izraz de-mokraticne udeležbe, še zdalec pa ne edini. Kar se zgodi ali dogaja med volitvami, je enako po-membno za delovanje demokracije. Opise delavnic in popoldanskih aktivnosti si lah-ko prebereš tukaj. Vir. Dijak, ki je v svoji vasi po stotih letih obudil knjižnico 18-letnik Tadej Kobal je v vasi Slap blizu Vipave, ki šteje okoli 400 prebivalcev, pomagal ustanovi-ti knjižnico. Prvotno je bila namenjena otrokom, a izkazalo se je, da so prostor za druženje zelo pogrešali tudi odrasli. »Zdi se mi zelo pomemb-no, da otrokom prikažemo pomen branja in ne samo gledanja vsebin na televiziji. Z branjem se naucimo marsicesa novega, hkrati moramo biti dovolj osredotoceni, da nekaj preberemo. Spoz-namo pa tudi, kako so zgrajena besedila. Ko piše-mo besedilo, namrec drugace razmišljamo kot takrat, ko govorimo z drugimi ljudmi, in z bra-njem se lahko tega naucimo,« pravi Tadej Kobal Vec. Vir: MMC RTV SLO Krepitev delovanja MSLS Mladinski svet Slovenije objavlja razpis za mladin-ske svete lokalnih skupnosti z osnovnim name-nom krepitve njihovega delovanja. Glavna naloga mladinskega sveta je zastopanje interesov mladih v lokalni skupnosti ter spodbujanje uresnicevanja idej in potreb mladih v lokalni skupnosti. Rok za oddajo koncepta projekta je 30. maj 2019 do pol-noci. Preko razpisa bomo podprli projek-te minimalno 6 mladinskih svetov lokalnih skup-nosti v skupni vrednosti do 6.500 EUR v bruto znesku. MSS bo posameznemu projektu namenil najvec 1.100 EUR v bruto znesku. Celotno bese-dilo razpisa in prijavnico najdete: 028-19_Razpis_Krepitev_delovanja_MSLS. Vec. Razpis kulturnega ministrstva za brezposelne mlade Ministrstvo za kulturo je objavilo javni razpis za izbor operacij »Podpora novim kariernim per-spektivam v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija v obdobju 2019-2021«. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje zaposlitev na podrocju kulture. Za zagotovitev trajnejših ucinkov bodo osebe iz cilj-ne skupine delo opravljale pod strokovnim men-torstvom. Rok za prijavo je 24. 5. 2019. Cilj razpisa je spodbujanje zaposlovanja in trans-nacionalna mobilnost delovne sile, trajnostna vkljucitev mladih na trg dela, zlasti tistih, ki niso niti zaposleni niti vkljuceni v izobraževanje ali us-posabljanje, vkljucno z mladimi ki jim grozi social-na izkljucenost in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, znižanje brezposelnosti mladih. Vec. Vir: mlad.si Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost Izšla je publikacija Slovenska mladina 2018/2019, ki temelji na raziskavi med mladimi v Sloveniji iz leta 2018 in je del širšega projekta študije mladih v Jugovzhodni Evropi, ki jo financira nemška fun-dacija Friedrich Ebert Stiftung, izvedla pa jo je skupina naših visokošolskih predavateljev. Širša študija, ki obravnava predvsem mlade v starosti 14 do 27 let, poleg Slovenije vkljucuje še Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Crno goro, Kosovo, Makedonijo, Albanijo, Bolgarijo in Romunijo. Na-stala publikacija nam ponuja vpogled v pomemb-ne vidike življenja mladih, ki jih lahko tudi primer-jamo z rezultati iz preteklih raziskav; predvsem iz leta 2013, ko je bila izvedena prva tovrstna razi-skava oz. izdana publikacija. Ob tem se raziskava naslanja tudi na javno dostopne podatke Statistic-nega urada RS, Eurostata itd. Ob izidu publikacije je založnik pripravil tudi njeno predstavitev (posnetek z dogodka si lahko ogleda-te TUKAJ), ki so jo naslovili Slovenska mladina v primežu individualizma, prekarnosti in stresa, saj so to kljucni (negativni) trendi, zaznani v okviru raziskave. Rezultate raziskave so poleg izvajalcev (raziskavo sta predstavila dr. Miran Lavric in dr. Andrej Naterer) komentirali še minister za izobra-ževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, pred-sednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc ter predse-dnica MSS Anja Fortuna. Predstavnici mladinskih organizacij sta se strinjali, da je raziskava pred-vsem koristno izhodišce za pripravo politik na po-drocju mladine in pomemben temelj za zagovor- ništvo v mladinskih organizacijah, ter da, kljub temu, da res opažamo zaskrbljujoce trende med mladimi, hkrati lahko vidimo tudi visok potencial za (boljšo) prihodnost, ki tici predvsem v vecji an-gažiranosti mladih. Med kljucnimi ugotovitvami raziskave lahko zasle-dimo naslednje: . Vrednote Zaznati je nadaljujoci se trend individualizma. V primerjavi z drugimi državami so potrošni-ške vrednote pri nas nekoliko nižje; za sloven-sko mladino sta kljucnega pomena zdravje in okolje. Slovenska mladina je v primerjavi z ostalimi tudi manj zadovoljna s svojim vide-zom, zdravjem in z življenjem nasploh (najbolj pa so zadovoljni mladi Albanci). Mladi v Slove-niji so sicer tudi bolj izpostavljeni stresu kot v katerikoli drugi vkljuceni državi, so pa tudi najbolj avtonomni pri svojih življenjskih odlo-citvah oz. se odlocajo najbolj neodvisno od staršev. Prav tako se mladi iz Slovenije v izra-zito najmanjši meri vidijo v prihodnosti kot porocene in z družino (vendar v najvecji meri kot neporocene z družino). . Življenje pri starših V Sloveniji se je delež mladih, ki živijo pri star-ših v zadnjih letih znižal. V primerjavi z drugi-mi državami je slovenska mladina v najvecji meri kot razlog bivanja pri starših navedla fi-nancne okolišcine (bi se preselili, ce bi imeli financno zaledje), medtem ko se ostale drža-ve bolj nagibajo k razlogom udobja (pri starših živijo, ker je to najbolj preprosto in udobno). . Izobraževanje Velika vecina mladih v Sloveniji želi zakljuciti eno od oblik terciarne izobrazbe. Mladi v Slo-veniji so na splošno tudi zadovoljni s kakovos-tjo izobraževanja, med izbranimi državami se tudi v najvecji meri poslužujejo prakse in pri-pravništev. V primerjavi z ostalimi državami naši mladi za ucenje porabijo najmanj casa, vseeno pa izobraževanje doživljajo bolj stre-sno. . Zaposlovanje Tradicionalne oblike dela zamenjujejo vse bolj prožne, predvsem pri mladih. Kljub temu, da brezposelnost mladih upada, njihov strah pred brezposelnostjo raste. V Sloveniji je sicer najmanj t.i. NEETov – takšnih mladih, ki niso niti zaposleni niti vkljuceni v izobraževalni sistem. . Država in politika Zanimanje mladih za domaco politiko je upadlo, kljub temu pa njihova participacija na volitvah ni nizka in skoraj tretjina mladih je pripravljena pre-vzeti politicno funkcijo. Mladi si želijo živeti v dr-žavi, ki jim bo zagotavljala ekonomsko, socialno in pravno varnost, enakost ter cisto okolje. Civil-nodružbena angažiranost mladih v Sloveniji je višja kot v ostalih državah. Po nazorih pa je slo-venska mladina dalec najbolj liberalna, zaznati je najmanj nacionalizma in nagnjenj k avtoritarne-mu sistemu. . Migracije Delež mladih, ki se želijo izseliti iz Slovenije, se povišuje. Povišuje se tudi število dejansko izselje-nih mladih, vendar se jih veliko tudi seli nazaj v Slovenijo. Za slovensko mladino je posebej znacil-no, da migracije dobro premisli in se nanje pripra-vi. . Prosti cas in življenjski slog (zdravje) Mladi vse manj preživljajo prosti cas s prijatelji, narašca pa poslušanje glasbe in gledanje filmov, in, zanimivo, narašca tudi športno udejstvovanje. Svoje zdravje slovenska mladina oznacuje kot do-bro, vendar je njihova samoocena zdravja najnižja med sodelujocimi državami. Odnos mladih do alkohola je pri nas vse bolj negativen, prav tako pa se je zmanjšal delež kadilcev in povišal delež tistih, ki nikoli ne uporabljajo drog. Vsekakor pa se naši mladi med izbranimi državami tudi izrazito najvec ukvarjajo s športom in najmanj gledajo televizijo. Internet pa v najvecji meri glede na ostale države uporabljajo za službene in izobraže-valne namene ter branje novic. Online verzijo publikacije si lahko preberete s kli-kom na spodnjo sliko. Pripravila: Tanja Baumkirher Vir: Mladinski svet Slovenije Slovenska mladina 2018/19 Sopotniki – Usposabljanje za mentorje mladim pri odkrivanju poslanstva ZA MLADINSKE DELAVCE Odkriti svoje osebno poslanstvo ter se mu z vsem srcem predati – mar ni to nekaj najlepšega, kar se cloveku lahko zgodi? Vabljen/-a na 3-dnevno usposabljanje, na katerem bomo spoznali, kako pomagati mladim pri odkri-vanju, kdo so, kaj jih veseli in kam jih klice življenje, je nekaj najbolj plemenitega, cesar se lahko loti-mo. Tako bomo skupaj: . spoznali orodja, ki jih lahko uporabimo pri spremljanju mladih na podrocju osebnega poslanstva in vizije, . razmišljali o pomembnih življenjskih vprašanjih, . pridobili znanja za razumevanje sodobnih dogajanj v mladih in v svetu, ki jih obdaja, . spoznali dinamiko odlocanja, poslanstva, vizije in poguma v življenju posameznika. Usposabljanje bo potekalo 7., 10. in 14. maja 2019, med 9:00 in 16:15 v prostorih Socialne akade-mije na Tržaški 132 v Ljubljani. Usposabljanje bodo vodili Matej Cepin, Alenka Oblak in Sabina Belc. Cena celotnega usposabljanja je 99 €: vkljucuje tri celodnevna srecanja, delovno gradivo, prirocnik Moj korak naprej, prigrizke med odmorom ter potrdilo. Lahko pa se pridružiš tudi BREZPLACNO: prikljuci se nam pri izvajanju mentorstev v okviru projekta MotivAction in izvedi za vsaj 3 mlade vsaj 6 srecanj. Vec info in prijave: https://inkubator40.si/sopotniki/ ZA MLADE Moj korak naprej Se na prehodu na trg dela pocutiš nekoliko izgubljenega? Išceš idejo, kako živeti (poklicno) življenje, ki te ne bo iztrošilo, ampak veselilo in izpolnjevalo? V okviru projekta Inkubator 4.0 – Moj korak naprej te vabimo na 16-urno BREZPLACNO usposabljanje, ki bo v cetrtek in petek, 24. in 25. april 2019 od 10.00 do 18.00 na Socialni akademiji, Tržaška 132, v Ljubljani. Vec info in prijave: https://inkubator40.si/moj-korak-naprej-v-ljubljani/ Ustvari dokumentarec Podaj se na raziskovanje in odkrivanje družbenih pojavov in poglobi svoje tehnicno in vsebinsko zna-nje o ustvarjanju dokumentarcev! Skupaj s soudeleženci posnemi svoj kratki dokumentarni film (od 15 do 30 min). Z usposabljanjem zacnemo 10. maja 2019. Za mlade udeležence je usposabljanje BREZPLACNO. Prijave in vec informacij: http://bit.ly/dokumentarec Fotografija osebe Pakt za mlade Slovenija. Fotografija osebe Pakt za mlade Slovenija. Fotografija osebe Pakt za mlade Slovenija. Vožnja pod vplivom alkohola je nedopustna Dejstvo, da je bilo lani 1.486 povzrociteljev pro-metnih nesrec pod vplivom alkohola, njihova povprecna stopnja alkoholiziranosti pa je bila 1,43 promila, je zastrašujoce in ga ne smemo prezreti. Zaradi alkohola, ki je mocno prisoten na naših cestah, namrec še vedno umre prevec lju-di, ogromno se jih hudo telesno poškoduje, hkra-ti s sabo prinaša premnoge družinske tragedije in težke zgodbe, s katerimi se ne moremo in ne že-limo vec sprijazniti. Aprila so se simbolno v Hostlu Celica, prostorih »pridržanja«, zbrale nevladne organizacije ICK Inštitut za civilizacijo in kulturo, IMZTR – Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj ter Zavod VOZIM, ki so se združile v Mrežo 0,0 – združenje organizacij za drugacen odnos do alkohola. Namen srecanja je bil podpora predlo-gu sprememb Zakona o pravilih cestnega prome-ta (ZPrCP), in sicer v delu, ki se dotika vožnje pod vplivom alkohola. V njih so prepoznali tako po-membno in simbolicno težo kot koristne praktic-ne korake v smeri družbe z 0,0 alkohola pri vož-nji. Vec. Vir: Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj Sosedske soncne elektrarne sedaj realnost tudi v Sloveniji Vlada RS je na seji konec marca sprejela prenov-ljeno Uredbo o samooskrbi z elektricno energijo iz obnovljivih virov energije, ki vecjemu številu ljudi omogocajo, da sodelujejo pri proizvajanju cistejše energije. Skupina ljudi (odjemalcev) zno-traj iste transformatorske postaje (TP) se bo na-mrec lahko povezala in recimo postavila skupno soncno elektrarno na strehi bližnjega obcinskega vrtca, pri cemer se jim bo njihov delež proizvede-ne elektricne energije na oddaljenem mestu od-štel od njihove porabe v lastnem domu. Organi-zaciji Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Gre-enpeace Slovenija, ki sta si skupaj s Skupnostjo obcin Slovenije zadnji dve leti prizadevali za te spremembe, pozdravljajo novo uredbo in poziva-jo Vlado RS, da spremembe sedaj podpre z nacio- nalno kampanjo, ki bo dejansko spodbudila raz-cvet skupnostih projektov v slovenskih krajih. Do leta 2050 bi lahko lastno elektricno energijo iz sonca in vetra proizvajalo vec kot 900.000 prebi-valcev Slovenije, kar predstavlja skoraj polovico celotne populacije. Ti energetski državljani bi lah-ko do leta 2030 proizvajali 1,5 TWh, do leta 2050 pa 4 TWh elektricne energije. Do sredine stoletja bi lahko tako energetski državljani pokrili cetrti-no potreb Slovenije po elektricni energiji. Vec. Vir: Focus - Društvo za sonaraven razvoj Svecana podelitev nagrad Urada za naloge na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu 16. aprila 2019 je v dvorani Državnega sveta RS potekala svecana razglasitev in podelitev nagrad Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zakljucku že 17. nagra-dnega natecaja za diplomska, magistrska in dok-torska dela s podrocja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Na XVII. natecaj Urada je sicer prispelo 17 nalog, od tega 5 na temo Slovencev po svetu in 12 na temo Slovencev v sosednjih državah. Vec. DO v Sloveniji Ne le dobri kadri, predvsem kvalitetni odnosi »Posel smo ljudje in ljudje delamo razliko. Gre za odnose, kako iz dneva v dan živimo naše vredno-te, udejanjamo dane obljube in izrecene besede. Kvalitetne odnose najlažje razumemo predvsem v korelaciji z našimi najdražjimi, znotraj najbolj in-timnega dela našega življenja. Ta prostor pa se cedalje bolj širši in pronica globoko v vsako poro tudi našega poslovanja. Vsi imamo potrebo po pripadnosti, ki jo na delovnem mestu zadovoljuje-mo tudi s kvalitetnimi odnosi s sodelavci. Najbrž bi se strinjali, da med nami skorajda ni delodajalca, ki ne bi kulture podjetja in kvalitetne odnose po-stavljal (vsaj na papirju) v osrcje svojega delova-nja. Pa vendar nam velik delež zaposlenih in po-tencialnih zaposlenih, kakor tudi Slovencev v tujini pokaže žal drugacno realnost. Pred kratkim smo partnerji projekta TOP JOB Am-basador, v sodelovanju z Društvom VTIS in Funda-cijo ASEF, izvedli obsežnejšo anketo med Slovenci v tujini. Kar 1441 naših rojakov je spregovorilo. Obcutek je, kot bi na papir izlili vsa svoja custva. 47% Slovencev v tujini razmišlja o vrnitvi domov. Kljucni dejavniki, zaradi katerih so odšli v tujino, so boljše službe, višje place ter vec priložnosti za napredovanje. Nazaj pa bi se vrnili, ce bi našli za-poslitev v podjetju z zdravo klimo in kvalitetnimi odnosi. Pri tistih, ki so v tej smeri že naredili kak-šen korak, je 50% anketirancev že doživelo slabo izkušnjo pri iskanju kariernega izziva v Sloveniji: pomanjkanjem ustreznih priložnosti na trgu dela; obcutkom pre-kvalificiranosti; zaposlovanja po nacelu nepotizma in klientelizma; togostjo, neod-zivnost in predolgimi zaposlitveni postopki. Njiho-va izkušnja pa se ne razlikuje od tiste, ki jo doživ-ljajo tudi kandidati doma. To so dejstva. Odgovor-nost (ne)upravljanja z navedenimi izzivi pa leži zgolj na nas.« Je zapisal Matic Vošnjak, direktor družbe Compe-to, v e-utrip Združenja Manager Podjetje GKN Driveline Slovenija prejelo priznanja RS za poslov-no odlicnost Seznamu šestnajstih odlicnih podjetij v Sloveniji se je na dogodku Cutim odlicnost dne 11.04.2019 pridružilo podjetje GKN Driveline Slovenija d. o. o. iz Zrec, ki je prejelo priznanje RS za poslovno od-licnost. »Poslovna odlicnost je nikoli koncana pot, na ka-teri prejeto priznanje služi kot smerokaz, da si na pravi poti,« pravi Andrej Poklic, direktor podjetja GKN Driveline Slovenija, d. o. o. iz Zrec, prejemnik priznanja Republike Slovenije za poslovno odlic-nost v letu 2018. Podjetje, ki je sicer vkljuceno tudi v program nadaljnje rasti podjetij s tujim in mešanim kapitalom, ki ga izvaja SPIRIT Slovenija, je obenem prejelo tudi mednarodno veljavni cer-tifikat »Prepoznani v odlicnosti«. Priznanje za po-slovno odlicnost prejmejo organizacije, ki so v slovenskem prostoru dokazale poslovno odlicnost tako pri poslovnih rezultatih kot tudi pri delova-nju organizacije kot celote po zgledu in merilih (evropske) nagrade za odlicnost. Vir: https://www.spiritslovenia.si/ Projekt Naprej: Zašcita zaposle-nih pred nesprejemljivimi oblikami dela Mednarodna organizacija dela (ILO) se v letu 2019 osredotoca na zašcito zaposlenih pred ne-sprejemljivimi oblikami dela s kar 95-imi razlicni-mi projekti po svetu. Vec na tej povezavi. Vir: https://www.naprej.eu Predlagajte kandidate za priznanje Manager ali Managerka leta 2019 Kateri manager ali managerka vas navdušuje, ima izjemne voditeljske sposobnosti, poslovne rezulta-te, je inovativen/na, prebojen/na, trajnostno usmerjen/a ter z zavzetimi in zadovoljnimi zaposlenimi? Predlagaj-te jih za priznanje Manager ali Managerka leta. Obcina Polzela je v lanskem letu s projektom Odstiranja znanj prednikov uspešno kandidirala na Javnem pozivu za izbor operacij za uresniceva-nje ciljev Strategije lokalnega razvoja na obmocju LAS SSD iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Cilj projekta je na podlagi geomanticnega vrednotenja potencialov vitalno-energijskih dano-sti in dedišcine Polzele izoblikovati inovativno tu-risticno ponudbo zelenega turizma ter tako pri-spevati k prepoznavnosti Polzele in širše pokraji-ne, razvoju novih zaposlitev in trajnostnemu raz-voju obmocja Spodnje Savinjske doline. GEOMANTIJA je posodobljeno znanje prednikov za zdravje cloveka, narave in okolja. Posveca se pre-gledom zdravja bivanja, ekološkemu varovanju okolja, urbanisticnemu nacrtovanju, reševanju bivalnih bolezni in holisticnemu svetovanju ter oblikovanju trajnostnih turisticnih programov. V severnih evropskih državah je uveljavljen pristop prostorskega nacrtovanja. Združuje stara znanja prednikov in sodobno eko-loško znanost, da je prostor inteligenten in živ. Prostor je živ organizem, prežet z univerzalno energijo. Vecplastnost pokrajine poleg geograf-skih oblik in biološke sfere zaobsega tudi etericno tkivo prostora, sestavljeno iz energijskih polj, pre-tokov in žarišc. GEOMANTIJSKA RAZISKAVA obravnava danosti življenjske energije Polzele, identificira markantna obmocja, ki izpricujejo identiteto, vitalnost in zdravje mesta. Analiza prikaže obstojece stanje prostora, kakovost grajenih in zelenih površin, predispozicije vitalno energijskih izvirov, antropo-gene vplive, razmere obcutljivih obmocij (kot so lokacije v bližini sevanja daljnovoda) in smernice za potrebe prostorskega nacrtovanja. Poznavanje energijskih znacilnosti svojega kraja domacinom pomaga pri celostnem in odgovor-nem odnosu do bivanja, kar je temelj ekologije. Spremembe se vedno zacnejo z zavedanjem so-odvisne prepletenosti silnic življenjskega prosto-ra. Projekt OZP celostno ozavešca o danostih do-macega lokalnega okolja, kar je bilo vecinoma neopaženo. To so danosti naravne, kulturne in duhovne dedišcine in virov življenjske energije. Ko zacnemo ceniti kvalitete, ki jih imamo doma, po-stanemo šele zares zadovoljni. Odkritje navzocnosti blagodejnih bio-energijskih virov je podlaga za izdelavo geo-turisticnega zem-ljevida Polzele. Ovrednotenje njihove funkcije ter znacaja pa izhodišce za oblikovanje izvirnega pro-grama zelenega turizma. TURISTICNA PONUDBA, ki nastane v takem pristo-pu, izboljša prepoznavnost kraja z globljimi znacil-nostmi. Uvajamo krepitev zdravja v naravi. To so poceli naši predniki, tukaj je bila njihova lekarna. Z zagotavljanjem standarda za identificiranje na-ravnih virov, varovanje okolja, reguliranje turizma in informiranje ter vzgojo publike oz. obiskoval-cev. GEOMANTIJSKI ZEMLJEVID prikazuje avtenticno prepoznavnost Polzele. Polzela je potencial s po-hvalno privlacnostjo naravnih danosti in kulturne dedišcine. Ponuja pomirjenost ob naravnih virih Savinje in parka Šenek ter poživljenost duha v centru kulturne dedišcine gradu Komenda. Cer-kve so postavljene na starih romarskih poteh. Umešcenost cerkev na energijskem omrežju oko-lja potrjuje pomen duhovne kvalitete, ki daje pro-storu zaznamujoco pozitivno funkcijo. Sakralni prostori, kot so cerkve, obiskovalcu in turistu nu- dijo vstop v presežno stanje zavesti duhovne sa-morefleksije. Posebej radoveden obiskovalec lah-ko v vsaki cerkvi sreca notranji impulz vse preže-majoce dobrote socutja do življenja. Projekt ODSTIRANJA ZNANJ PREDNI-KOV obravnava vse ravni bivanja in snovanja turi-sticnega produkta za celostno doživetje obiskoval-ca in selfness v naravi. Projekt ima podporo Sloven-ske turisticne organizacije, saj je v skladu z Zeleno shemo slovenskega turizma. Z geomantijskim zem-ljevidom omogoca okoljsko ozavešcenost, prispeva smernice za boljše stanje okolja, zagotavlja izvirnost programov in promocijo urbanega obmocja Polzele. Robi Lavin, geomant Zeleni turizem Polzele Odstiranja znanj prednikov Polzela ima energijo, ki je še ne poznamo Odstiranja znanj prednikov Foto: Ustvarjalci projekta Odstiranja znanj predni-kov na predstavitvi (z leve proti desni: Robi Lavin, Anita Kogelnik, Marjan Kogelnik in Karin Lavin) Foto: Alenka Kocevar, www.mojaobcina.si Tiskovna konferenca OZP 12.april 2019 Polzela Prostorsko nacrtovanje razumemo kot tisti instru-ment, ki na podlagi doseženega družbenega so-glasja o razvoju dejavnosti v prostoru vzpostavlja konkretne podlage za urejenost prostora na na-cin, ki hkrati zagotavlja kakovost bivanja, družbe-no enakost in povezanost ter najbolje varuje oko-lje in ohranja naravo in ter ustvarja pogoje za krožno zeleno gospodarstvo. Odlocitev za traj-nostni razvoj od družbe zahteva, da mora ureja-nje prostora postati bolj celovito in vkljucujoce, ter da je država sposobna strateške razvojne na-mere države kot so povecevanje odpornosti na podnebne spremembe, ohranjanje biotske pes-trosti, zagotavljanje zdravega bivalnega okolja za vse in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, prelivati v vse faze nacrtovanja fizicnih ureditev in upravljanja prostora. Za to je kljucno strateško prostorsko nacrtovanje, ki skozi vkljucujoc proces priprave prostorskih nacrtov vpliva na prenos od-govornosti za razmere na razširjeno skupnost ak-terjev. Vpliva tudi na spremembe v ravnanju ljudi in vrednotah, ki so nujne za prehod v nizkoogljic-no, pravicno, okoljsko odgovorno družbo, ki te-melji na krožnem gospodarstvu in je prilagojena na podnebne spremembe. V prostor se morajo tako prelivati najvišje strate-ške namere države, kot so opredeljene v Strategiji razvoja Slovenije do 2030, Operativnem progra-mu ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do 2020 in dolgorocnih podnebnih strate-gijah za Slovenijo in EU, z namenom doseganja ciljev Pariškega sporazuma. V prostoru se morajo odraziti Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do 2030 in Celostne prometne strategije obcin, Trajnostne urbane strategije mest in števil-ne druge strategije ter nacionalni programi, med njimi nastajajoci novi Nacionalni program varstva okolja (veljavni je še iz leta 2005), seveda vse ob upoštevanju demografskih in drugih družbenih dejavnikov. Ustrezne usmeritve bo tako morala podati nova Strategija prostorskega razvoja Slove-nije (veljavna iz leta 2004), veliko pa je v rokah tistih, ki nacrtujejo konkretne ureditve. Okvir predstavljajo globalne usmeritve, kot so Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in Urbana agen-da. Trajnostno, celovito in vkljucujoce urejanje pro-stora bo moralo biti, sledec doseganju ciljev pre-hoda v nizkoogljicno družbo (glej Podnebno ogle-dalo), odprto za nove izzive, oblikovanje novih trajnostnih rešitev, prilagojenih lokalnim skupno-stim, njihovemu (so)upravljanju z življenjskimi viri (glej Dovolj za vse) in postati tudi promotor novih rešitev. Hkrati so akterji urejanja prostora tudi pomemben deležnik oblikovanja politik in predpi-sov, ki bodo podprli trajnostne prostorske rešitve. Berilo o trajnostnem urejanju prostora. Koncept trajnostnega razvoja poudarja enakovre-den pomen treh razvojnih stebrov, družbenega, okoljskega in gospodarskega in v odnosu do kla-sicnega varstva okolja predvsem izpostavlja po-men medgeneracijske odgovornosti za razvoj, sedanji generaciji narekuje vzdržno rabo virov in dolgorocno družbeno odgovoren gospodarski raz-voj. Prostorsko nacrtovanje ima v okviru trajnost-ne razvojne paradigme pomemben položaj, velja prepricanje, da lahko ucinkovito pomaga zadovo-ljiti potrebe lokalnih skupnosti po preskrbi z lokal-nimi storitvami in s prijetnim, zdravim in varnim okoljem. Prav tako lahko prostorsko nacrtovanje prispeva k vzdržnosti gospodarskega razvoja v prostoru s tem, ko pregledno in dolgorocno (strateško) zagotavlja okoljsko in družbeno spre-jemljive lokacije za razvoj dejavnosti in ustvarja stabilnost pogojev za investiranje in za zaupanje investitorjev v lokalno okolje. Prostorsko nacrto- vanje lahko tudi pomaga lokalnim skupnostim ucinkovito naslavljati okoljske probleme, kot so poplave in onesnaženje zraka, in se prilagoditi na podnebne spremembe. Prostorsko nacrtovanje zmore usmerjati razvoj na predhodno pozidana in degradirana obmocja (brownfield) in obratno, preprecevati razvoj na predhodno nepozidanih obmocjih (greenfield) ter zagotoviti varovanje pomembnih okoljskih, zgodovinskih in kulturnih vrednot. Prostorsko nacrtovanje je brez dvoma zelo pomemben vzvod za uveljavljanje koncepta trajnostnega razvoja in za izboljšanje kakovosti življenja. Narašcajoce zanimanje za trajnostni raz-voj in zbuja tudi zanimanje za sisteme in politike prostorskega nacrtovanja kar je lahko velika pri-ložnost za preoblikovanje in krepitev sistemov prostorskega nacrtovanja. Slovenski sistem prostorskega nacrtovanja se še ni zares velikopotezno odzval na izzive trajnostne-ga razvoja, trajnostno urejanje prostora je v pro-storsko nacrtovalski praksi še relativno velika ne-znanka, ledino zaenkrat podobno kot drugod orje prometni sektor. Ce gre verjeti znanstvenikom in inženirjem, ki razmišljajo o prihodnosti brezogljic-ne družbe, bodo spremembam v nacinu potova- nja sledile velike spremembe v nacinu bivanja. Nacrtovanje je kljucno orodje za uveljavljanje in obvladovanje sprememb. Priložnost za raz-pravo o vlogi in izzivih prostorskega nacrtova-nja za trajnostni razvoj, ki se ponuja z letošnji-mi Sedlarjevimi srecanji, bo zato v vec ozirih dobrodošla iztocnica za razvoj domacih pro-storsko nacrtovalskih stališc in pogledov. Sedlarjeva srecanja – nacrtovanje za trajnostni razvoj Društvo urbanistov in prostorskih nacrtovalcev Slovenije vabi v petek, 31. maja na jubilej-no, 30. Sedlarjevo srecanje, ki bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje – MAO. Tokrat bo osrednja tema srecanja trajnostni razvoj, organizatorji vabijo k predstavitvam primerov prostorskega in urbanisticnega nacrtovanja, ki se posebej odlikujejo po tem, da prispevajo k uravnoteženemu družbenemu, okoljskemu in gospodarskemu razvoju. Vir: Inštitut za politike prostora Vec. : Berilo za trajnostno urejanje prostora, IPoP, PIC, 2018; Zagovorniki okolja Urbana politika Trajnostno urejanje prostora Polzela ima energijo, ki je še ne poznamo Berilo o trajnostnem urejanju prostora Ena od ugotovitev je, da je ogljicni odtis cloveš-tva med letoma 2014 in 2016 padel za 1,4 %, s ci-mer je skupni ekološki odtis - merilo svetovnega povpraševanja ljudi po bioloških virih - v istem ob-dobju padel za 0,5 %. Najnovejši podatki, ki kažejo na znatno povecanje emisij ogljika v letih 2017 in 2018, kažejo, da je bil ta trend kratkorocen. Dejansko ogljicni odtis predstavlja 60 % trenutnega ekološkega odtisa cloveštva. Na splošno je cloveko-vo povpraševanje po dobrinah in storitvah iz ekolo-ških sistemov trenutno 75 % višje od tistega, kar lahko planet danes obnovi. »Naši podatki kažejo, da iz narave uporabljamo toliko, kot da bi živeli na 1,75 zemeljskih tleh, a imamo samo eno. To ni sodba, le meritev. V tem kontekstu ne prinaša clovekove dejavnosti nazaj v ekološki proracun našega planeta ne opravljanje plemenitih stvari ali olajšanje naše krivde vesti. Gre za izbiro lastnega interesa in kaj deluje. Premaknili se bomo iz ekološkega prekoracitve. Zakaj se odlo-citi, da pridemo tja z nesreco in ne z oblikova-njem?« Mathis Wackernagel, ustanovitelj in pred-sednik Global Footprint Network Zmanjšanje celotnega globalnega ekološkega odti-sa v letu 2016, zadnjem letu s popolnim naborom podatkov, je predvsem posledica 1,4-% zmanjšanja emisij ogljika v obdobju 2014–2016. To je privedlo do povprecnega ekološkega odtisa na osebo po svetu 2,8 globalnih hektarjev (gha) v primerjavi z 1,6 gha na osebo razpoložljive biološke zmogljivo-sti. (Biokapaciteta predstavlja produktivnost Zem-ljinih ekoloških sredstev; globalni hektar je biolo-ško produktivni hektar s svetovno povprecno pro-duktivnostjo.) Od leta 2016 živi 86 % svetovnega prebivalstva v državi z ekološkim primanjkljajem. Država doživlja ekološko pomanjkljivost, ko njeni prebivalci za-htevajo vec narave, kot jo lahko obnovijo lastni ekosistemi države. 71 % odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državi z ekološkim primanjklja-jem in pod svetovnim povprecjem, zato je malo verjetno, da bi lahko odkupili svojo pot iz krize. Ekološki odtis cloveštva Global Footprint network je izdala porocilo o državnih odtisih in njihovi biološki zmogljivosti, ki upošteva podatke od 1961 do vkljucno leta 2016, kar je dve leti vec, kot prejšnje porocilo Vir: https://www.footprintnetwork.org/ Vsi podatki o odtisu in biokapaciteti do leta 2016 so prosto na voljo na odprti podatkovni platformi Ekološki odtis raziskovalec na data.footprintnetwork.org. Inštitut IRDO vabi kolektivne clane – direktorje k podpisu Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je smog v velikih mestih postal zelo velik problem. 22. aprila 1970 leta je vec milijonov ljudi protestiralo proti posledicam industrijske revolucije. Danes je ta dan Dan Zemlje, globalni dogodek, v katerem sodeluje vec kot milijarda ljudi v 192 državah. Prevoz ima na okolje precejšen vpliv. Kljub temu, da sodobni avtomobili ustvarjajo manj škodljivih izpustov v primerjavi z avtomobili iz sredine 20. stoletja, število avtomobilov in prevoženih kilo-metrov nenehno narašcata. S tem se povecuje tudi kolicina izpustov škodljivih snovi v okolje. Rezultati sedmega vala Raziskave energetske ucinkovitosti Slovenije (REUS 2017) kažejo, da ima velika vecina (96 %) od 1.015 anketiranih gospodinjstev v lasti vsaj en osebni avtomobil. V primerjavi s preteklim merjenjem smo zasledili dva negativna trenda: statisticno znacilno se je zmanjšal delež gospodinjstev brez avtomobila (2017: 4 %; 2015: 8 %) in povecal delež gospo-dinjstev z dvema avtomobiloma (2017: 37%, 2015: 33 %). Pozitivne spremembe smo opazili pri ucinkovito-sti avtomobilov: povecal se je delež gospodinj-stev, katerih avto porabi manj kot 6 l/100 km (2017: 36 %; 2015: 29 %) in padel delež tistih, katerih avto porabi vec kot 6,6 l/100 km (2017: 52%; 2015: 65%). Zasledili smo tudi negativen trend pri prevoženih kilometrih: statisticno znacilno se je povecal de-lež gospodinjstev, ki prevozijo od 15.001 do 25.000 km (2017: 26 %; 2015: 21 %) in zmanjšal delež tistih, ki prevozijo do 5.000 km (2017: 25 %; 2015: 30 %). V primerjavi z rezultati REUS 2015 se je povecalo število avtomobilov, ki so starejši od 15 let (2017: 24%, 2015: 19%). Povecal se je tudi delež gospodinjstev, ki se bodo v naslednjih 12 mese-cih zelo verjetno ali zagotovo odlocila za nakup novega avtomobila (2017: 6%, 2015: 3%), in de-lež gospodinjstev, ki se bodo zagotovo ali zelo verjetno odlocila za nakup elektricnega vozila (2017: 3 %, 2015: 2 %). Vir: Informa Echo in pove-zava www.reus.si Koliko avtomobilov uporabljajo v slovenskih gospodinjstvih Prevoz je pomemben dejavnik, ki vpliva na škodljive izpuste. Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praz-nujemo 22. aprila, na podlagi izsledkov zadnje raziskave REUS je Informa Echo preverila, koliko avto-mobilov uporabljajo v slovenskih gospodinjstvih. Inštitut IRDO v medijih Vecer, 29.4.2019 v clanku Upor(nost) današnjega casa Evropski teden vešcin Skupina Evropskega tedna poklicnih vešcin je ob-javila video ob letošnjem evropskem tednu po-klicnih vešcin. Komisar Thyssen nas vabi, da se še aktiviramo in se udeležimo razlicnih nacinov, da ki zagovarjajo, da je poklicno izobraževanje in uspo-sabljanje tako dobro kot katera koli druga ucna pot. Vir: Evropska komisija Kje pristanejo odpadki Recikliranje po svetu je v kaosu. To se lahko zgo-di. Zahodne vlade odlagajo milijone ton plasticnih odpadkov v države v razvoju, namesto da bi jih reciklirale! Vsi smo videli šokantne slike rajskih plaž, ki so jih zadušile plasticne odpadke. Toda le malokdo ve, da je ta plastika iz Evrope, ZDA in Kanade! Zdaj, v želji po spopadanju s tem škanda-lom, se na vrhu v Ženevi odloca, ali naj ustavi iz-voz plastike v države, ki ga ne morejo predelati. Ideja ima veliko podporo, toda velike poslovne in mocne vlade, kot je Trumpova administracija, jo poskušajo blokirati. Ameriško krizo recikliranja, ki jo je pojasnil strokovnjak Koalicija držav, ki jo vo-di Norveška, si prizadeva, da bi v dogovor o ne-varnih odpadkih dodala plastiko, kar pomeni, da je ni mogoce izvoziti, ce ne bi bilo zašcitenih ukre-pov, ki bi bili ustrezno obdelani, in da bi revnejšim državam omogocili, da ga zavrnejo. Norveški pre-dlog, da se nadzor nad trgovino z odpadno plasti-ko poveca. Poziv Prenehajte odlagati plastiko v raj! Vir: neprofitna organizacija Avaaz Novinarji brez meja objavili indeks medijske svobode za leto 2019 Mednarodna organizacija Novinarji brez meja je 18. aprila objavila Indeks medijske svobode za leto 2019, ki kaže, da sovražnost politikov do me-dijev resno ogroža svobodo medijev po vsem sve-tu. Letno porocilo Novinarjev brez meja, ki meri stanje medijske svobode v stoosemdesetih drža-vah, kaže, da sovraštvo do novinarjev ter vse po-gostejši poskusi nadzora nad mediji ogrožajo de-mokracijo po vsem svetu. Kot so poudarili ob obja-vi porocila, število varnih držav za novinarje še naprej upada, nadzor nad mediji in sovražnost s strani politicnih voditeljev pa se še vedno krepi in spodbuja vedno pogostejše nasilje nad novinar-ji. Slovenija se je uvrstila na 34. mesto, kar je za dve mesti slabše kot lansko leto, in sicer za Veliko Britanijo in tik pred Slovaško. Prvo mesto je dose-gla Norveška, sledita ji Finska in Švedska. Porocilo je dostopno na spletni strani Novinarjev brez me-ja. Vir: CNVOS Nova predstavnica NVO in namestni-ca v Medresorski strokovni komisiji za zagotavljanje pravic s podrocja mednarodne zašcite Zakljucil se je postopek izbora predstavnice oziro-ma predstavnika in namestnice oziroma namest-nika v Medresorsko strokovno komisijo za zago-tavljanje pravic prosilcev za mednarodno zašcito ter pravic oseb s priznano mednarodno zašcito. Za predstavnico je bila imenovana Aida Hadži-ahmetovic, za namestnico pa Irena Zajc. Vec. Vir: CNVOS DO v Evropi in po svetu Trajnostno kmetijstvo: Samo kmetje lahko spremenijo kmetijstvo Samo kmetje (mali kmetje, upravitelji nasadov) lahko naredijo spremembe, ki jih vsi želimo videti. Vlade, nevladne organizacije, aktivisti, podjetja in potrošniki lahko regulirajo, vztrajajo, spodbujajo, pomagajo in spremljajo, vendar lahko kmetje traj-nostno kmetujejo. Toda kako lahko dosežemo na desetine milijonov kmetov in na tisoce upravljav-cev nasadov? Najbolj obetaven pristop je tudi naj-bolj znan: standardi in certificiranje. Obstaja skup-na nit: kampanje od zgoraj navzdol ne vkljucujejo dovolj kmetov. Zanimiv clanek. Vir: Sustainability = Smart Business V Londonu se zacela veljati nova obremenitev z onesnaženjem V središcu Londona je zacela veljati ultra nizka emisijska cona (ULEZ). Voznikom starejših vozil, ki onesnažujejo okolje, ob vsakem casu zaracunava-jo za vstop v obmocje cone prezasedenosti. Ti bo-do morali poleg placila takse za zastoje, placati še vsak dan 12,5 funta za vstop na obmocje. Urad Promet za London (TfL) upa, da bo ta korak zmanjšal število onesnaževalnih avtomobilov v prestolnici in ocenjuje, da bo vplival vsak dan na okoli 40.000 vozil. Župan Londona Sadiq Khan je dejal, da je "pomembno, da napredujemo" pri reševanju toksicnega zraka v prestolnici. Vendar pa je Zveza malih podjetij (FSB) dejala, da so mno-ga mala podjetja "zelo zaskrbljena glede priho-dnosti svojih podjetij" zaradi "dodatnih stroškov-nih obremenitev". TfL ocenjuje, da bo zacetna shema povzrocila zmanjšanje emisij strupenih snovi iz cestnega prometa za približno 45% v dveh letih. Vec. Vir: BBC Evropske reke so prepredene s pesti-cidi in antibiotiki Vec kot 100 pesticidov in 21 zdravil je bilo odkritih v 29 vodnih poteh v 10 evropskih državah. Slika spodaj. Vec. Vir: The guardian London street sign Rezervirajte si 11. maj za pravicno druženje v Tivoliju Druga sobota v maju velja za mednarodni dan pravicne trgovine in v Ljubljani že tradicionalno ta dan Focus in Pravicna trgovina Slovenija s pod-porniki obeležimo s pravicnim druženjem na pik-niku v zelenem parku Tivoli. Na travniku blizu Col-narne bomo tudi letos izmenjevali semena, sadi-ke, oblacila in igrace, delili mnenja in uporabno znanje, odpirali nove poglede na svet in se družili v zero-waste antipotrošniškem duhu. Vabljeni v soboto, 11. maja 2019, kadarkoli med 10. in 18. uro v Tivoli. Otroci, mladi, odrasli… Za vsakega se bo nekaj našlo, saj nam bodo znova zelo razlicne organizacije in posamezniki pomaga-li pripraviti zelo pester program. Nekaj izmed že potrjenih aktivnosti, vec podrobnosti pa v FB do-godku Fair Trade piknik 2019 Vec. Vir: Focus, društvo za sonaraven razvoj Prihodnost hrane Med 22. in 23. majem bo v Chicagu potekala kon-ferenca Prihodnost hrane. Prisotnih bo vec kot 150 odlocevalcev, tudi vodje v podjetjih ALDI, Barry Callebaut, Tyson, Yum! Brands, JBS, Cargill, Rainforest Alliance, Earthworm Foundation, ING, Compassion in World Farming, Cox Family Hol-dings, Quantis, Foundation for a Smoke Free World, The Nature Conservancy, World Cocoa Foundation, Peer Ledger, JUST, Sodexo, Fair Tra-de USA, World Economic Forum, Schneider Electric...Vec. Vir: InovationForum Evropski tekstilni poliestrski vrh Konferenca bo s strokovnjaki iz industrije omogo-cila vpogled v evropski trg poliestra ter njegove gonilne sile in razvoj ter se osredotocili na razpo-ložljivost surovin in izzive glede trajnosti. V dveh dneh, med 23. in 24. oktobrom, boste dobili po-sodobljene informacije o novih proizvodnih pro- cesih iz poliestra in najnovejših tehnoloških dosež-kih višjih vodstvenih delavcev, ki predstavljajo pet-rokemicne družbe, proizvajalce poliestrskih vlaken in tekstila, prodajalce poliestrov, raziskovalce in druge vplivne zainteresirane strani v vrednostni verigi. Vrh bo potekal v Amsterdamu Vec. Vir: ACI Voditelj prihodnosti, dirigent s poslu-hom za vsakogar 28. maja 2019 bo na Brdu pri Kranju potekala med-narodna konferenca z naslovom "Voditelj priho-dnosti, dirigent s posluhom za vsakogar: s perso-naliziranim pristopom do zavzetih zaposlenih". Izhodišce konference je personalizacija, saj živimo v dobi izbire, ko lahko svoje življenje oblikujemo glede na naše osebne interese, želje in potrebe. Personalizacija je trend, ki spreminja tudi upravlja-nje kadrov. Enotni kadrovski modeli in rešitve zato ne morejo ustrezati vsem zaposlenim. Kljucno vlogo pri personaliziranem razvoju in rav-nanju s kadri ima gotovo vodja. Sposobnost prila-gojenega komuniciranja s sodelavci je tako kljucna kompetenca prihodnosti, ne glede na panogo. Vodja jutrišnjega dne se zaveda, da so zaposleni med seboj razlicni in v vsakem sodelavcu vidi po-tencial, ki prispeva k uspehu tima, podjetja in širše družbe. V luci demografskih sprememb vidi razno-likost kot prednost, ustvarja medgeneracijsko soži-tje in ve, da se najvecje zgodbe rodijo takrat, ko vse generacije, vsi zaposleni sodelujejo. Vodja ju-trišnjega dne zato pozna svoje zaposlene, je odprt in spoštljiv poslušalec, skrbi za to, kaj sporoca svo-jim zaposlenim in kako. Vec. Vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije Dogodki, konference, novice CTPe1 banner copy Konferenca za inovativno voditeljstvo Zakaj nekaterim managerjem uspe spremeniti organizacijo in drugim ne? Zakaj v uspešnih pod-jetjih govorijo o fokusu? Kaj in zakaj fraza: ´battles to win´? Kako presegati izziv ´silosov´ med oddelki in krepiti sodelovanje? Kako ljudi navdušiti za rast? Na MQ konferenci 2019 bodo zastavljali vpraša-nja. Kakšno je vaše? Sodobni svet gospodarstva je svet nenehnih spre-memb. Sprememb, ki jih krojijo globalni strateški premiki, spreminjajoce se zahteve družbenega okolja, skrb za ohranitev naravnega okolja, nova tehnološka spoznanja. Odgovor na njih predstav-ljajo inovacije, novi nacini razmišljanja in delova-nja, novi nosilci idej in spoznanj ter pogum za pre-seganje meja ustaljenega in poznanega. Letošnja osrednja govornika MQ konference, ki bo 19. junija 2019, ob 8.30 v Kristalni palaci (BTC) bosta Zooullis Mina, glavni direktor Pivovarne La-ško Union in Sabrina Dick, vodjo kadrovske službe pri SAP CEE. Vec. Vir: Združenje Manager Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti 2019: JAZ, MI, VSI Mreža za družbeno odgovornost Slovenije in IEDC – Poslovna šola Bled vabita na tradicionalno kon-ferenco Trendi na podrocju družbene odgovorno-sti: JAZ, MI, VSI. Konferenca bo potekala 6. junija 2019 na Bledu (IEDC Poslovna šola Bled). Vec. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slovenije Holland Circular Hotspot in Circle Economy sta izdala brošuro Circular Cities Krožno gospodarstvo v mestih se lahko zacne z majhnimi koraki in daje rezultate „blizu doma“. Rešitve lahko prehajajo iz soseske v sosesko, vsa-ka v svojem kontekstu in z lastnim lokalnim juna-kom. Brošura je namenjena mednarodnemu ob-cinstvu nosilcev odlocanja, ki sodelujejo pri mest-ni upravi in razvoju. Izmenjuje znanje in izkušnje s krožnimi rešitvami iz Nizozemske, da bi informira- la in navdihnila stranke ter spodbudila mednaro-dno sodelovanje. V brošuri o krožnih mestih Hol-land Circular lahko najdete številne krožne prime-re Nizozemske. Vir: Holland Circular Hotspot Nacionalna konferenca za boljšo obcino in bolj zadovoljne obcane Konferenca »S skupnimi mocmi za boljšo obcino in bolj zadovoljne obcane« bo 8. maja v Tehnolo-škem parku Ljubljana. Na konferenci, ki jo organizi-rata CNVOS in Skupnost obcin Slovenije, bodo predstavljeni navdihujoci primeri sodelovanja ob-cin, obcanov in organizacij, omogocila bo vpogled v ozadje procesov, ovir in rešitev, razprava s ce-hovskimi kolegi pa bo pomagala pri iskanju prave-ga recepta za razrešitev vaših dilem. Udeležba je brezplacna, prijava je obvezna. Vir: CNVOS Evropska komisija proti spletnemu nasilju nad ženskami s kampanjo #digitalrespect4her Evropska komisija je zagnala kampanjo ozavešca-nja o spletnem nasilju nad ženska-mi #DigitalRespect4Her, s katero pozivajo javnost, industrijo, civilno družbo in oblikovalce politike, da zagotovijo spoštovanje žensk. Kot so poudarili ob pricetku kampanje, spletno nasilje nesorazmerno prizadene ženske in dekleta: ženske po vsem svetu so 27-krat pogosteje izpostavljene spletnemu nad-legovanju; 28 % žensk, ki so doživele spletno nasi-lje, je omejilo svojo prisotnost na spletu; v EU je vsaka deseta ženska od petnajstega leta že kdaj prejela neželena sporocila z izrecno spolno vsebi-no ali bila deležna neprimernih ali žaljivih izjav na spletišcih družbenih omrežij; leta 2017 je bilo 778 politicarkam in novinarkam poslanih 1,1 milijona zlonamernih ali problematicnih tvitov, povprecno eden vsakih 30 sekund. Vec informacij o kampanji in o tem, kako jo lahko podprete, najdete na spletni strani Evropske komisije. Vir: PEK Razpisi in priložnosti Trajnostna mobilnost v vrtcih in Osnovnih šolah Ministrstvo za infrastrukturo RS in Konzorcij part-nerjev (Razvojna agencija Sinergija; Focus, druš-tvo za sonaraven razvoj; Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp; Filozofska Fakulteta Univerze v Ljubljani; IPoP – Inštitut za politike prosto-ra) vabijo strokovne sodelavce v programih pred-šolske vzgoje k sodelovanju pri izvajanju projekt-nih aktivnosti na temo trajnostne mobilnosti. Le-te se bodo izvajale v sklopu javnega narocila Traj-nostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah Mini-strstva za infrastrukturo, ki ga izvajajo zgoraj omenjeni clani konzorcija do julija 2021. S projektom želijo prispevati k spreminjanju po-tovalnih navad vrtcevskih in osnovnošolskih otrok in njihovih bližnjih ter posledicno k zmanj-ševanju motornega prometa v okolici vrtcev in šol. Na ta nacin želijo prispevati k zmanjšanju okoljskih obremenitev, k spodbujanju gibanja otrok in s tem h krepitvi njihovega zdravja. Za namene informiranja konzorcij partnerjev organizira informativni dan, ki bo 28. in/ali 29. maja 2019 v popoldanskem casu v prostorih Filo-zofske fakultete Univerze v Ljubljani, na Aškerce-vi cesti 2, 1000 Ljubljana, v Modri sobi v 5. nad-stropju. Prijave zbirajo do 21. maja 2019. Vec informacij najdete v okrožni-ci ter na marjeta@focus.si ali telefonu 059 071 327. Vec. Vir: Društvo za sonaraven razvoj Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega preha-janja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisuje Javni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Sofinanciranje projektov iz EU pro-gramov Ministrstvo za pravosodje obvešca, da je (oz. bo kmalu) odprtih vec razpisov Evropske komisije v programih Pravosodje in Pravice, enakost in dr-žavljanstvo, kjer je možno kandidirati za do 90% sofinanciranja razlicnih projektov s podrocja pra-vosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, pravic žrtev, procesnih pravic oseb osumljenih ali obtoženih storitve kaznivega deja-nja, e-pravosodja, izobraževanja in usposabljanja na podrocju pravosodja, pravic otrok, preprece-vanja nasilja nad otroci, mladimi in ženskami, spodbujanje enakosti spolov, državljanskih pra-vic, zašcite osebnih podatkov, preprecevanja ne-diskriminacije, boja proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji in ostalim oblikam nestrpnosti, pro-mocije in zašcite pravic invalidov ter podpore na-cionalnih tock za Rome. Sredstva za doseganje teh ciljev lahko pridobijo nevladne organizacije, pravosodni organi, javni organi in druge organizacije, ki se ukvarjajo z na-vedenimi podrocji (fakultete, inštituti…). Usposabljanje, vzajemno ucenje, izmenjave do-brih praks, priprave analiz (vkljucno s študijami in raziskavami), IT rešitve so glavne vrste dejavno-sti, ki se financirajo iz programov. Vec. Vir: Mini-strstvo za pravosodje Javno povabilo - »Ucne delavnice 2019« Zavod RS za zaposlovanje je objavil javno povabi-lo za zbiranje ponudb delodajalcev za izvedbo projekta v okviru programa Ucne delavnice, ki obsega vkljucevanje brezposelnih oseb iz ciljne skupine v prakticno usposabljanje v delovnem okolju socialnega podjetništva. Vec o pogojih naj-dete tukaj. Vec. Vir: Podjetniški portal Knjiga: Atlas ptic gnezdilk Slovenije Celovito znanje o vseh slo-venskih pticah gnezdilkah na enem mestu. Natancen pre-gled razširjenosti in številc-nosti gnezdilk Slovenije na podlagi podatkov, ki jih je prispevalo 632 sodelavcev. 239 obravnavanih vrst. Karta gnezditvenih gostot in karta razširjenosti v kvadratih 2 kilometra za redke vrste. Grafikon višinske razširjenosti. Spremna besedila 44 avtorjev. Natancna predstavitev razširjenosti vrste, habi-tata, gnezditvenih gostot ter raziskanosti in ogroženosti v Sloveniji. Fotografije in statisticni podatki o vrstah (ocena populacije, število zbranih podatkov …). Izide 6. maja 2019. Cena knjige: 99,90 € Prednarocniška cena za neclane in ustano-ve: 80,00 € Prednarocniška cena za clane DOPPS: 39,00 € Vec inforamcij o narocilu Atlasa ptic Slovenije najdete TUKAJ. Knjiga: Miška Pariška Miška Pariška je znana mišja gledališka igralka, ki že vec let išce veliko ljubezen, da bi lahko bila srecna do konca svojih dni. Mišek Kravatnik jo osvaja že dlje casa, iz Srecne vasi v mesto pa pred gledališko predstavo pride neroden Mišek Pišek. Le za koga naj se odloci mlada mestna dama? Odgovor poišcite v sveže natisnjeni knjigi MIŠKA PARIŠKA, ki bo razveselila tako majhne, kot velike ljudi. Za narocila pišite na naslov: info@nabium.si Veselo branje vam želimo in veliko srecnih dni! Naslov: Miška Pariška Avtor: Anita Hrast Izdajatelj in založnik: NABIUM d.o.o., Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Ilustrirala: Tjaša Cuš Obseg: 30 strani, slovenski jezik Zbirka Srecna vas Cena: Cena: 19,99 EUR + 4,50 EUR stroški distribucije (velja za Slovenijo, za tujino po dogovoru) Skupaj za placilo: 24,49 EUR NABIUM d.o.o., Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor GSM: 031 / 344 883, E-pošta: info@nabium.si Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si