MILKIH
VODNIK PO ŠALEŠKI DOLINI
V začetku jeseni je Založništvo Pozoj - Kulturni center Ivana Napotnika izdalo turistični vodnik z naslovom “Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki”, ki predstavlja kraje v Šaleški dolini. Založil ga je Studio Rebernik, finančno pa so izid omogočile tri šaleške občine in Premogovnik. Avtorji so prepričani, da je silovit razvoj naše doline prinesel veliko dobrega, a hkrati zapustil tudi nepopravljivo škodo. Uničujoče posledice posegov v naravo danes že zdravimo.
Vračamo se k zdravemu življenju. In prav zato nam bo na poteh po šaleških krajih ta vodnik razkril še marsikatero neznano naravno znamenitost, sprehajalno in planinsko pot ter nas vzpodbudil, da bomo stopili do spomenikov naše bogate kulturne dediščine.
Mi, ki tu živimo, bomo naše kraje še bolje spoznali, izletniki pa se bodo vračali v porečje reke Pake.
VAS VABI
V SVOJE MESNICE:
• MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU
•	MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B
•	MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM.
NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN LAHKO KUPITE JABOLKA VSAK DAN OD 8. DO 17. URE, RAZEN NEDELJ IN PRAZNIKOV.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Š O Š T A N J, frg svobode 12
NAPOVEDNIK
■	stran 2 io 3
Delo Občine Šoštanj
Javni razpisi, deli) svetnikov
■	stran 4
Po volitvah
kako smo volili v občini Šoštanj
■	strani 5
Srebro na svetovnem prvenstvu
Mitja Acman vam ponuja koktajle
■	stran 7
Ležeči policaji
Ste za akDiTiti?
Uvodnik
i
a nami je mecec, ki so ga zaznamovale volitve poslancev v državni zbor. Prva polovica novembra je potekala v znamenju predvolilnih bojev, druga pa - kot posledica rezultatov glasovanja - v spopadih za stolček prvega ministra oz. predsednika vlade. Pa nas bo naša oblast poslej pustila v miru in skrbela za naše blagostanje? Ne, na volišča bomo ponovno šli že prihodnjo nedeljo, 8. decembra, ko se bomo odločali, po katerem volilnem sistemu bomo glasovali na prihodnjih volitvah.
Torej nam bo tudi začetek prazničnik dni obarvala politika. V mesecu pričakovanj (nepričakovanih obiskov dobrotnikov, smo če dobili prva darila. Neprijetna - vlada nam je za slovo podražila elektriko in gorivo. A tudi, predvsem za otroke, veliko bolj razveseljujoča - tetka Zima nam je zasnežila poljane. December bo zagotovo zelo pester mesec, saj prva darila zagotovo niso zadnja. Mi pa vam pokanjamo nekaj uric razvedrila ob branju novega Lista.
Uredništvo
PRODAJNA MESTA LIST-a
Trafika URŠKA, avtobusna postaja Šoštanj SEZAM, Trg svobode 4, Šoštanj Blagovnica Dolina, Šoštanj Market TOPLICA, Topolšica Trgovina POD KLANCEM - KOTNIK, Ravne Trgovina MARINA, Skorno
Miklavž
prihaja
rvi sneg je že tu. In ko se bliža adventni čas, nam misli zaplavajo na bele snežne poljane, s katerih nas pozdravlja tisoče drobnih iskric. Začujemo šum sani, ki drse po trdi snežni skorji, pa škripanje pod težkimi škornji v večernem polmraku. Od daleč se nam v misli prikrade žareče nebo nad obzorjem, ki ga preletava jata odhajajočih vran. Pa otroške oči, vse polne, orosene, v pričakovanju nečesa skrivnostnega, spoštljivega.
Miklavž, pravijo, ko zažari nebo v baržunastem sijaju, da tam gori kekse peče. In kako lepo je v tistem času pričakovanja pomisliti na darila, ki jih tako težko
čakamo.
Naše mesto se bo prav kmalu odelo v pravljični sij. Zasijalo bo v tisočerih lučeh. In tisti čas se bodo izpolnila vsa drobna otroška pričakovanja.
Petega decembra hodi Miklavž. In prišel bo. V naše mesto, v naše vasi, v sleherni dom. Prišel bo tudi na glavni trg v Šoštanju, z vsem dobrim in slabim spremstvom. Vsa množica otroških oči ga bo pozdravila ob 17. uri. Pa za vsakega bo našel kaj malega. Tisto pravo, zaželjeno darilo, pa bo odnesel v pozni noči vsakemu, ki si ga je iskreno zaslužil.
In... ej, zjutraj pa tako veselje, da je kaj.
PeRa
*
cobi ss a
ČETRTEK, 28. NOVEMBER 1996
m mo sit
Turistično društvo Šoštanj prireja na prvo adventno nedeljo, 1. decembra, ob 16. uri dvig adventnega venca z blagoslovom. Iz vseh podružničnih cerkva naše župnije bodo na glavni trg prinesli adventne vence, ki jih bodo svečano dvignili. Mesto Šoštanj bo novo leto pričakalo praznično okrašeno.
ADVENT V ŠOŠTANJU
O B
m«, unii m
SVET OBČINE ŠOŠTANJ
L
Š O Š
DELO NA 19. SEJI
Delitiv premoženja med občinami
Težko usklajen in nazadnje prepričljivo pripravljen prvi predlog Sporazuma o določitvi kriterijev in delitvi premoženja med Mestno občino Velenje, Občino Šmartno ob Paki in Občino Šoštanj je dobil na svetu Občine Šoštanj zeleno luč. Svetniki so brez pripomb predlog sprejeli, v kar so jih prepričali člani medobčinske komisije na tem področju, ki so pri pripravi predloga sodelovali. Tu gre za premoženje, ki se deli po teritorialnem principu in bi se morebitne krivice iz prejšnjih časov težko popravile (šole, vrtci, lekarne, zdravstveni domovi...)
Brez finančnih nepravilnosti
Poročilo nadzornega odbora je obsegalo tista področja, katera so svetniki smatrali najbolj sumljiva. To so naložbe iz proračuna občine (cesta Ruml-Ravne, toplovod Florjan, CATV Skorno - Florjan, cesta Zavodnje) in seveda sredstva za elementarne nereče v letu 1995. Iz poročila je bilo razvidno, da je vodenje financ in poraba sredstev pravilna in namenska, zato so poročilo brez pripomb sprejeli.
Odprodaja stavbnih zemljišč na Pohrastniku
Svet je odločil, da sme občina odprodati gradbene parcele na področju naselja Pohrastnik. V zvezi z odprodajo teh parcel pa je imenoval posebno komisijo, ki bo vodila postopek odprodaje. Nadalje je svet sprejel in določil cene za stanovanjske površine in stroške komunalnega urejanja zemljišč za leto 1996.
Predlog župana Občine Šmartno ob Paki, v katerem je prosil svet Občine Šoštanj, da sme prodati občinsko lastnino, tudi ni naletel na odpor, saj so to samo formalni postopki, dokler premoženja ne razdelimo.
Komunalne zadeve
Zelo zanimiv je bil osnutek Odloka o preoblikovanju Javnega komunalnega podjetja Velenje d.o.o. To področje je zelo interesantno za občane, zato so svetniki imeli konkretne pripombe na osnutek. Dogovorili so se, da bodo vse pripombe podali v roku tedna dni in jih usklajene posredovali predlagatelju za boljšo pripravo predloga za naslednjo sejo.
Osnutek Odloka o oskrbi s toplotno energijo v Šaleški dolini je bil sprejet z navdušenjem, saj je bil pripravljen zelo strokovno in dosledno. Nanj morajo podati morebitne pripombe tudi svetniki Mestne občine Velenje, nakar bi ga končno sprejeli. Ena izmed novosti bo ta, da odlok ne predvideva pavšalne porabe (obvezni števci energije).
Svetniki so tudi odločili, da se pristopi k izdelavi lokacijskega načrta kanalizacije Topolšica - Centralna čistilna naprava Šaleške doline, saj je sedanji kanalizacijski sistem dotrajan, upanje pa je tudi, da bi za izgradnjo pridobili sredstva od države.
Nejasnosti o vrnitev mandata
Čeprav ne opravlja več naloge sekretarja občine, ki ni bila združljiva z opravljanjem naloge svetnika, mandata Petru Rezmanu (Zeleni) svet še ni vrnil zaradi več nejasnosti, ki jih bo morala rešiti občinska volilna komisija do naslednje seje.
Pobude
Svetniki so imeli tudi več pobud in vprašanj, ki se nanašajo na življenje občanov in ureditev zadev, ki so najbolj žgoče v mestu Šoštanj. Na vprašanja so bili podani odgovori, kolikor je bilo mogoče, na ostala bodo odgovore prejeli na naslednji seji.
Predsednik sveta Občine Šoštanj Anton Skornšek
OBČINA ŠOŠTANJ LIST OBČINE ŠOŠTANJ
Na podlagi določil odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) se objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbiro izvajalca za grafično pripravo, izdelavo in tisk časopisa List občine Šoštanj
1.	Naročnik: Občina Šoštanj - List občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj
2.	Predmet razpisa: grafična priprava List-a, tiskanje in dodelava časopisa, format B2 - dvobarvno. Tiskanje naklade enkrat mesečno eca 800 kom.
3.	Orientacijska vrednost del je 6.000.000,00 SIT letno.	^
4.	Predlagani rok pričetka del je 1.1. 1997.
5.	Predviden način plačila: Plačilo 30 dni po izidu List-a občine Šoštanj. V primeru, da izvajalec po svoji krivdi ne dokonča pogodbenih del v dogovorjenem roku, plača pogodbeno kazen v višini 1% za vsak prekoračen dan od vrednosti tiskanja gradiva za to obdobje.
6.	Merila za izbor: - celovitost, metodologija in tehnologija izvedbe, - reference ponudnika. - ponudbena vrednost. - finančni pogoji.
Naročnik ni obvezan sprejeti ponudbe z najnižjo ceno. temveč po presoji in izbiri najugodnejšo ponudbo po zgoraj navedenih merilih.
7.	Ponudba mora vsebovati:
-	firmo oziroma ime in naslov ponudnika.
-	dokazila o registraciji.
-	vzorec pogodbe s ponudbenim predračunom.
-	vsebinsko opredelitev materialov in tehnologije dela, izhajajoč iz zahtev iz 2.
točke tega razpisa.	/ ;
-	ponudbeno vrednost in finančne pogoje.
8.	Ponudba z vso ustrezno dokumentacijo iz razpisanih pogojev z oznako “Ne
odpiraj - javni razpis za izbiro izvajalca za grafično pripravo, izdelavp in* tiskanje List-a občine Šoštanj" morajo na naslov naročnika prispeti do 10.12. 'j 1996 do 11. ure.	^
9.	Odpiranje ponudb bo v sredo, 11. 12. 1996, ob 11. uri v sejni sobi (ličine* Šoštanj. Trg svobode 12. Šoštanj.
10.	Ponudniki se udeležijo razpisa na lastne stroške in ob lastnem tveganju. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po odpiranju ponudb.
Šoštanj, 25. 11. 1996
Občina Šoštanj. Trg svobode 12, Šoštanj na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil ii list RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja
JAVNI RAZPIS
Informacijska pisarna v Šoštanju
Načelnica Upravne enote Velenje, gospa Milena Pečovnik, pravi, da se zaposleni trudijo čim hitreje reševati vloge občanov. Prizadevajo si, da se vsi postopki vodijo v skladu s predpisi, v predpisanih rokih in da so stranke pravočasno in razumljivo obveščene o poteku postopka. Prav zato so v sodelovanju z upravo Občine Šoštanj z mesecem septembrom začeli uradovati tudi v Šoštanju.
Informacijska pisarna, kjer lahko dobite vse informacije o postopkih, dvignete ali vložite obrazce, bo odprta vsako sredo od 8.00 do 12.00 ure v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj.
Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja
JAVNI RAZPIS
OBČIM ŠOŠTANJ
za izbiro najugodnejšega ponudnika izdelave idejnega projekta za rekonstrukcijo Kulturnega doma v Šoštanju
1.	Naročnik: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj.
2.	Predmet razpisa: Izdelava idejnega projekta za rekonstrukcijo Kulturnega doma v Šoštanju.
3.	Kok za izvedbo del je predviden 20. 2. 1997.
I.	Ponudbe morajo biti sestavljene v skladu z 12. členom odredbe o postopku
za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS. št. 28/93 in 19/94).	^11
5.	Ogled obstoječe dokumentacije in prostorov bo možen v skladu z dogovorom.
6.	Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: - kakovost in celovitost
ponudbe. - konkurenčnost cen. - plačilni pogoji, - druge posebne ugodnosti.
7.	Pisne ponudbe je potrebno oddati v zaprti ovojnici na naslov UbcimF Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, z oznako “Wodpiraj - ponudba izdelave idejnega projekta za rekonstrukcijo Kulturnega doma v Šoštanju”.
8.	Rok za oddajo ponudb je 19. 12. 1996 do 11. ure.
9.	Šteje se, da je ponudba v roku, določenem v prejšnji točki, oddana v tajništvu Občine Šoštanj ah priporočeno poslana po pošti.
10.	Javno odpiranje ponudb bo 19. 12. 1996 ob 12. uri v sejni sobi Občine Šoštanj. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni na odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. Komisija bo obravnavala le ponudbe, ki bodo prejete v skladu zahtevami razpisa.
II.	Vse podrobnejše informacije v zvezi z razpisanimi pogoji dobite v tajništvu Občine Šoštanj od 10. do 12. ure vsak dan.
12. Ponudniki bodo obveščani o izbiri v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb.
OBČINA ŠOŠTANJ
za izbiro najugodnejšega ponudnika za čiščenje poslovnih prostorov
1.	Naročnik: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj.
2.	Predmet razpisa: Opravljanje storitev čiščenja poslovnih prostorov v zgradbi Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, v skupni izmeri cca 350 m2.
3.	Rok za izvedbe del: predviden prevzem 6. 1. 1997.
4.	Ponudbe morajo biti sestavljene v skladu z 12. členom odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94).
#5. Ogled prostorov bo mogoč v roku petih dni po i 6. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
ponudbe, - konkurenčnost cen, - plačilni pogoji.
bjavi razpisa.
- kakovost in celovitost druge posebne ugodnosti, ivanje objekta v času, ko v
7.	Ponudnik, ki bo izbran, mora zagotoviti zavari prostorih izvaja svoje delo.
8.	Pisne ponudbe je potrebno oddati v zaprti offrjnici na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, z oznako “Ne odpiraj - ponudba za čiščenje poslovnih prostorov” z oznako ponudnika.
9.	Rok za oddajo ponudb je 16. 12. 1996 do 12. ure.
10.	Šteje se. da je ponudba v roku, določenem v prejšnji točki, oddana v tajništvu Občine Šoštanj ali priporočeno poslana po pošti.
11.	Javno odpiranje ponudb bo 16. 12. 1996 ob 13. uri v sejm sobi Občine Šoštanj. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni na odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. Komisija bo obravnavala le ponudbe, ki bodo prejete v skladu z zahtevami razpisa.
12.	Ponudniki bodo obveščani o izbiri v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb.
OBČINA ŠOŠTANJ
Občina Šoštanj. Trg svobode 12, Šoštanj na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS. št. 28/93 in 19/94) objavlja
*	JAVNI RAZPIS
za dobavo pisarniškega materiala
1.	Predmet razpisa: Dobava pisarniškega materiala za potrebe delovanja občinske uprave.
2.	Orientacijska vrednost naročila znaša 3.000.000,00 letno.
3.	Predvideni rok dobave: enkrat mesečno.
4.	Naročnik si pridržuje pravice: - da izbranega najugodnejšega ponudnika zaveži, da dostavlja material na sedež naročnika; - da ob neizpolnjenih pogodbenih obveznostih s strani izbranega dobavitelja, lahko takoj prekine pogodbo za dobavo pisarniškega materiala.
5.	Ponudba mora vsebovati vse elemente v skladu z 12. členom citirane odredbe zlasti za naslednje:
a1) registracija podjetja (izpis iz sodnega registra),
M>) dovoljenje upravnega organa za opravljanje dejavnosti, jfc) podpisan ponudbeni predračun (specifikacija cene za vsako posamezno vrsto obrazca oz. materiala posebej, možni popusti glede na količino oziroma obseg dobave),
d)	predlog pogodbe in prilog k pogodbi,
e)	dosedanje reference z navedbo dobave v zadnjem letu po količini, rokih in vrednostih na področju, ki je predmet javnega naročila,
f)	pisna izjava, da odgovarja za izpolnjevanje pogodbe, sklenjene z morebitnimi proizvajalci.
6.	Merila za izbor najugodnejšega ponudnika:
a)	kakovost ponujenega pisarniškega materiala,
b)	celovitost ponudbe
c)	reference ponudnika,
d)	konkurenčnost cen (končna prodajna cena izražena v tolarjih, ki vsebuje prometni davek, rabat po izvodu in vrsti posameznega materiala),
e)	zagotovitev fiksnih cen do 31. 12. 1997,
f)	plačilni pogoji: najmanj 30 dni od dneva dostave materiala,
g)	druge posebne ugodnosti ponudnika.
7.	Rok za oddajo ponudb je do 11. 12. 1996 do 10. ure na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj.
Ponudbe morajo biti oddane v zapečatenih kuvertah z oznako ponudnika, z navedbo razpisa iDobava pisarniškega materiala? in z opozorilom iNe odpiraj - ponudba za javni razpisi.
8.	Javno odpiranje ponudb bo 12. 12. 1996 ob 11 uri v sejni sobi Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni na odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo o zastopanju.
9.	Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno in ne bodo pravilno opremljene, ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene ponudnikom.
10.	Veljavnost ponudbe je 15 dni od dneva javnega odpiranja ponudb.
11.	Rok za obvestilo ponudnikov o izidu razpisa je 10 dni od dneva javnega odpiranja ponudb.
12.	Razpisno dokumentacijo lahko ponudniki dvignejo v tajništvu Občine Šoštanj med 9. in 11. uro vsak delovni dan.
13.	Dodatna pojasnila v zvezi z javnim razpisom potekajo izključno v pisni obliki.
OBČINA ŠOŠTANJ
Občina Šoštanj - komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnih zemljišč v ZN Pohrastnik, kare E, objavlja na podlagi sklepa sveta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj št. 9/96) in 51. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 4/84) ter Odloka o stavbnih zemljiščih Občine Velenje
(Uradni vestnik občine Velenje št. 6/78, 8/91) naslednji
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO STAVBNIH PARCEL ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ NA OBMOČJU ZN POHRASTNIK - KARE E
Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na območju jo sledeče stavbne parcele :		ZN Pohrastnik se odda-
gr. pare. z oznako 1	pare. št. 9/11 k.o. Šoštanj	V izmeri 506 nr
gr. pare. z oznako 2	pare. št. 9/10 k.o. Šoštanj	v izmeri 570 nr
gr. pare. z oznako 5	pare. št. 9/9 k.o. Šoštanj	v izmeri 659 nr’
gr. pare. z oznako 6	pare. št. 9/6 k.o. Šoštanj	v izmeri 549 nr
gr. pare. z oznako 7	pare. št. 9/5 k.o. Šoštanj	v izmeri 518 nr
gr. pare. z oznako 10	pare. št. 9/4 k.o. Šoštanj	v izmeri 571 nr
gr. pare. z oznako 17	pare. št. 10/8 k.o. Šoštanj	v izmeri 536 nr
gr. [tare. z oznako 20	pare. št. 10/1 k.o. Šoštanj	v izmeri 642 m2
gr. pare. z oznako 21	pare. št. 10/2 k.o. Šoštanj	v izmeri 631 m2
2. Stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča skupaj z zemljiščem		
brez prometnega davka znašajo na dan 31.10.1996:		
gr. pare. z oznako 1	38.655,17 DEM	
gr. pare. z oznako 2	39.293,89 DEM	
gr. pare. z oznako 5	40.182,11 DEM	
gr. pare. z oznako 6	39.084,29 DEM	
gr. pare. z oznako 7	38.774,93 DEM	
gr. pare. z oznako 17	38.954,57 DEM	
gr. pare. z oznako 20	40.012,45 DEM	
gr. pare. z oznako 21	39.902,67 DEM	
Od tega znašajo stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča 33.605,29 DEM na posamezno parcelo, nr stavbnega zemljišča pa 9,98 DEM.
V	stroških priprave stavbnega zemljišča so zajeti stroški geoloških in geomehanskih raziskav za območje ZN, geodetske odmere in izdelave prostorsko izvedbenih aktov ter ostale potrebne dokumentacije.
V	stroških komunalne opreme stavbnega zemljišča so zajeti stroški izgradnje vodovodnega, kanalizacijskega, toplovodnega, telekomunikacijskega in električnega omrežja ter asfaltne ceste z javno razsvetljavo, niso pa zajeti t.i. investitorski stroški (prispevki za priključke na posamezne komunalne naprave, stroški soglasij, stroški spremembe namembnosti zemljišča, morebitna sanacija stavbnega zemljišča), kakor tudi izgradnja hišnih priključkov, ki bremenijo posameznega investitorja.
Uspeli ponudniki nosijo tudi stroške prometnega davka.
3.
Varščina za udeležbo na javnem razpisu, ki jo morajo interesenti vplačati na račun Občine Šoštanj, št. 52800 - 630 - 10168, znaša 10 % vrednosti posamezne gradbene parcele ter se uspelim ponudnikom vračuna v ceno zemljišča, neuspelim pa vrne v roku 8 dni po izvedbi razpisa brez obresti.
4.
Kupnino za stavbno zemljišče morajo uspeli ponudniki poravnati na račun iz 3. točke, v roku 15 dni po podpisu pogodbe, ostalo kupnino, t.j. stroške priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča pa najkasneje v roku enega (1) leta oz. pred izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM Banke Slovenije na dan plačila, sicer varščina zapade v korist Občine Šoštanj. Varščina zapade tudi v primeru, da uspeli ponudnik kasneje brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje ali se ne pridržuje ostalih
splošnih in posebnih pogojev iz razpisa. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi 3 gradbene parcele, na katerih želijo graditi.
5.
Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 8 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist Občine Šoštanj.
6.
V	ponudbi morajo biti navedeni podatki o stanovanjskih, socialnih, zdravstvenih in drugih razmerah interesenta ter priloženo potrdilo o državljanstvu, pisna izjava ponudnika, da sprejema splošne in posebne pogoje javnega razpisa ter dokazilo o vplačani varščini.
V	primeru, da je več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra, da je ugodnejši ponudnik, ki sprejema splošne pogoje in v naj večji meri izpolnjuje še pogoje, ki so objavljeni v Uradnem vestniku občine Velenje št. 6/87 (12. in 13. člen) in 9/87. Izpolnjevanje teh pogojev bo ugotavljala komisija za izvedbo postopka za oddajo stavbnih parcel na podlagi podatkov in dokazil iz ponudbe.
7.
Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na dodeljenem stavbnem zemljišču najkasneje v roku enega (1) leta ter končati najmanj III. gradbeno fazo v treh letih po podpisu pogodbe, sicer se prav tako smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. V tem primeru lahko Občina Šoštanj vloži tožbo za razveljavitev pogodbe, vplačana varščina pa zapade v korist Občine Šoštanj. To velja tudi v primeru, ko se uspeli ponudnik ne pridržuje ostalih razpisnih pogojev.
Posebni pogoji:
Po Odloku o ZN Pohrastnik (Uradni vestnik Občine Velenje št. 10/86) in Odloku o spremembi dela ZN Pohrastnik - Cona E, objavljenem v Uradnem vestniku občine Velenje št. 2/92, je na stavbnih parcelah št. 1,2,5,6,7 in 10 možna zidana ali montažna gradnja, na stavbnih parcelah št. 17, 18, 20 in 21 pa le montažna gradnja.
Pri gradnji stanovanjskih objektov bo treba v celoti upoštevati tudi druge pogoje veljavnega prostorskega dokumenta za to območje.
Ker leži zemljišče, ki je predmet javnega razpisa v bližini območja odkopavanja premoga, predpiše način temeljenja posameznih objektov Geološka služba RLV pred izdajo gradbenega dovoljenja.
8.
Interesenti morajo poslati pisne ponudbe v zaprti kuverti na naslov:
Občina Šoštanj, Komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnih zemljišč v ZN Pohrastnik, Trg svobode 12, Šoštanj z oznako “JAVNI RAZPIS” najkasneje do 06. 01. 1997.
9.
0 izboru uspelih ponudnikov ho razpisna komisija obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi natečaja.
10.
Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri Občini Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, tel. 882-652.
Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja
JAVNI RAZPIS
za nabavo vozila
1.	Predmet razpisa:
a)	osebno vozilo znamke RENAULT LAGUNA -1 kom,
b)	predvidena dobavna cena 3.000.000,00 SIT
2.	Tehnične karakteristike iskanega vozila
3.	Dobavni rok
4.	Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika:
-	ustreznost tehnično strokovnim zahtevam,
-	reference, cene in način plačila,
-	zagotovljen servis,
-	garancijski pogoji.
5.	Ponudbe oddajte v zaprti kuverti na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj do 17. 12. 1996 do 11. ure z oznako “Ne odpiraj - Ponudba za dobavo vozila”.
6.	Odpiranje prispelih ponudb bo javno dne 17. 12. 1996 ob 12. uri v prostorih sejne sohe Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj.
7.	Veljavnost ponudbe 15 dni od dneva javnega odpiranja ponudb.
8.	Rok za obvestilo o izidu razpisa je 10 dni od dneva odpiranja ponudb.
OBČINA ŠOŠTANJ
ZOPET NOVA PRIDOBITEV ZA PRISTAVO
Napisal sem zopet nova, ker smo po enem letu, ko je v letu 1995 na Pristavo prvič pripeljal šolski avtobus, ravno v teh dneh prepostili oziroma poširili 500 m ceste z asfaltno prevleko. Ta odsek ceste v dolžini 700 m je bil zgrajen v letih 1979-80 in je bil v poraznem stanju. Pri obnovi ceste je vseskozi nagajalo vreme, pa tudi pri samem popravilu ceste so izvajalci naleteli na nepredvidene nevšečnosti. Za preplastitev in poširitev je tako ostalo še 200 m ceste, kar so odgovorni zaradi zime preložili na prihodnjo pomlad.
Vsi krajani smo zelo veseli vsake nove pridobitve, zato bi se ob tej priliki zahvalil vsem, od župana dr. Bogdana Meniha, KS Ravne do vseh ostalih, ki skrbite, da tudi na podeželju potrebujemo ceste,
avtobus za prevoz otrok, čisto vodo itd. Pomembno je tudi, da se krajani podeželja postopoma izenačimo z mestnimi in brez udarniškega dela dobimo kakšno dobrino, kakor to vseskozi poteka v mestih. To pa se je krajanom Pristave s to cesto uresničilo. Res je seveda tudi, da vsi plačujemo davke, a še vedno smo in bomo pripravljeni kakšna dela udarniško postoriti.
Hvala vam
Drago Kotnik
XÖ	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje______
VARNA IN DONOSNA NALOŽBA
V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. smo paleti različnih storitev dodali novo storitev in sicer
depozit z valutno klavzulo v DEM od 367 do 732 dni po fiksni 7,5-odstotni letni obrestni meri.
Osnovne značilnosti tega varčevanja so:
-	sredstva, ki jih varčevalec želi vezati za izbrano obdobje in jih vplača v domači valuti, banka na dan vplačila preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije v DEM
-	osnova za obračun obresti je glavnica v DEM, v DEM pa se obračunavajo in pripisujejo tudi obresti
-	na dan zapadlosti depozita banka celotno vrednost depozita, glavnico in pripisane obresti preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije v SIT in tako preračunana sredstva prenese na račun, določen v pogodbi.
Valutna klavzula zagotavlja popolno varnost vaše naložbe, ugodna obrestna mera, ki se v času vezave ne spreminja, pa zagotavlja tudi visok donos.
Verjamemo, da vas bo zanimivost ponudbe privabila v eno naših poslovnih enot, kjer vam bodo z veseljem predstavili in opravili novo storitev.
OBČINA ŠOŠTANJ - OBČINSKA UPRAVA
objavlja razpis za prosta delovna mesta z naslednjimi razpisanimi pogoji:
1.	Višji referent za področje financ:
-	višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	znanje uporabe računalniških programov
2.	Administrativni sodelavec I:
-	srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri -1 leto delovnih izkušenj
-	znanje uporabe računalniških programov
-	poskusna doba 3 mesece
Delovna mesta so razpisana skladno z aktom o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Šoštanj in vrednotenju delovnih mest. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati glede na dodatna znanja, so občani občine Šoštanj, imajo rešen stanovanjski problem in so že opravljali dela v občinski upravi. Rok za prijavo je 20. 12. 1996. Vsi prijavljeni kandidati na podlagi tega razpisa bodo obveščeni do 15. 1. 1997.
Šoštanj, 25.11.1996	ŽUPAN
dr. Bogdan MENIH
POROKA
16.11.1996 sta se poročila
Alenka EMERŠIČ, Cesta 1/9, Velenje in Robert OBERČ, Florjan 184
SMRTI
V času od 21. 10. do 18. 11. 1996 so umrli
Franc NAPOTNIK, Zavodnje 14 Mihael ZAJC, Gaberke 318 Ana RAMŠAK, Zavodnje 34 Mihael PLAZNIK, Ravne 88
KRSTI
V mesecu novembru so bili krščeni BENJAMIN, JAKA, TANJA, GREGA, URŠKA, IGOR, BOR in ROMANA

LITVE
SOS
KAKO SMO VOLILI V KAŠI OBČINI
10. novembra smo na volitvah poslancev za državni zbor v naši volilni enoti izbi-	Rezultati volitev so bili objavljeni v različnih medijih, zato se je uredništvo
rali med osemnajstimi kandidati. Koeka je padla in volilni lističi so prešteti,	odločilo, da vam na kratko predstavi rezultate v 8. volilnem okraju 5. volilne enote
in podrobnejše pokaže, kako smo volili na voliščih v občini Šoštanj. Volilne rezultate, ki jih objavljamo, je javnosti posredovala volilna komisija.
KAKO SMO VOLILI V NASI VOLILNI ENOTI?
V 8. volilnem okraju 5. volilne enote se je volitev udeležilo 12775 volivcev, kar pomeni 78,65% udeležbo. Od 12775 oddanih glasovnic je bilo 686 neveljavnih in 12089 veljavnih. Kandidati na volitvah poslancev v državni zbor so dosegli naslednje rezultate:
REZULTATI GLASOVANJA ZA DZ V 8. VOLILNEM OKRAJU S. VOLILNE ENOTE
DeSUS
5,44%
LDS
26,16%
SKD
8,35%
1.	LDS - Vučina Marko - 26,16% (3162)
2.	SDS - Menih Bogdan -19,26% (2328)
3.	SLS - Korun Borut -17,97% (2172)
4.	SKD - Kralj Ivan - 8,35% (1010)
5.	ZLSD - Groznik Hermina - 7,78% (941)
6.	RZS - Štorman Adolf - 7,44% (899)
7.	DeSUS - Hribar Roza Ana - 5,44% (658)
8.	ZELENI - Krneža Judita -1,74% (210)
9.	SNS - Gostenčnik Ivan -1,27% (154)
10.	SOPS - Holenšek Jakob - 0,95% (115)
11.	DS - Šmid Damir - 0,92% (111)
12.	KSU - Dvoršek Dušan - 0,55% (66)
13.	SND - Verzolak Ivan - 0,50% (61)
14.	ZA - Kolar Ivan - 0,46% (56)
15.	LS - Vodlan Gojko - 0,41% (49)
16.	SF, ZZP, ZZG - Reher Jožef - 0,34% (41)
17.	NSD - Strnišnik Karmen - 0,30% (36)
18.	SED-Jarh Jožef - 0,17% (20)
KAKO SMO VOLILI V NASI OBČINI?
V občini Šoštanj je odšlo na volišča 4908 volivcev, to pomeni 79,71%. Oddali so 277 neveljavnih in 4631 veljavnih glasovnic. Kandidati na volitvah poslancev v državni zbor so na voliščih v naši občini dosegli naslednje rezultate:
REZULTATI GLASOVANJA ZA DZ NA VOLIŠČIH V OBČINI ŠOŠTANJ
SDS
26,08%
SLS
21,33%
1.	SDS - Menih Bogdan - 26,08% (1208)
2.	SLS - Korun Borut - 21,33% (988)
3.	LDS - Vučina Marko - 21,32% (987)
4.	SKD - Kralj Ivan - 8,51% (394)
5.	RZS - Štorman Adolf - 6,28% (291)
6.	DeSUS - Hribar Roza Ana - 5,44% (252)
7.	ZLSD - Groznik Hermina - 4,49% (208)
8.	ZELENI - Krneža Judita - 2,01% (93)
9.	SNS - Gostenčnik Ivan - 0,86% (40)
10.	KSU ^ Dvoršek Dušan - 0,63% (29)
11.	DS - Šmid Damir - 0,58% (27)
SOPS - Holenšek Jakob - 0,58% (27)
13.	ZA - Kolar Ivan - 0,56% (26)
14.	LS - Vodlan Gojko - 0,35% (16)
15.	SF, ZZP, ZZG - Reher Jožef - 0,32% (15)
16.	SND - Verzolak Ivan - 0,30% (14)
17.	NSD - Strnišnik Karmen - 0,17% (8)
SED - Jarh Jožef - 0,17% (8)
Potem, ko je večina strank prijavila republikance, da so kršili volilni molk, tudi svojih predvolilnih reklamnih sporočil še niso pospravili. Kdo bo plačal in nosil odgovornost za vse poškodbe in uničevanja naše skupne lastnine?
SDS
Vsem mojim volilkam in volilcem hvala za zaupanje.
dr. Bogdan Menih Socialdemokratska stranka Slovenije
REZULTATI GLASOVANJA ZA DRŽAVNI ZBOR NA VOLIŠČIH V OBČINI ŠOŠTANJ
	LDS	KSU	SDS	SF	SND	ZLSD	SLS	ZS	LS	NSD	SED	DeSUS	ZA	DS	SNS	SKD	SOPS	RZS	skupaj
BELE VODE	19	1	31	1	0	1	54	4	0	1	0	8	0	0	0	15	2	7	144
GABERKE	103	1	63	0	1	17	113	23	1	2	0	15	1	1	2	29	2	28	402
LOKOVICA	91	1	139	2	0	5	104	7	5	1	0	29	0	3	6	33	3	36	465
RAVNE - OŠ	55	2	55	0	0	7	93	1	0	0	1	15	1	3	2	26	1	13	275
RAVNE - KOTNIK	62	1	117	0	2	16	95	3	4	2	0	25	1	2	0	21	2	7	360
FLORJAN - KS	27	0	59	1	3	3	33	1	0	0	1	18	1	3	5	19	2	21	197
SKORNO - ACMAN	77	5	96	0	0	11	74	7	3	0	0	22	2	4	7	71	2	30	411
ŠOŠTANJ	415	13	334	6	5	124	226	26	1	2	4	93	4	7	7	94	3	96	1460
TOPOLŠICA	96	2	247	0	2	18	86	11	1	0	2	21	6	4	10	44	8	36	594
LAJŠE	23	2	26	1	1	3	27	6	0	0	0	1	8	0	0	15	1	11	125
ZAVODNJE	19	1	41	4	0	3	83	4	1	0	0	5	2	0	1	27	1	6	198
število glasov skupaj	987	29	1208	15	14	208	988	93	16	8	8	252	26	27	40	394	27	291	4631
	LDS	KSU	SDS	SF	SND	ZLSD	SLS	ZS	LS	NSD	SED	DeSUS	ZA	DS	SNS	SKD	SOPS	RZS
BELE VODE	13,19	0,69	21,53	0,69	0,00	0,69	37,50	2,78	0,00	0,69	0,00	5,56	0,00	0,00	0,00	10,42	1,39	4,86
GABERKE	25,62	0,25	15,67	0,00	0,25	4,23	28,11	5,72	0,25	0,50	0,00	3,73	0,25	0,25	0,50	7,21	0,50	6,97
LOKOVICA	19,57	0,22	29,89	0,43	0,00	1,08	22,37	1,51	1,08	0,22	0,00	6,24	0,00	0,65	1,29	7,10	0,65	7,74
RAVNE - OŠ	20,00	0,73	20,00	0,00	0,00	2,55	33,82	0,36	0,00	0,00	0,36	5,45	0,36	1,09	0,73	9,45	0,36	4,73
RAVNE - KOTNIK	17,22	0,28	32,50	0,00	0,56	4,44	26,39	0,83	1,11	0,56	0,00	6,94	0,28	0,56	0,00	5,83	0,56	1,94
FLORJAN - KS	13,71	0,00	29,95	0,51	1,52	1,52	16,75	0,51	0,00	0,00	0,51	9,14	0,51	1,52	2,54	9,64	1,02	10,66
SKORNO - ACMAN	18,73	1,22	23,36	0,00	0,00	2,68	18,00	1,70	0,73	0,00	0,00	5,35	0,49	0,97	1,70	17,27	0,49	7,30
ŠOŠTANJ	28,42	0,89	22,88	0,41	0,34	8,49	15,48	1,78	0,07	0,14	0,27	6,37	0,27	0,48	0,48	6,44	0,21	6,58
TOPOLŠICA	16,16	0,34	41,58	0,00	0,34	3,03	14,48	1,85	0,17	0,00	0,34	3,54	1,01	0,67	1,68	7,41	1,35	6,06
LAJŠE	18,40	1,60	20,80	0,80	0,80	2,40	21,60	4,80	0,00	0,00	0,00	0,80	6,40	0,00	0,00	12,00	0,80	8,80
ZAVODNJE	9,60	0,51	20,71	2,02	0,00	1,52	41,92	2,02	0,51	0,00	0,00	2,53	1,01	0,00	0,51	13,64	0,51	3,03
U S P
4. taborniški zakon:
TABORNIK JE PRIPRAVLJEN POMAGATI.
P
ravijo, da danes težko najdeš koga, ki bi ti pomagal, pa za to ne bi zahteval plačila. Člani taborniškega rodu Pusti grad iz Šoštanja pa smo v predprazničnih dneh dokazali ravno nasprotno. Po zgledu tabornikov iz Ljubljane in drugih mest smo v naših uradnih oblačilih - krojih dva dni preživeli na pokopališču v Podkraju.
Naš namen je bil jasen: pomagali bomo pri urejanju grobov in njihove okoliee v dneh, ko so ti najbolj obiskani. Naše delo je obsegalo predvsem pomoč pri prenašanju težkih vreč, posod z vodo, čiščenju marmornih plošč in okoliee grobov. Ko je bilo glavno delo že opravljeno, smo obiskovalcem pokopališča pomagali prinesti cvetlice in sveče do grobov njihovih najdražjih.
Šoštanjskim nadobudnim tabornikom ni bilo pretežko nobeno delo. Že sama ideja, da bi pomagali, nas je pritegnila in v veselje nam je bilo že to, da smo pomagali. Ponavadi se je začelo nekako takole: “Dober dan. Sem tabornik
iz Šoštanja. Danes smo tukaj zato, da pomagamo pri vašem delu. Ali potrebujete kakšno pomoč?” Marsikdo jo je odklonil. “Res čudno. Koliko hi le računal?”
Naša pomoč pa je bila čisto brezplačna. Tako je! Tudi danes se najdejo mladi, ki naredijo kaj za soljudi, tudi če v zameno ne dobijo nič. Nič? “Najlepša hvala.” To je bilo najbogatejše plačilo, ki je poplačalo delo, ki sta ga tabornica, tabornik opravila. Seveda pa je k zadovoljstvu naših tabornikov pripomoglo tudi lepo vreme,
ki je praznične dni naredilo še svečanejše.
V imenu tabornikov rodu Pusti grad Šoštanj dajem častno taborniško besedo, da se bomo podobne akcije udeležili tudi drugo leto. Z letošnjimi izkušnjami se bomo naslednjič še bolje organizirali in pripravili za delo.
Hvala vsem, ki ste sprejeli našo pomoč in nam pokazali, da smo se odločili prav. Hvala tudi vsem našim mladim članom.
Lisička
SREBRO M SVETOVNEM PRVENSTVU
Skrivnostne mešanice pijač, ki očarajo
Oktobra lani sem v rokah držala revijo Pet zvezdic in z naslovnice me je pozdravljal znan obraz. Bil je Mitja Acman, domačin, znanec, o katerega barmanskih uspehih nisem vedela skoraj nič. Res sem o znani velenjski barmanki že precej slišala, ampak da zna odlično mešati pijače Mitja, tega pa ne. Medtem pa Mitju dosega uspeh za uspehom in skrajni čas je, da vam ga predstavim.
Gotovo si z 22-imi leti med naj mlaj širni barmani in člani vašega društva.
V Sloveniji obstoja društvo barmanov šesto leto. Organizirano je bilo že pred osamosvojitveno vojno. Šteje približno 200 članov, od tega kakših 50 tekmovalcev. Nisem več najmlajši, bil pa sem najmlajši tekmovalec na letošnjem svetovnem prvenstvu na Japonskem.
Ampak verjetno ne gre tekmovalec na svetovno prvenstvo kar brez izkušenj. Tekmoval sem že v Avstriji, v Hamburgu v Nemčiji, na državnem prvenstvu ’96 na Bledu sem bil že četrtič. V kategoriji After dinner (koktajlov po večerji) sem dosegel 1. mesto in dobil tudi 1. nagrado za strokovno delo.
Pravi povod za intervju pa je odličen uspeh, ki si ga dosegel na svetovnem prvenstvu barmanov v Tokiu oktobra letos. S koktajlom Perfect lady (Perfektna dama) si v hudi konkurenci 36 tekmovalcev v kategoriji After dinner osvojil srebrno medaljo.
Res je, s tem nastopom sem potrdil
sloves slovenskih barmanov v svetovni eliti. Urejujem nepozabne vtise z Japonske. Presenečen in navdušen sem nad brezhibno organizacijo tekmovanja, nad pozornostjo gostiteljev, nad urejenostjo in čistočo, nad urnikom, ki je potekal do minute natančno, torej nad lastnostmi, ki bi morale voditi tudi slovenske turistične delavce.
|_m i r j e)
S/Lve« hS.T>A L. irj
Pi F-re fi.	cerrectc/
P c
'2 C C' aetig 5<= *WAJANG	•
A C-4	Q/s7 ft”'
•» ' y'	Z£» oMfOO
Misliš, da te doma dovolj poznamo kot mešalca pijač?
V Šoštanju marsikje mešajo pijače, saj je to tudi špricer, le pri nas pa imamo širok izbor koktajlov, namenjenih odraslim in otrokom, tudi kot redno ponudbo. V kratkem bom pripravil degustacijo pijač in coctail party in
vesel bom, če bo obiskovalcev veliko.
Kako se odločiš, katere pijače gredo skupaj in kaj boš gostom ponudil? Sestavljanje recepture za koktajl je izziv mi vzame kar precej energije. Ves čas razmišljam in potem poizkusim, dodajam, spreminjam razmerja med sestavinami...
Če si bom kdaj naročila koktajl, ali moram vedeti ime oziroma lahko opišem, kaj želim. Od kod pesniška, duhovita, a tudi skrivnostna imena pijač?
Obstojajo standardni koktajli, priznani od svetovne barmanske organizacije in jih poznajo vsi barmani. Poznamo pa koktajle, za katere recepturo sestaviš sam in mu moraš dati tudi ime, kar je zelo zahtevna reč. V našem gostišču ponujamo koktajle Galaxy, Golf, Rdeči baron, Flamingo, Strelicija, Pink Panter, Zeleni Jurij in brezalkoholna Aladin in Asterix. Prepričan sem, da si boste ime koktajla, ki vam je posebno všeč, zapomnili. Vsak jtravi barman pa zna sestaviti vašim željam in priložnosti primeren koktajl.
Vsak koktajl je potrebno ohladiti z ledom in mu dodati dekoracijo, ki je vedno naravna in užitna.
Tudi v prihodnje še veliko navdiha pri mešanju pijač - koktajlov, lepih na pogled in dobrega okusa...
MaM
30 LET SKRBI ZA MALČKE
Igra je bolj zdrava od mleka,
igra je bolj sveža od vode,
igra je za človeka največji dar svobode.
(Lj. Ršumovič)
gra, glasba, ples, slikanje, opazovanje, raziskovanje, pravljice..., to in še marsikaj drugega se dogaja v našem vrtcu - vrtcu Urška v Topolšici. Že nekaj let poteka vzgoja in varstvo v dveh heterogenih skupinah in v skupini otrok v pripravi na šolo.
Potrebe, želje in interesi otrok so vodilo k našemu delu, zato smo staro pohištvo z rezanjem priredile v nizke kotičke, kjer se lahko otroci igrajo, ustvarjajo ter zadovoljujejo svoje želje in interese. Ze nekaj časa izvajamo delo po tematskih sklopih in uvajamo projektno delo,
K prijaznemu vrtcu prispevajo tudi starši s sodelovanjem v vzgojnem procesu in v vseh drugih aktivnostih, ki jih v vrtcu pripravljamo z namenom skupaj preživeti čim več prijetnih trenutkov. Tako smo med drugim organizirale kostanjev piknik, obisk pri gasilcih, otroško olimpiado, praznovanje v decembru, pustno maškarado, nastop za mamice.
Ob pomoči babic tudi peko kruha v krušni peči in izdelovanje piščali. Le te smo koristno uporabili, da smo prestrašili Bedanca ob obisku v Kekčevi deželi (maj ’96). Ob občinskem prazniku pa smo odprli vrata vrtca za javnost.
Ob rednem delu smo izvajale različne interesne dejavnosti, kot so otroški pevski zbor, slikarska delavnica, ročnodel-ski krožek.
Za popestritev smo vključevale tudi zunanje sodelavce iz plesnega kluba
“Devžej”, Športne unije Slovenije, tabornikov in učiteljev za zgodnje učenje angleščine in nemščine.
Kot prednostno nalogo v nadaljevanju našega dela smo si skupaj z drugimi enotami vrtca Šoštanj zadali postopno vključevanje v projekt “Zdrav vrtec”.
Vzgojiteljice: Štefka Kompan Damjana Sečki Darinka Fras
IN KAKO JE BILO PRED 30. LETI?
Pogovor z gospo Cveto Jaklič
Kako se je pred tridesetimi leti organizirana skrb za malčke pričela?
Prvega septembra 1966 zjutraj smo se Rabičeva, Ambrožičeva in jaz pripeljale z avtobusom, seveda še po makadamu, v Topolšico. Prijazno sta nas sprejeli učiteljici Suligojeva in Trčetova. Jaz sem seveda ostala in se iskreno navezala na otroke in kraj. Šuligojevi so nam odstopili del svojega stanovanja za garderobo, čakale so nas kuhinjske mize, katerim sva z g. Šuligojem odžagala noge, imeli smo zelo malo igrač. Prva dva meseca je trajalo varstvo od 7. do 14. ure, kasneje pa le do 13., ker nismo kuhali kosila. Le malico nam je pripravljala ga. Pavla Napotnik, ki je tudi pospravljala.
je prihajalo v varstvo veliko otrok?
V vrtec je prihajalo 9 -11 otrok. Za vse še vem imena. Najmlajši je bil Edi Žgeč, katerega sem morala še na rokah nositi, bili sta dvojčici Irena in Darinka Poljanšek, dva Kugovničeva - ,Udita in Vaško, pa Željko Venišnik, Tatjanca Avbreht, Bojanka Golob, Dragica Praznik, Marjeta Tkavc, Zvonka Plesnik, brata Janko in Branko Ovčjak, kasneje še drugi. Učiteljičin sin Jani je moral biti v vrtcu že zaradi vzgleda. Sicer pa sem hitro našla stik s starši, ki
so vedeli, da mi lahko zaupajo.
Ker sta bili v vrtcu s Pavlo sami, ali sta pogrešali sogovornike?
Res sva bili šest let sami, a imeli sva pristne stike z učitelji, ki so mi tudi v vsem stali ob strani. Sami smo naredili prvi peskovnik, posebno v spominu pa mi je prva lutkovna igrica za novoletno praznovanje. Igrali smo ga. Suligojeva, ga. Milka Delopst, g. Borovnik in jaz. Odpravili smo se celo na gostovanje k otrokom v Šmihel, kamor nas je s kamionom peljal Franc Menih. Bilo je zabavno, spomini so nepozabni.
Vsak dan se je zgodilo kaj posebnega, kaj pa ti pride na misel najprej? Posebno je bilo, ko smo šli s topolškimi otroki v prvo kolonijo v Fieso, leta 1969. Sicer smo sodelovali na vseh prireditvah v kraju, v gasilskem domu je bilo včasih tako mrzlo, da so otroci nastopali kar s kapami. Tudi tople vode ni bilo. Svoj kotiček smo imeli vsi v Kotnikovem gozdu, nad katerim smo bili vsi navdušeni in smo tja redno hoddi še čez mostiček pri Ledineku.
Živela si v Velenju, je bilo zato bolj naporno?
Trikrat dnevno je vozil avtobus, če sem ga zamudila, sem jo mahnila peš. Z dušo in srcem sem bila navezana na svoje otroke in Topolšico, tako, da sem se v
kraj vračala velikokrat tudi popoldne. Se še vedno poznaš s svojimi otroki, kot jim praviš, ki pa so sedaj že odrasli? Res sem že mislila na to, da bi jih bilo vse prijetno srečati ob tridesetletnici. Ko so odhajali v šole in smo se še srečevali, so me kjerkoli pocukali za rokav.
Posebej sem bila ganjena, ko so npr. Miran Božič ali Stanko Goltnik in drugi v vrtec pripeljali svoje otroke. V njih sem videla odsev, sliko izpred skoraj tridesetih let. Ja, krasni so bili moji otroci!
Tudi Cvetkine generacije otrok vedo, da so imele krasno vzgojiteljico.
MaM
POSVETITEV MRLIŠKE VEŽICE V ZAV0DNJAH
KS Zavodnje se že vrsto let trudi z urejevanjem in posodobljanjem mrliške vežice ob pokopališču v Zavodnjah. V nedeljo, 17. 11., po maši so se krajani zadržali pred cerkvijo, kjer je g. dekan Jože Pribožič posvetil vežico. Gospod Franc Veternik je spregovoril o dolgotrajnih prizadevanjih za ureditev vežice, cerkveni pevski zbor pa je zapel. S tem so svojemu namenu predali na novo opremljenje prostore vežice.
Seveda si krajani želijo, da bi jih bilo treba uporabiti kar najmanjkrat, vendar bodo takrat primerno spoštljivi in dostojanstveni.
STRM
o
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
IZOBRAŽEVANJE KMETOV V ZIMI 1996/97
Na Enoti za kmetijsko svetovanje Velenje smo za vse, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pripravili program vsakoletnega kmetijskega izobraževanja. Upamo, da bomo z izbiro predavanj pripomogli k širjenju vašega znanja. Priporočamo vam, da si datume za vas zanimivih predavanj zabeležite na koledar in preverite pri svojem svetovalcu, če predvideni datum drži. Dogaja se, da predavatelji v zadnjem trenutku odpovejo, mi pa vas težko vse pravočasno obvestimo.
4.	12.1996: PRIDELOVANJE VRTNIN IN SEMENARJENJE Predavatelj: dipl. inž. Danica Skušek, Semenarna Ljubljana Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
13.	12.1996: PREHRANA IN ZDRAVSTVENO VARSTVO DROBNICE Predavatelj: inž. kmet. Lidija Diklič, KSS Velenje Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
18. 12. 1996: GOSPODARJENJE NA KMETIJAH, POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Predavatelj: dipl. inž. Darko Simončič, ZZV Celje Lokacija: dvorana občine Šoštanj * Ura: 9.00
SOMATSKE CELICE, ZDRAVLJENJE KRONIČNIH MASTITISOV IN
PROBLEM PRESNOVNIH BOLEZNI
Predavatelj: Veterinarska postaja Šoštanj,
mag. Katja Florjane, dr. vet. med., Veterinarski zavod Slovenije
6. 1. 1997, Lokacija: Gasilski dom Šentilj
8. 1. 1997, Lokacija: dvorana občine Šoštanj
10. 1. 1997, Lokacija: dvorana KZ ŠD Šmartno ob Paki
Ura: 9.00
15. L 1997: VODENJE PREHRANE KRAV MOLZNIC Predavatelj: prof. dr. Andrej Orešnik, BF - Oddelek za zootehniko Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
22. 1. 1997: SODOBNI NAČINI SILIRANJA KRME IN UPORABA SILIR-N1H DODATKOV
Predavatelj: mag. Andrej Golob, Kmetijska založba Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
24.1.1997: VODENJE REPRODUKCIJE PRI PLEMENSKIH SVINJAH IN OGLED REJSKEGA SREDIŠČA V SAVINJSKI DOLINI Predavatelj: dipl. inž. Miša Račič, KSS Šmarje Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
29. L 1997: POLJEDELSKO ŽIVINOREJSKI KOLOBAR NA KMETIJI Predavatelj: dipl. inž. Ema Pavlič, ZZV Celje Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
31.	1. 1997: VPLIVI NA MESNATOST PRAŠIČEV IN NOVI PRAVILNIK O KAKOVOSTI ZAKLANIH PRAŠIČEV IN KATEGORIZACIJI SVINJSKEGA MESA
Predavatelj: dipl. inž. Meta Čandek, Kmetijski inštitut Slovenije Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
5.	2. 1997: ZATIRANJE PLEVELOV V KORUZI BREZ UPOR ABE TRIAZI-NOV
Predavatelj: dipl. inž. Vlasta Knapič, IHP Žalec Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
12. 2. 1997: PRAVILNO GOSPODARJENJE S TRAVINJEM Predavatelj: dipl. inž. Tatjana Pevec, ZŽV Celje • Lokacija: dvorana občine ij • Ura: 9.00
NEGA
14.	2. 1997: PREDELAVA SADJA IN KULTURA PITJA Predavatelj: mag. Anton Vodovnik, Kmetijski zavod Maribor Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
19. 2. 1997: OSKRBA KMEČKIH SADOVNJAKOV Predavatelj: dipl. inž. Iris Zičkar, KSS Velenje Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
21. 2. 1997: BOLEZNI IN NAPAKE VINA, PRAVILNA IZBIRA VINSKE POSODE
Predavatelj: mag. Anton Vodovnik, Kmetijski zavod Maribor Lokacija: Gasilski dom Šentilj • Ura: 9.00
26.	2. 1997: PREDSTAVITEV REZULTATOV GNOJILNEGA POSKUSA V KORUZI V ŠOŠTANJU
Predavatelj: g. Lojze Briški, Kmetijski inštitut Slovenije Lokacija: dvorana občine Šoštanj • Ura: 9.00
26. 3. 1997: UREDITEV PAŠNIKA IN RAZLIČNI SISTEMI PAŠE Predavatelj: dipl. inž. Tatjana Pevec, ZŽV Celje Lokacija: dvorana občine Šoštanj in teren • Ura: 9.00
Organizirali bomo tudi tridnevne seminarje o pitanju govedi. Zajete bodo teme od vzreje telet, pitanja govedi, ekonomike pitanja, ocenjevanja klavnih polovic. Interesenti se prijavijo pri Kmetijski svetovalni službi Velenje do 20. 12. 1996. O lokacijah in datumih bomo prijavljene obveščali naknadno.
Kmetijska svetovalna služba Velenje Lidija Diklič in Iris Zičkar
ŽIVLJENJE
ZIMSKA OPREMA -POGOJ ZA VARAO VOŽAJJO
Zimska oprema motornih in priklopnih vozil so pnevmatike za zimsko rabo (M+S) na pogonskih kolesih oziroma radialne pnevmatike na vseh kolesih ah pnevmatike s poletnim profilom, če ima vozilo v priboru verige za pogonska kolesa. Zimska oprema avtobusov in tovornih vozil je tudi lopata.
Na pnevmatikah morajo biti žlebovi tekalne plasti po obsegu in širini globoki najmanj 4 mm.
Na vozila ni dovoljeno namestiti pnevmatik z žeblji.
Poleg omenjenih zakonskih določil pa je za varno vožnjo v zimskih razmerah primerno upoštevati še nekatere nasvete. Pred vožnjo je prav, da vozniki vozilo ogrejejo, očistijo stekla in luči. Na ta način bodo izboljšali preglednost nad dogajanjem v prometu. Tudi uporaba luči v dnevnem času je vedno na mestu, saj je vozilo v tem primeru vidno veliko bolj in veliko prej.
Previdnost naj ne velja samo ob sneženju in takrat, ko vozišča še niso povsem očiščena. Posebna previdnost naj velja tudi takrat, ko so ceste že očiščene in normalno prevozne, kar ima za posledico, da se hitrosti vožnje nekoliko povečajo, nekateri cestni odseki pa ostanejo poledeneli in s tem tudi nevarni. Zato je v takih razmerah potrebno biti še posebej previden, upoštevati omejitve hitrosti in prometno signalizacijo.
Pa srečno pot.
Vaša policija
VESELO V RAVNAH
f začetku meseca novembra so se v gostišču Pod klancem v Ravnah na tradicionalnem družabnem srečanju zbrali starejši krajani. Organizacija tega srečanja je ena od številnih dejavnosti Krajevnega odbora Rdečega križa, ki želi s povabilom na tako prireditev razvedriti starejše Ravenčanke in Ravenčane. Zbere se jih kar okrog petdeset, tistih, ki živijo doma, in, ker je seči v roko starim prijateljem ter izmenjati nekaj besed z
njimi veliko zadovoljstvo, pridejo tudi tisti, ki živijo v domovih.
Tisti petek so zagotovo pozabili na svoje težave, saj bilo popoldne zelo pestro. Najprej so za njih nastopili učenci ravenske šole, potem jih je pozdravil predsednik 00 RK in župan šoštanjske občine dr. Menih, nato pa so se aktivisti RK še posebej spomnili najstarejših v kraju. Dobro okrepčilo iz Kotnikove kuhinje pa je zaleglo, da so se na melodije domačih muzikantov tudi zavrteli.
KAJ VES 0 PROMETU
IRT a šoli Karla Destovnika Kajuha 1 imamo precej učencev promet-11 nikov in tudi drugih, ki jih zanima prometna varnost. Zato se vsako leto udeležujemo občinskega oziroma medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu.
Najprej so učenci preizkusili znanje na šolskem tekmovanju. Tekmovali so v dveh skupinah: 5. in 6. r. ter 7. in 8. r. Po pet najboljših iz vsake skupine se je nato intenzivno pripravljalo za medobčinsko tekmovanje, ki obsega teoretično znanje iz prometa, spretnostno vožnjo po poligonu ter vožnjo v prometu po mestnih ulicah.
Med okoli 100 tekmovalci so se naši učenci dohro odrezali. V skupni uvrstitvi za 5. in 6. r. so dosegli naslednja mesta:
Mateja Tajnik 2. mesto Tomaž Imperi 12. mesto Brina Melanšek 15. mesto
V skupni uvrstitvi za 7. in 8. r. pa so
dosegli naslednja mesta: Uroš Skornšek 1. mesto in Sandi Primožič 6. mesto.
ločenci OŠ Bibe Rocka so se s plakatom zahvalili velenjskim policistom za sodelovanje
prijatelj nima čevljev
Glede na čas in vremenske razmere bi bilo gotovo prav, da spregovorimo tudi o zaščiti nog naših štirinožnih prijateljev.
Mraz, vlaga, ostrina ledu ali zmrznjenega snega lahko povzročijo mnoge poškodbe na nogah oziroma blazinicah nog. Voda kožo na blazinicah močno izsuši in koža sama po daljšem izpostavljanju ni sposobna obnove v tolikšni meri. kar seveda vodi do tako imenovanih erozij in kasneje do večjih ran. Lete opazi lastnik ponavadi šele, ko prične žival šepati ali pa sploh noče na noge. Tačke si intenzivno liže in grize, kar še poslabša stanje kože na blazinicah in med prsti.
Hude so lahko tudi rane, ki jih povzroči oster led višje na nogi ob vgrezu v zmrznjen sneg. Občutljivi so tudi kremplji, še posebej dolgi in neostriženi -žival bo ob vsaki manjši tenziji zakrvavela.
Kaj lahko storimo?
Na pravilno korekcijo krempljev moramo biti gotovo pozorni - še posebej, če se pes dosti giblje po snegu in mrazu. Preverimo, če so blazinice čiste, cele in nepoškodovane. Pri veterinarju pa boste dobili razpršila, ki so namenjena prav zaščiti tačk pred poškodbami in mrazom.
Priporočam, da si vzamete nekaj časa tudi za pregled živali ali obisk ambulante, kajti bolečine na nogah so za žival sila neprijetne.
Tomo WankmüUer dr. vet. med.
PRIHOD SVETEGA MIKLAVŽA
5. 12.
ol» 17.00 - Glavni trg , Šoštanj oh 17.00 - Kinodvorana Topolšica
• VESELI DECEMBER
(prireditev in obdaritve predšolskih otrok)
19.	12.
oh 15.30 - Skorno-Florjan (Dom krajanov) Veliki in mali bratec oh 17. 30 - Gaberke (Dom krajanov) Veliki in mali bratec
20.	12.
ob 16.00 - Šoštanj (Dom kulture) Zmajčkov rojstni dan ob 17.30 - Šoštanj (Dom kulture) Zmajčkov rojstni dan
21.12.
ob 15.30 - Lokovica (Dom krajanov) Zmajčkov rojstni dan
22.12.
ob 9.00 - Bele vode (šola) Zmajčkov rojstni dan ob 11.00 - Zavodnje (Prosvetni dom) Veliki in mali bratec ob 14.00 - Ravne (šola) Veliki in mali bratec ob 16.00 - Topolšica (kino) Veliki in mali bratec
22.12.
ob 16.30 - Titov trg Velenje generalka za Silvestrovo (otroški novoletni živ-žav)
Cock, čock, cock...
Gozd, kdo bo tebe ljubil?
o eni preskočeni številki smo spet skupaj. A kaj se je zgodilo? Na žalost v prejšnji številki “ni bilo prostora” za članek, ker so bili kandidati in njihova propaganda bolj pomembni.
Pa smo jo preživeli, volilno kampanjo namreč. Res pa je, da so nas že kar ušesa bolela od obljub, obljub, obljub... Kandidatov, ki so izjavljali, da bi šli za ministre v novi vladi, je menda vsaj sto. Pa se je vseeno lepo spomniti in malo spremeniti in razložiti volilna gesla nekaterih naših strank. Levo zgoraj združeni so bili baje vsi trije križani, levi razbojnik je bil tisti, ki se ni skesal svojih grehov, spet drugi so trdili “gremo”, pa so vraga šli, volivci so jim zaupali največ glasov. So pa zato tisti, ki so trdili “stojimo za svojimi dejanji”, skoraj obležali od voblnega rezultata. Bolje so jo odnesli tisti, ki so rekli, “čas je za spremembe”, samo da ne bo nastopila huda “zima” in bo zmanjkalo “časa za novo pomlad”. Oni, ki so trdili, da so “preprosto iskreni”, ne zaupajo niti policiji. Pa ja, imejmo se radi, zato, “za Slovenijo, z ljubeznijo”. “Nič o nas, brez nas”, so rekli tisti, ki se ne morejo povezovati s sorodnimi strankami v svetu, ker drugje takih strank ni. Pa toliko o tistih, ki so bili pri nas najbolj prepoznavni. Prava bitka v novem parlamentu se je šele komaj začela.
Prah okoli podelitve nagrad in priznanj ob našem občinskem prazniku se še ni polegel, čeprav je bila tudi to baje predvolilna igrica. Svetniki in občinska upra-
va pa tako baje nič posebnega ne naredijo. Baje bi vodstvo KS Ravne še vedno rajši bilo v Občini Velenje, ki jim je naredila toliko lepega, seveda, če pozablja slabo pitno vodo, slabe ceste pa še kaj. Hja, tudi elektrarna ni zato, da bi reševala cestne probleme. Ja, na žalost je občinska vreča samo ena in kaj hitro prazna. Pa vseeno se še kaj dogaja! V Pohrastniku bodo ljudem omogočili gledanje kar dveh kabelskih TV sistemov, seveda, če si bodo sosedje hodili na obiske, ker bodo priključeni vsak na drugega. Sploh me pa zanima, kako bo takrat funkcioniral interni TV studio -Pohrastnik, za katerega opremo še vedno skrbno čuva predsednik gradbenega odbora, ki še vedno ni uspel predati sistema v redno obratovanje in vzdrževanje, baje pa opremo redno preverja. Zadnjič sem obljubil, da bom drugič malo več napisal o turizmu. A zakaj? Zato, ker se mnogi sprašujejo, kam gre denar, ki ga občina namenja za turistično dejavnost. Ali ste videli našega g. župana na TV, ko je bil pri “Hugu” skupaj s šolarji šole Karla Destovnika -Kajuha. Niste? Škoda, ker je povedal kar nekaj stvari, ki jih turisti lahko doživijo v občini Šoštanj. Eni pa pravijo, da nimamo kaj pokazati. Imamo, imamo. Lahko si pa opis kakšne zanimivosti ogledate tudi na zadnji strani tega časopisa. Jesen je minila, je pa to lep čas za potepanje. Pa tudi asfalt, ki só ga kmetijci s siliranjem ponekod spremenili v pravo blatno drsalnico, je dobil nazaj sivo barvo, ja, res je, da so s tem prekrili kakšno luknjo. Očitno pa je
“nekdo” urejanje prometa v naselju Pohrastnik in od tu proti Metlečam vzel v “svoje strokovne roke”. Ležečih policajev je toliko, da bodo baje vodilne svetovne tovarne avtomobilov tu testirale, koliko zdržijo avtomobilska podvozja. Čudno je, da niso te ceste kdaj strokovno testirali “ta pravi policaji” s kakšnim radarjem. Verjetno so se je izogibali, ker je polna lukenj in z neurejenimi bankinami, brez pločnika, razsvetljave in odvodnjavanja. Splača pa se kdaj pogledati vožnjo reševalnega vozila, kako “caplja” preko ovir, pa zato se “strokovnjaki” ne sekirajo, verjetno mislijo, da se šofer boji, da bo na urgentni vožnji komu izpadla zobna proteza. Sram jih pa ni bilo v Šoštanju, kjer so ovire že prestavljali, pod njimi pa se je pokazal od le-teh poškodovan asfalt. Ja veste, pozabili so, da zapravljajo naš denar. Dobro bi bilo, da bi jim občina plačala, poleg ostalega, še kakšno strokovno ekskurzijo v tujino, da bi videli, kaj so ulične ceste, lokalne, regionalne... in kje se postavljajo ležeči policaji. Pa zadosti o policajih, ki so v Šoštanju tako ali tako bolj poredko. Kmetje pozor! Letos se pripravite na zimo. Pluženje cest bo marsikje odvisno tudi od vas. Kje so dobri stari časi, ko je bila vsaka “kozja steza” splužena. Pa še eno opozorilo, ker so vas začeli “jahati” na vseh področjih (tudi tisti, ki ne ločijo gnojevke od gnojnice), nabavite si sedla, mogoče je to bodočnost.
Pg brez zamere
PeTur
4
ozd! Ob tej besedi nam skozi misli šine vsa lepota, skrivnostnost, veličina in navsezadnje tudi uporabnost tega neprecenljivega naravnega vira.
Se zavedamo, kaj imamo? Ujeti v kalup hitrega, neusmiljenega tempa življenja najprej pomislimo na les - denar, gobe, rekreacijo, potem pa je naše domišljije konec. Pa ni tako! Gozd je in nudi veliko več. Ko.bi bil gozd le lesna njiva, bi bilo gozdarstvo pač le veda sajenja in sekanja dreves. Ob številnih razsežnostih gozda pa je tudi sodobno gozdarstvo mnogo več - veda o vseh vidikih odnosov človek - gozd in vseh vidikih medčloveških odnosov, ki zajemajo gozd. Ce to priznamo in sprejmemo, lahko ugotovimo, da ima gozd za razliko od sadovnjaka, vinograda, njive koruze še neke druge razsežnosti, ki ga vse drugače vpenjajo v današnjo družbo. Zavedati se moramo, da smo Slovenci v sto letih doživljali tri družbene rede -fevdalizem, kapitalizem, socializem in vsak je dal gozdu drugačno vlogo, drugačen pečat. Dejstvo je, da je gozd zadnja zemljiška kategorija, ki je bila vključena v drobno zasebno posest -obrat kmetije. In tako še tudi danes večina Slovencev doživlja gozd kot zadnjo svobodo in možnost, kjer je zaradi skupnolastninskega značaja dovoljeno marsikaj, na kar drugod niti pomislili ne bi. Prav ta naš zapleten, neproučen odnos do gozda je danes del, ki povzroča nesporazume okoli gozda.
Ko sem se odločil pisati o gozdu, sem se vprašal, kako ga ljudem najbolj približati? Pa vendar mislim, da vsakdo, ki
LEŽEČI ZMKI ZA LEŽEČE POLICAJE
TIT a cesti skozi naselje 1 Metleče in Pohrastnik (od Kovača do lipe) smo pred nedavnim dobili za slab odred
v
ležečih policajev. Se kar dobro jim gre od rok umirjanje dirkaško usmerjenih voznikov, ki vozijo po omenjeni cesti. Toda pojavil se je očitno še nov problem oziroma novost!
V eni od prejšnjih številk smo v Listu lahko prebrali, da prebivalce Lajš moti hrup letal, ki neprestano letajo preko njihovih glav. Dokaj pogoste prelete pa imajo letala tudi nad Metlečami. In glej ga vraga, očitno se je našel nekdo, ki je na ležeče policaje z znaki, ki so (bili) postavljeni ob cesti, hotel opozoriti tudi ta letala. Naj se tudi iz letal vidi, da je promet po omenjeni cesti omejen z vertikalnimi ovirami, kar se šele z na novo “postavljenimi” znaki jasno vidi!
No, pa šalo na stran. Ze v naprej se je vedelo, da vsem novi prometni režim ne bo ustrezal, saj so se nekateri lahko, pri omejitvi samo na
prometnem znaku, po tej cesti duša dala. Sedaj pa ne gre več takšna, da težko prenaša ome-peljali, kakor se jim je pač tako.	jitve, ki človeka neposredno ne
zdelo oziroma kolikor jim je Seveda je človeška narava zadevajo. Zadeva pa prometna
varnost na tem odseku tako tiste, ki tu živimo, kakor tudi tiste, ki se po tej cesti vozijo. Prav slednjega pa se vsi na žalost ne zavedajo. Prav zaradi tega je, upam si trditi, vsem, ki živimo ob tej cesti, ta prometna ureditev dokaz, da lahko samo na ta način zagotovimo relativno visoko stopnjo prometne varnosti zase in za naše najmlajše udeležence v prometu. V življenju je pač tako, da se moramo samo zaradi nekaterih kršiteljev podrejati ostrejšim pravilom tudi ostali.
Dokaz za to, da nobene druge oblike omejitev, kljub kritikam nekaterih (!), ne pridejo v poštev, so izruvani znaki, ki opozarjajo na ležeče policaje. Očitno je to omejevanje hitrosti nekaterim glave preveč pretreslo in jih s tem vzpodbudilo k takšnemu vandalskemu dejanju. Vse to pa je samo odraz naše skupne (prometne) kulture.
K. G.
stopi v živahen, zelen poletni ali poln skrivnostnih barv in šepetov jesenski ali prelep, s kristali in snežnim oklepom obdan zimski ali prebujajoč, poln novega spomladanski gozd doživi tisto stanje zavesti, o katerem je Hesse rekel,”da zaigrajo vsi naši čuti in vse naše duševne moči, sočasno in enakopravno. ” Vprašajmo se, ali poznamo gozd in vse tiste procese, ki zagotavljajo njegovo enkratnost, trajnost? Ne, gozd komaj poznamo. Kako bi si sicer razlagali uničevanje gozdov po vsem svetu in večkrat premalo spoštljiv odnos do tega stvarstva narave tudi pri nas.
V veliko pomoč pri spoštovanju našega gozda in vseh njegovih procesov ter s tem dviganje kulturne ravni našega življenja pa nam je lahko poznavanje “svetovnega gozda”.
Svetovni gozd zavzema 5x10’ hektarov ali 33% površine kopnega oz. 9.5% površine planeta.
Od skupne površine svetovnega gozda je vlažnega tropskega gozda 35%, listopadni tropski gozdovi zavzemajo 16%, zimzeleni gozdovi zmernega podnebnega pasu 10%, listopadni gozdovi zmernega podnebnega pasu 14%, severnih ali borealnih gozdov, ki jim pravijo tudi tajga, pa je kar četrtina svetovne gozdne površine - 25%. Vidimo, da zavzemajo tropski gozdovi približno polovico (51%) svetovne gozdne površine.
Po svetu ljudje močno uničujejo gozdove. Vsako leto propade toliko gozdov, da bi z njimi napolnili kar deset Slovenij. Gozd izgineva v tropih Afrike, Azije in Latinske Amerike. Posekani gozd se v tropih, razen na vulkanskih tleh, stoletja ne obraste, ker so tla revna in jih voda po poseku neusmiljeno izpira. Močno se lahko zamislimo nad tem, da 1 hektar amazonskega gozda prvo leto po poseku zadošča enemu govedu, da preživi, po petih letih pa je potrebno za preživetje enega goveda 5 hektarov gozda. Na veliko uničujejo gozdove
Kanadčani. Rusi so velik del Sibirije že posekali, po vojni pa so posekah gozdove evropske Rusije. Prav tako izginevajo tudi savanski gozdovi in marginalni gozd prerije. Sečnje na golo uveljavljajo predvsem skandinavske dežele, razen Danske. V Avstraliji močno uničujejo evkaliptusove gozdove. Le desetina tistega, kar se poseka, se potem ponovno pogozdi. Torej, dvajseto stoletje je stoletje uničevanja gozdov. Pri tem nam je lahko Murphyev zakon:	“Človek
postane racionalen, ko so izčrpane vse druge možnosti,” samo v poduk.
V ZDA se javnost upira ropanju gozdov. Dosegli so za polovico manjši posek. Zelo svetel primer so Japonci. Japonska ima gozdnatost 66 %, vendar velja jeklen prostorski red, zato tam tudi ni bilo nikoli intenzivne živinoreje. Jedli so ribe in riž, ki so ga pridobivali na terasah in to počnejo še danes. Japonci posekajo le 40 % prirastka doma, vendar to ne sme zamegliti druge plati. Močno namreč izrabljajo gozd v Oceaniji. Napovedujejo, da bo 21. stoletje stoletje lesa. Vrednota lesa bo postala zmerom bolj spoštovana. Močno se bomo morali potruditi, da ne bo ostalo samo pri ugibanjih.
Mislim, da bi danes ljudje morali vedeti, da nismo vsemogočni. Zavedati bi se morali svojih meja, svoje majhnosti, minljivosti, kot seje tega pred skoraj tri tisoč leti zavedal Homer in zapisal v Iliadi:
Prav kakor listje na drevju, tako so rodovi človeški!
Sape razvejajo listje po tleli, za njim pa spet drugo
gozd zeleneči požene, ko pridejo ure pomladne:
ista je z rodom ljudi: ta raste, a drugi premine!
(prevedel A. Sovre) Damjan Rožič
DECEMBER
DOMA: Odberi semenski krompir in ga zloži v platoje, da bo lahko pognal kratke, močne kali. Lončnice po potrebi malo zalij, posadi prve amarilise. Nareži vejice forzicije za novoletno razkošje. V lončke lahko posadiš krokuse, hijacinte in narcise. Pripravi vse potrebno za koline. Sedaj je prišel čas obračunov in vrednotenja preteklega leta ter čas načrtov za prihodnje.
V	KLETI: Preglej kislo zelje in repo, odstrani nagnite krompirje. Daj radič v zabojčke za siljenje.
V	VINSKI KLETI: Pazi na primerno temperaturo, da vino ne zmrzne. Dolij vino v sode in nadzoruj tiho vrenje. Napočil je čas prvega pretakanja vime
NA VRTU: Se lahko izkoplješ zeleno in korenček. V kleti ju vloži v pesek. Pastinak in črni koren pusti na vrtu. Nabiraj belo omelo,
NA NJIVI: Pognoji pšenico.
V	SADOVNJAKU: Poškropi breskve, če jih še nisi utegnil. Podpri veje sadnega in zimzelenega drevja, da jih morebiten sneg ne bi polomil. Ce ne zmrzuje, še lahko sadiš vse drevje in grmovnice. Pripravi jame in kole za pomladansko sajenje.
V	VINOGRADU: Na Primorskem še obrezujejo. Rigolaj in pripravi potrebne kole za nove trte, stare pa pognoji in okoplji, če tega še nisi storil. Odpadlo listje pograbi, zakoplji in ga ne kompostiraj. Pripravi vse za obnovo opor in žic.
Preteklost in prihodnost v enem pogledu
ARHITEKTURA KOT REKLAMA
Verjetno ste se ob pogledu na fotografije vprašali, kaj ima objekt, kot je bencinska črpalka, sploh skupnega z arhitekturo kot dejavnostjo, ki naj bi se ukvarjala s kulturo oblikovanja prostora, v katerem živimo. Res, na /irvi pogled se zdi, da je oblika nove bencinske črpalke, ob vhodu v Šoštanj daleč od tega, da bi jo lahko označili za arhitekturo. Pa vendar na nek način uporablja (zlorablja) takoimenovani arhitekturni jezik. Da bi lažje razumeli logiko oblikovanja takega objekta, se je treba vživeti v kožo prodajalca tega iskanega goriva.
Ce je glavni cilj, da vsi prepoznajo tvojo blagovno znamko ter da je ta prepoznavnost čim lažja, je najprej potrebno oblikovati zaščitni znak.
Ker so uporabniki teh objektov vnaprej znani (to so seveda vozniki vseh motornih vozil, ki potrebujejo gorivo) se lahko predvideva, da bodo prostor dojemali skozi steklo svojih vedno bolj udobnih vozil.
I\i težko razumeti, da so bencinske črpalke postavljene ob mestnih vpadnicah in po možnosti tako, da s svojo razsvetljavo v nočnem času ali izrazitimi barvami in svetlečimi materiali v dnevnem času kričeče opozarjajo nase. Izstopati na sivem ozadju propadajočih šoštanjskih hiš pa je še posebej lahko.
Objekt, kakršnega je zgradil PETROL v Šoštanju, je po svojih materialih, barvah, idiliki in obveznih reklamnih napisih enak vsem ostalim bencinskim servisom v Sloveniji, zgrajenimi v zadnjih letih. Tudi stare bencinske servise, ki so imeli neko lokalno specifiko, (kot je na primer še vedno tisti v Nazarje počasi posodobljajo v smislu poenotenja izgleda. Tako dosežejo. da je že sam bencinski servis reklama zase, hkrati pa se voznik počuti, ne glede na kraj, kjer se vozi, kot da se je ustavil na svojem domačem bencinskem servisu.
Podoben mrežni princip obvladovanja prostora je poznan že od Rimljanov naprej. Enak princip gradnje železniških postaj, ki so bile enake v vseh krajih stare avstro-ogrske države, kamor je prispela železnica, je potnikom vzbujal občutke varnosti. Taka je še vedno tudi železniška postaja v Šoštanju. Najbolj uspešen primer mednarodnih razsežnosti so tudi McDonalds-ovi hamburgerji, ki imajo na vseh kontinentih sveta sicer slab, vendar enak okus. Ponavljajoča podoba objektov je torej ključ, da lahko preko arhitekture dosežeš zaščitno znamko firme in s tem vzbudiš zaupanje
uporabnikov.	__________
Opozoriti velja še na eno značilnost zasnove novih bencinskih servisov in sicer na pravokotno postavitev glede na lego ceste. Avtomobila ne “spustijo”, da bi se zapeljal mimo stavbe, kakor je na primer možno na starem bencinskem servisu ob Kajuhovi, ampak mu presekajo pot z mamljivo dobro založeno trgovino, skozi katero se mora prebiti vsak, ki želi plačati gorivo. Hvalevredno tržno obnašanje, ni kaj.
Mislim, da lahko nov bencinski servis zaradi omenjenih kvalitet (lega ob vpadnici, tipska zasnova, kvalitetni materiali in pestra ponudba) kljub vsemu ocenimo kot pridobitev za Šoštanj. Opuščena stavba ob Kajuhovi, pa ni ravno dokaz v tržnem obnašanju PETROLA. Odlašanje z odločitvijo. kaj z objektom, je pač izkoristila skupina tovornjakarjev, ki so s parkiranjem tovornih vozil okupirali prostor okoli objekta, kar verjetno niko-
Sodobni materiali, čiste linije, vpadljive barve.
Kaj z zapuščenim objektom na Kajuhovi?
mur ni vsec.
V trenutno veljavnem prostorskem aktu je objekt predviden za porušitev. Občinski svetniki imajo možnost določiti novo namembnost tega prostora. Zanimivo bi bilo, če bi z javnim natečajem poskusili pridobiti najboljšo idejo za uporabo tega prostoru.
EDI VUČINA
NASI „
s E
Tradicionalni kamni
radicija je beseda, ki jo na nek način vsi zelo cenimo. Ljuba nam je. Sam si jo tolmačim tako, da pomeni iz prejšnjih časov (davnih ali celo pradavnih časov) ustaljeno navado, izkušnjo (moralno ali/in tehnološko), način obnašanja; torej tudi kulturo. Tovarna čevljev s tradicijo to je gotovo tovarna, ki dela dobre čevlje. Ko ljudje rečejo, da ima v tej in tej vasi ovčereja dolgo tradicijo, lahko stavite, da boste tam dobili dober ovčji sir.
Tradicija je tudi to, da si ob pozdravu podamo roke ali pridvignemo klobuk. Vse takšne navade so včasih služile nekemu namenu (tu ni prostora za razlago) in so se do danes ohranile, sicer brez vsake škode, vendar le “iz navade”. Hočem reči. da so nekatere danes povsem brez prvotnega “koristnega” smisla, pomenijo le znak dobre vzgoje v našem kulturnem okolju. Druge kulture imajo pogosto drugačne znake “dobre vzgoje”. Spomnite se zgodb o srečanjih evropskih morjeplovcev z raznoraznimi domorodci po planetu Zemlja in katastrof, ki so nastale zaradi “krivoverskega” obnašanja domačinov.
Seveda je večina “tradicij” verjetno pozitivna. Podkrepljene so s čudovitimi narodnimi izreki in pregovori od kmetijstva do zdravilstva. Vsak ceh jih ima. Ta “navodila za življenje” so navajana tudi v spisih vseh religij, kijih, seveda močno zacementirana, skušajo vcepljati ljudstvom tudi še v tem stoletju. Precej jih je pametnih in še danes vredno vsega spoštovanja. Vendar ne vsa.
Prav to me je navedlo k današnjemu pisanju. Opažam namreč, še posebej v zadnjih nekaj letih, da nekateri krogi
silno prefinjeno izkoriščajo to našo prirodno naklonjenost ustaljenim navadam (lenobo ali tudi zgodovinsko senilnost) in euforično poveličujejo vse “tradicije” iz starih časov, samo da bi lažje pridobili ljudi in jim vladali.
Sirijo miselnost, da je dobro samo tisto, kar in kakor so počeli naši očetje in dedi, da je dobro samo tisto, kar “so naše korenine” in kar je slovensko. (Pri tem pozabijo širiti poganske običaje, ki bi po logiki najbolj ustrezali “naši” tradiciji, ampak znova čedalje bolj vsiljujejo vero, ki so nam jo z ognjem in mečem vsilili tujci - kot na novo danes tuji kapital, krasne delovne navade in vedno manjše socialne pravice.) Pri tem seveda'ne mislim, da poganstvo ni vera, saj na enak način “tolaži” nevedne ljudi, ki jim lastna glava ni dovolj (kar tudi v resnici ni). Rogovi pa nenehno molčijo. Pretiravam zato, da bi močneje izzvenelo opozorilo, da je treba tudi tradicijo jemati s pametjo. Zame je zdrava pamet v življenju to, da se načini obnašanja, navade, (ki jih v bistvu sproti pogojujejo vladarji in družba - njen vplivni del - s svojimi zakoni in življenje s svojo tehnologijo), ocenjujejo kot vzrok in posledica in to res daljnovidno in premišljeno.
Vsekakor pa ne more in ne sme življenje teči po dva tisoč let starih kodeksih in pravilih, ne da bi jih posodabljali in prilagajali vedno novim in novim spoznanjem in, lahko rečem, rasti človeka skozi stoletja.
Recimo, zakaj v Šoštanju čakamo pred železniškimi rampami tudi več kot deset minut. Tradicija. Ukrep Marije Terezije (mimogrede, pametno babše), ki ni nič vedela o senzorjih, signalizaciji in prometu mašin s sto KM. In seveda nič o
“novem” človeku, ki dobi dovoljenje za pilotiranje ubijalskega stroja brez kakšnega posebno “trdega” treninga za diverzanta.
Zakaj nosimo ob 1. novembru (zdaj se krasno reče “morebitni snežnovec”) polkilske sveče na grobove? In bukete cvetja po tri ali po osem jurjev, kakor si kdo lahko privošči. Tradicija. Tradicija ali snobizem? Japonci prižigajo čedne drobcene palčke. Po moje gorijo šest minut. Toliko kot moja cigareta, ko ob grobu nočem jokati.
Slovenci vsakega prvega novembra zapravimo za tradicijo toliko (joj, kako bodo sedaj nekateri zavpili - to je vendar kultura) da bi lahko vse leto štipendirali najmanj 245 mladih nadarjenih ljudi s štipedijo v znesku 55.000 SIT. Ako kdo ne verjame, naj vpraša v uredništvo, Mungo ima tradicionalno kalkulacijo (res minimalno).
Za osvetljevanje slovenskih cerkva zapravimo milijon mark letno (po ta malem). Tradicija ah napuh? Koliko je to štipendij ali podpor za brezposelne? Za Argentince ni problema, za Slovence me skrbi. Milijon Deutsche Mark, da lahko na večer gledam svetlobo sredi planine, kjer bi rad videl mir in tišino. Komu je to potrebno?
Ko so pred dolgimi leti ti grdi komunisti osvetlili Velenjski grad, je g.t. O.xx pisal, kako se zapravlja denar davkoplačevalcev. Tisto ni bila kultura?
No, pa o kulturi in o “kulturi” kdaj drugič, zdaj smo pri tradiciji in pri tradicionalnih “vrednotah”.
Kaj pa so to, tradicionalne vrednote?
Še najbolj zaupam pesnikom in pisateljem, ki jih v vseh časih najbolj rahločutno prelivajo v verze in knjige. Od Peterletove vladavine naprej so sicer
Cankarji, Prešerni in Župančiči na črni listi (kaj bo šele sedaj), Petrark, Shakespearjev, Hemingvvajev in J.Jonesov pa se menda vendar ne bo dalo tako zlahka rušiti. Castanede pa tako ne bomo več tiskali.
Je Kama Sutra od Vatsjajane za Človeštvo tradicionalna vrednota? Je sploh kakšna vrednota? Za krščanstvo gotovo ne. Puritanizem je Evropi dal pečat, ki ga bo nosila vsaj še dve stoletji. Tradicija ali abotnost?
Tradicij je po vseh koncih sveta ogromno. Različnih. Veliko si jih skače v lase. Dve glavni veri (budizem izvzemam) zajemata vsaka po kakšno milijardo in več ljudi, oboji pa za druge trdijo, da so bedaki in krivoverci. Oboji imajo svoj prav. To dokazujejo številni skupinski grobovi, ki nastajajo po vsem svetu še danes.
Tradicija je čudovita zadeva, ako za njo stoji Človekovo spoznanje, izkušnja generacij, potrjena v desetinah in desetinah let; vendar ne predpisana še za naslednjih tisoč let s prepovedjo razmišljanja. To je tradicija, ki jo priznavam. Nekaj pa zame sploh ni tradicionalno. V Listu objavljajo imena otrok, ki so bili krščeni. To zame ni tradicija. To je spretni, hinavski separatizem ali bolj umirjeno povedano, spretna reklama. Prosil bi, da objavljajo imena vseh otrok, ki bodo rojeni. Vsi so (bolj normalna) naša bodočnost. Kot enakopraven občan (čeprav redko zaidem v cerkev) to zahtevam.
Da ne bi jutri objavljali samo osmrtnic za tiste cerkveno pokopane, nezakonske otroke pa pokopavali izven pokopališča; kot včasih (pa ne tako zelo daleč nazaj).
Mungo
SOLSKE
.
TEKMOVANJA IZ LOGIKE
Že 11. leto Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije organizira tekmovanje iz logike. Tekmovanja potekajo na treh nivojih: za osnovne šole, srednje šole in fakultete.
V septembru smo na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha izvedb šolsko tekmovanje po posameznih razredih, od 5. do 8. Izbrali smo šest učencev, ki so zastopali šolo na področnem tekmovanju v Velenju. V 5.r. je tekmovala naša učenka Anja Urbanc in osvojila odlično tretje mesto. Med šestošolci pa se je odlično izkazal Darjan Andrejc, ki je osvojil prvo mesto. Po svojih najboljših močeh sta se borila tudi sedmošolca Jernej Preglav in Jernej Mazej, ki sta osvojila 8. oz. 12. mesto. Osmošolki Barbari Mazej pa je za 1 točko ušlo sodelovanje na državnem tekmovanju, osvojila pa je 5. mesto.
Čez mesec dni, natančneje 16. 11., je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekalo državno tekmovanje iz logike, ki se ga je udeležilo preko 500 učencev osnovnih in srednjih šol ter študentov. Med več kot 60 tekmovalci v skupini šestošolcev je tekmoval naš Darjan Andrejc, ki je dosegel odlično 8. mesto v državi in si poleg bogate knjižne nagrade zagotovil že sodelovanje na državnem tekmovanju prihodnje leto. Anji Urbanc, ki se je tudi udeležila državnega tekmovanja, pa je le nekaj točk zmanjkalo za osvojitev priznanja.
Veseli smo lahko, da se mladi radi lotevajo reševanja logičnih nalog, saj je logika podlaga za delo na marsikaterem področju življenja. Na mladih svet stoji. V življenju pa tudi ni potrebno vedno zmagati, saj je življenje mozaik padcev in vzponov - pomembno je sodelovati.
Irena Rotovnik Aplinc
N V R 0 f I i
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME______________PRIIMEK_____________
• •
I P
A
NASLOV,__________________________________
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj
x
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, tel.: (063) 882-652
•	Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • Odgovorna urednica: URŠKA MENIH • Uredništvo: Ida Jelenko, Jožica Andrejc, Peter Radoja, Peter Turinek, Edi Vučina, Branko Valič • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK
•	Lektoriranje: URŠKA MENIH • Priprava in tisk: MARGINALIJA d.o.o. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju