e urarstvo budna priporoča vrhunske usnjene pasove |#| HIRSCH ki ne povzročajo alergije Novo mesto, Glavni trg 16, tel. 068/25-698 Št. 38 (2301) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 23. septembra 1993 • Cena: 85 SIT DOLENJSKI LIST dolenjski LIST Ul Bincsi oc EH52G22IJI33 DOLENJSKI list DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST VSESLOVENSKO SINDIKALNO SREČANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - v petek, 24. septembra, bo v Dolenjskih Toplicah L konferenca sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Ta sindikat so ustanovili konec leta 1990 in šteje danes že okoli 25.000 članov. Na konferenci bodo pregledali delo tega sindikata od ustanovitve do sedaj, sprejeli pa naj bi tudi statut sindikata. Naslednji dan, v soboto dopoldne, pa bo na jasi v Dolenjskih Toplicah vseslovensko srečanje članov sindikata, njihovih družin in prijateljev. Še večji prepad med bogatimi in revnimi? Sevničani ostro o lokalni samoupravi SEVNICA - “Bodo bogati še bolj bogati in revni še bolj revni?” si je zastavil retorično vprašanje predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik na okrogli mizi o zakonu o lokalni samoupravi, ki jo je v Sevnici pred maloštevilnimi udeleženci vodil direktor Inštituta za javno upravo iz Ljubljane, dr. Gorazd Trpin. Poslanec državnega zbora in član komisije za lokalno samoupravo pri tem zboru Franc Černelič je orisal delo v tem organu in poudaril, da le težko prodirajo ideje, ki upoštevajo policentrizem in velike razlike v razvitosti posameznih občin oz. regij. Predsednika Kurnika je najbolj zbodlo to, da v dveh letih v Ljubljani pri pripravi zakona, ki naj bi spremenil sedanjo organiziranost in pristojnost občin, niso kaj dosti spremenili pogledov. Kurnika je ogorčilo, ko je v najnovejši inačici zakona o lokalni samoupravi, da naj bi si nove občine iz svoje delovanje izmišljale nove davke oz. dajatve. Kako bi to sprejelo in preneslo gospodarstvo, ki že lep čas ječi pod pezo predrage družbene nadstavbe oz. države, verjetno ni potrebno posebej komentirati. Občina Ljubljana Center lahko le od najemnin od oddaje poslovnih zgradb nabere še enkrat toliko, kot ji odmeri republika za javno porabo, sevniška občina pa si od lastništva šol in občinskih stavb ne more obetati kakšnih premoženjskih koristi. Sevničani so prepričani, da gre tudi pri snovanju tega zakona za poskus nadaljnje centralizacije. P. P. Novo Krkino Zavetje zdravja V Dolenjskih Toplicah so v soboto odprli najsodobnejši objekt za potrebe zdravstva in prenovljen Zdraviliški dom - Tudi Rimske Toplice v Krkinih zdraviliščih DOLENJSKE TOPLICE - Kljub dežju seje v soboto dopoldne v Dolenjskih Toplicah zbralo veliko ljudi, ki so prišli na slovesno otvoritev Zavetja zdravja, kot so poimenovali novi najsodobnejši objekt za potrebe zdravstva v tem zdraviliškem kraju. Krkino Zavetje zdravja je simbolično odprl slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, med drugim pa so se slovesnosti ob zaključku te največje letošnje slovenske turistične naložbe, vredne 10 milijonov mark, udeležili tudi člani diplomatskega zbora v Sloveniji, med njimi veleposlaniki ZDA, Rusije in Poljske. Novi zdraviliški objekt ima 3.600 m2 površin, na tem prostoru so razporejene štiri funkcionalne enote: hidroterapija, termoterapija in masaže; elektroterapija in kineziterapija ter diagnostična enota. V novem Zavetju zdravja je šest nadstropij, v kleti je tudi zaprt bazen, na vrhu pa so sobe s 16 posteljami za najtežje bolnike. Vsi prostori so brez arhitektonskih ovir. Ob gradnji novega objekta so v Dolenjskih Toplicah obnovili stari Kopališki dom, v katerem je 160 postelj; sedaj je Kopališki dom na ravni visoke B kategorije. Tako je sedaj v Krkinem Zdravilišču Dolenjske Toplice 280 ležišč, od katerih jih je skoraj 200 v kategoriji štirih zvezdic. Hotelska restavracija ima 400 sedežev. Naložba v Dolenjskih Toplicah je več kot upravičena. Po priključitvi tega zdravilišča Krki leta 1973 so čez pet let preuredili oba hotela ter obnovili notranja bazena, potem pa MOKRA OTVORITEV - Sobotno slovesno otvoritev Zavetja zdravja v i Dolenjskih Toplicah, največje letošnje slovenske turistične naložbe, je sicer motil dež, vendar tudi slabo vreme ni moglo pokvariti tega res pomembnega dogodka. 'Tudi krkaši, ki so imeli vsakoletni piknik na jasi v Dolenjskih Toplicah, so v veselem in prijetnem razpoloženju vztrajali do poznih ur. (Foto: A. B.) drugih del razen nujno potrebnih popravil ni bilo več. V zadnjih letih je zdravilišče v povprečju zasedeno 90-odst. Dela v zdravilišču so pravzaprav začeli že pred dvema letoma, ko so s podzemnim hodnikom povezali oba hotela, lani julija pa so začeli graditi Zavetje zdravja. Minister Voljč je med drugim dejal, da je zdraviliški turizem boljši del slovenske turistične ponudbe. “To je ena najodličnejših dejavnosti, s katero se lahko pojavimo tudi na raz- • Krka, ki je v zadnjih 10 letih v svoja zdravilišča vložila več kot 30 milijonov mark, ima z zdravilišči še nadaljnje razvojne načrte. Tako bodo v kratkem začeli v Šmarjeških Toplicah graditi še en pokrit bazen, na Otočcu bodo iskali termalno vodo, na otvoritvi v Dolenjskih Toplicah pa je generalni direktor Krke Miloš Kovačič napovedal, da je naslednja večja naložba obnova in posodobitev Rimskih Toplic, ki naj bi bile kmalu nov člen v verigi Krkinih zdravilišč. vajenih zahodnih tržiščih. Poleg truda za čim večje število gostov bi želeli, da bi se vsaj nekaj naših zdravilišč usmerilo v najvišje cenovne razrede. Kaže, da je Krka na tej poti,” je dejal minister. A. BARTELJ V PONEDELJEK SO ZAČELI FARA - V ponedeljek, 20. septembra, se pravi z enotedensko zamudo, se je začelo posodabljanje prvega odseka ceste oz. kolovoza med Petrino in Podplanino po slovenskem obrežju Kolpe. Naročniku del je namreč uspelo zagotoviti denar za predplačilo izvajalcu del. Prvi del te cestne povezave od Petrine do Kužlja bo posodobljen do konca leta. OB 50-LETNICI 1. KONGRESA ZVEZE SLOVENSKE MLADINE KOČEVSKA REKA - Ob 50-letnici L kongresa ZSM bo v soboto, 9. oktobra, v Kočevski Reki slovesnost, ki se bo pričela ob 15. uri pri osnovni šoli v Kočevski Reki. Proslavo organizira odbor za proslavo 50-letniee L kongresa Zveze slovenske mladine in ustanovni odbor kluba udeležencev prostovoljnega dela iz Novega mesta. Odhod posebnega avtobusa bo tega dne ob 10. uri izpred hotela Kandija, povratek pa po dogovoru. Prijave in informacije do ponedeljka, 4. oktobra, do 12. ure na KS Center, Glavni trg 7, ali po telefonu 321-009 in po 17. uri po telefonu 25-974. Vse nekdanje brigadirje vabijo, da jim sporočijo svoje podatke in podatke udeležencev, ki jih poznajo, da jih bodo povabili na ustanovni zbor kluba, ki bo v drugi polovici oktobra. TRIJE MEDNARODNI SEMINARJI NOVO MESTO - Od 18. do 26. septembra potekajo v Novem mestu in v Dolenjskih Toplicah trije mednarodni seminarji, in to v okviru projektov, ki jih financira Evropska gospodarska skupnost oziroma njena komisija evropskih lokalnih skupnosti, v katere je vključena tudi občina Novo mesto. V projekt, katerega cilj je izboljšanje lokalne samouprave, se je novomeška občina vključila prek dobrega sodelovanja s katalonskim mestom Vilafranca del Penedes. V tem projektu sodelujeta še portugalsko mesto Lourinho in italijanski Melzo. Tudi ostala dva seminarja sta plod novomeškega sodelovanja z Vilafranco. Prvi je namenjen spodbujanju turizma v naravnem okolju (pri nas zlasti kmečki turizem) in ekološkim problemom manjših evropskih mest, drugi pa podpori in hitrejšemu razvoju malega podjetništva. V tem projektu sodeluje tudi nizozemsko mesto Enschede. Bi danes Valvasoija razumeli? Danes v Dolenjskem listu 300 let po smrti J. V. Valvasorja je Slovencem še vedno škoda denarja za kulturo -Tako je na osrednji slovesnosti v Krškem dejal dr. Matjaž Kmecl zaživeli z Valvasorjem - Krčani so za osrednjo prireditev ob obletnici pripravili izbran kulturni Program, v katerem so s pomočjo dramskega umetnika Slavka Cerjaka (na sliki) prehodili Valvasorjevo življenjsko pot, dogajanje pa je popestril Pihalni orkester Videm in gostujoče kulturne skupine iz krajev, ki so tudi Povezani z Valvasorjem. (Foto: II. D.- KRŠKO - Osrednja slovesnost ob 300-letnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja je izzvenela kot opozorilo, naj Slovenci vendar ne pustimo, da bi tudi sodobni Valvasorji čakali na razumevanje in podporo svojemu ustvarjanju tako dolgo kot znameniti baron. Pravijo, da je Krško tisto mesto, v katerem je veliki sin dežele Kranjske končal svoje življenje, ne ve pa se, ali se je to res zgodilo 19. septembra 1693 in kje je pokopan. “Nič telesnega, noben kamen, nobena grobnica ali napis ni ostal za njim. I Sovraštvo se plazi... Sovraštvo se plazi med Slovence (naslov v 7D). Poslušajte nekatere politike, berite pisma bralcev! Vse več je žaljivk, vse več strupenih besed, ki sejejo sovraštvo, pa čeprav vsi vemo, da se prav lahko konča z nožem ali strelom, kar se z besedo začne. Na Slovenskem se tleča žerjavica že spreminja v ogenj in vse bolj kaže, kako prav je imel prof. Pirjevec, ki je nekje zapisal da Slovenci ne poznamo političnih tekmecev, ampak le politične sovražnike, ki jih je treba pokončati. V naraščajočem sovraštvu bo vse težje živeti - razen tistim, ki od sovraštva pričakujejo politične koristi. Vse težje bo sprejemati tudi dobre politične poleže in odločitve. Kako težko bo v teh skrajno spolitiziranih razmerah sprejeti nu primer nov zakon o obrambi, ki bo v državnem žbont potreboval dvotretjinsko večino, se kaže že v prvih razpravah. Obramba je stvar vsakega državljana, saj ga zadeva tako ali drugače (za primer: obrambni tolar bi skupno znašal toliko kot univerzalni otroški dodatek), vendar osnutek novega zakona o obrambi ne teži k političnemu konsenzu, ki je v tako pomembnem vprašanju nujen, marveč dobiva dnevnopolitično vlogo v političnih razprtijah. Kako bi sicer mogel zanikati vsakršne pozitivne izkušnje, ki jih imamo na tem področju, kot da je treba izbrisati s sveta vse, kar je kdajkoli bilo? To težnjo potrjuje tudi namera osnutka zakona, da bi predsedniku republike, ki je po ustavi edini vrhovni poveljnik slovenske vojske, odvzeli esc pristojnosti in v ta namen celo prikrito popravili slovensko ustavo, kot opozarjajo e ZLSD. Se minister Janša res ne misli ustaviti e svojem "pohodu na Rim "? To naj se vprašajo vsi, ki njegove sovraštvo vzbujajoče politične poteze tako brezprizivno podpirajo. MARJAN LEGAN Ostalo pa je tisto, česar praktično delujoče glave ne bodo nikoli razumele: ustvarjalnost duha, neumrljiv zaklad razuma, tisto, kar nevidno tke skupno zavest, moralo, znanje, samozavedanje,” je v svojem slavnostnem govoru v Krškem dejal dr. Matjaž Kmecl, ki predseduje osrednjemu slovenskemu odboru za obeleževanje Valvasorjevih jubilejev. Valvasor je, čeprav ni bil Slovenec, bolje kot kdorkoli dotlej opisal slavo in znamenitosti rodne Kranjske. Da bi izpolnil svojo veliko željo, je razprodajal svojo lastnino. Ko je ob izdaji Slave vojvodine Kranjske • Prireditve so se udeležili tudi: kulturni minister Sergij Pelhan in kmetijski minister dr. Jože Osterc s soprogama, predstavniki občin, ki jih povezuje Valvasorjevo delo in življenje ter pobratene občine Obricgheim. Na sobotni slovesnosti je občina Krško prejela posebno darilo, in sicer enega prvih izvodov Valvasorjevih ponatisov knjige o evropskih grbih. obubožal, nobena od najimenitnejših rodbin na Slovenskem ni hotela odkupiti njegove bogate knjižnice, grafičnih in drugih vrednih zbirk. Tako so končale pri zagrebškem škofu Mikuliču. “Nocoj, ko se Krško za vse Slovence spominja njegove domoljubnosti, tlačimo v sebe bridek sum, da najbrž danes ne bi ravnali nič drugače, škoda bi se nam zdelo denarja. Kaj pa dajemo kulturi? Iz državnega denarja trikrat manj kot pred štirimi leti!” je bil oster dr. Kmecl in dodal, da se Slovenci hvalimo s kulturo, ki je nastala z odrekanjem in obubožanjem. Prisotne in vse Slovence je še opomnil, da se je Valvasor, ko je bilo potrebno, takoj postavil na čelo (panjskih vojščakov, izumil poseben postopek za ulivanje brona, samo da bi lahko izpolnil željo Ljubljane po Marijinem spomeniku, postavil lastno bakroreznico in zaposlil v njej nadarjene mojstre iz vse Evrope, napisal enciklopedijo svoje dežele, študiral v arhivih, potoval, zapisoval in risal gradove, cerkve, kraje, naravne znamenitosti, grbe in rastline. B. DUŠIČ-GORNIK na 2. strani: • Krmeljska Metalna gre v stečaj 3. strani: Trgatev na pamet poslabša vino 5. strani: Odpuščeni delavci gredo do konca 6. strani: Ribniško gospodarstvo pred zlomom 7. strani: Tri ure so mleli za prazen nič 11. strani: Kdo spleta gnezdo vohunov 12. strani: Vojaški rok brez puške 15. strani: Je ponudba SKD za združitev iskrena? na na na na na na na petek, 24. 9. VLADO KALEMBER in SREBRNA KRILA Informacije in rezervacije: tel.: (0608) 31 -352. tSoCaja D\illzo Nadaljevalo se bo pretežno sončno vreme, le v soboto so možne manjše padavine. NOVOMEŠKI SIMFONIKI VSE BOLJŠI - Novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja je v petek še enkrat navdušil Novomeščane, ki so za začetek prisluhnili glasbi Schuberta, B. Ipavca in Handla, v drugem delu pa so jim dlani ogrele lahkotnejše melodije J. Straussa, M. Mendelsona, Talleja in (Vebrovi odlomki iz mjuzikla Fantom iz opere. Repertoar vse boljših novomeških simfonikov je širok - od klasične glasbe pa vse. do rocku in jazza - in gre dobro v ušesa, zato ni Čudno, če je kar nekaj ljubiteljev glasbe ostalo pred zaprtimi vrati polne avte osnovne šole Grm. S solom v llandlovern Concertinu za trobento in godala se je izkazal Jernej Krme iz Škocjana, študent drugega letnika srednje glasbene šole v Ljubljani in nekdanji dirigentov učenec. (Foto: I. Vidmar) .k Krmeljska Metalna gre v stečaj ££ Od 267 delavcev naj bi v zdravem jedru nastalo novo podjetje zaposlovalo le še 126 delavcev - “Ljudje, ki so nas pripeljali do tega, morajo odgovarjati,” terjajo delavci KRMELJ - Metalna - Tovarna konstrukcij in naprav (TKN), d.o.o., je imela v “zlatih” časih, ko je med drugim delala še oklepnike za bivšo JLA, zaposlenih 335 delavcev. Po razpadu jugoslovanskega trga in izgubi namenske proizvodnje so imeli Krmeljčani ves čas premalo dela. In ker niso našli nadomestnega programu, so zmanjšali število zaposlenih, zvečine z dokupom let in prekvalifikacijami, na 267. V zadnjem času so se v Metalni nakopičile še velike izgube in s pomočjo “matere” - mariborske Metalne, d. d., in republiškega Sklada za razvoj so izdelali program za stečaj stare Metalnine družbe in ohranitev proizvodnje v zdravem jedru novega podjetja. V tem naj bi bilo zaposlenih le 126 še delavcev. ne morejo več rešiti, ker je podjetje Kot je v.d. direktorja Metalne TKN Krmelj Rudi Bec 15. septembra pojasnjeval zbranim delavcem, se v tako kratkem času ni dalo pridobiti dolgoročnih poslov, kaj šele nadomestnega programa, poslovanje pa so vseskozi spremljale lividnostne težave. Dejal je, da se iz velike izgube sami Mirko Murn IZŠEL POSLOVNI IMENIK KOMPASS LJUBLJANA - Gospodarski vestnik je skupaj z največjim evropskim izdajateljem poslovnih imenikov - švicarskim Kompas-som izdal najnovejši poslovni imenik Slovenije. S tem se je naša država vključila v informacijski sistem, ki deluje v 138 državah po vsem svetu in ki po tej plati združuje več kot milijon podjetij. Njegova največja prednost je velika uporabnost enotnega klasifikacijskega sistema UCS, ki vključuje več kot 50.000 izdelkov in storitev. V slovensko izdajo poslovnega imenika je vključenih 8.700 aktivnih slovenskih podjetij. Poleg poslovnega imenika v obliki knjige je Gospodarski vestnik izdal tudi disketo, s pomočjo katere je podjetje lahko vključeno tudi v Kompass-on line, kar omogoča takojšen dostop do podatkov v podjetjih tujih držav in seveda Slovenije. preveliko, premajhen je izplen, večina poslov je za mesec ali dva in pri hudi konkurenci iz vzhodnoevropskih držav so Krmeljčani pri ponudbah predragi. Bec je poudaril, da nč gre za klasičen stečaj, saj naj bi tega prekinili, “ko bi firmo finančno očistili.” Poleg 126 delavcev (34 bo re-žijcev) v zdravem jedru naj bi bilo še 20 do 40 delavcev zaposlenih pri raznih projektih. Po besedah direktorja Beca je po informacijah s slovenskega obrambnega ministrstva velika verjetnost, da bodo krmeljski kovinarji eden proizvajalcev vojaške opreme za izvoz. Predsednik Metalne, d.d., Mari-hor, Marjan Anžur, je pojasnil, da je že več kot tri leta v sanaciji celotna Metalna in da je to boleč proces, ki ne gre brez žrtev. “Sanacija ni možna brez rešitve starih dolgov!” je poudaril Anžur in omenil, naj bi pri “čiščenju” 100 milijonov dolarjev dolgov pomagal tudi Sklad za razvoj. Anžurje povedal, da predstavlja izguba krmeljske tovarne kar okrog 70 odst. njenega celotnega prihodka, kar je največ od vseh družb pod streho Metalne, d.d. Dejal je, da so v programu za ohranitev zdravega jedra TKN upoštevali tudi socialno plat. Izrazil je upanje podobno kot Bec, da bodo zgradili novi Krmelj.Predsednik upravnega odbora Metalne TKN Jože Kovač se je zahvalil krmeljskim kovinarjem za VČERAJ ODPRLI SEJEM MODE LJUBLJANA - Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar je včeraj na ljubljanskem sejmišču odprl 40. slovenski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene konfekcije in galanterije, na katerem 226 razstavljalceV iz 13 držav na 6.000 kvadratnih metrih razstavne površine prikazuje svoje najnovejše modne dosežke. V sklopu sejma, ki bo trajal do vključno sobote, 25. septembra, bo vsak dan ob 12. in 16. uri modna revija, danes'ob ji. uri pa bo revija Jana slavnostno podelila najboljšim modnim kreatorjem nagrade zlate Jane. Vstopnina za sejem je 400 tolarjev za odrasle in 200 tolarjev za vse, ki jim priznajo polovični popust. Samo še pičel mesec pravica do ugodnosti 19. oktobra pomemben datum za stanovalce LJUBIJANA - Za odkup prejšnjih družbenih stanovanj pod posebnimi pogoji in popusti imajo imetniki stanovanjske pravice in njihovi ožji družinski člani časa samo še pičel mesec. Tako namreč določa veljavna stanovanjska zakonodaja. Po 19. oktobru bodo sicer vsi najemniki, ki so sklenili najemno pogodbo za nedoločen čas, imeli predkupno pravico, vendar bo ceno stanovanja lastnik lahko oblikoval prosto, torej po svoji presoji. Prav tako naj bi najemniki - doslejšnji imetniki stanovanjske pravice - lahko samo še do 19. oktobra zahtevali odpravnino v višini 30 odst. vrednosti stanovanja - če ga izpraznijo. Se vedno pa ostaja v veljavi popust za vsako leto krajšo dobo odplačevanja tistim kupcem stanovanja, ki so se odločili za obročno odplačevanje. To pravico bodo imeli vsi, ki so v minulih dveh letih odkupili prejšnje družbeno stanovanje, ne glede na to, kdaj bodo zahtevali podpis aneksa k pogodbi od prejšnjega lastnika. In kako je razprodaja družbenih stanovanj potekala doslej? Od celotnega stanovanjskega sklada v družbeni lasti je bilo prodanih nekaj manj kot sto tisoč stanovanj, komaj pičla polovica vseh. Stanovanjski skladje imel lani dobre tri milijarde devetsto milijonov tolarjev prihodkov. Občine pa so od prodaje stanovanj dobile več kot 10 milijard tolarjev. Ta denar naj bi porabile za gradnjo in nakup stanovanj, za dodeljevanje posojil (mladim družinam) ter za nakup nadomestnih stanovanj. Pa so ga porabljale za druge namene. Mini-ŠjtitStVrr 7,p ;bkolje in prostor jih je zato nekajkrat “ostro pokaralo”. Kakšni so rezultati inšpekcijskega pregleda, ki ga je terjalo od SDK, pa ni znano. Od uveljavitve stanovanjskega zakona do 31. marca letos je 1.046 imetnikbv stanovanjske pravice, ki so stanovali v občinskih stanovanjih, zahtevalo odpravnino, saj bodo stanovanja izpraznili. Za to se je odločilo tudi približno 2.000 imetnikov stanovanjske pravice v stanovanjih, ki so last podjetij. Slovenske občine trenutno razpolagajo s 521 praznimi stanovanji. Prosilcev za dodelitev socialnega stanovanja je v Sloveniji kar 13.000. V prvem trimesečju letošnjega leta pa so občine za “socialna” prekrstile ali kupile manj kot 300 stanovanj. Vsi ti podatki pričajo, da država pomaga predvsem tistim, ki si znajo do materialnih dobrin tako ali drugače pomagati tudi sami, revne sloje slovenskega prebivalstva pa vse bolj pušča na cedilu. To je razvidno tudi iz napovedi, da se bodo v skoraj vseh občinah že ta mesec dvignile neprofitne najemnine (ponekod celo za 100 in več odst.). Še vedno se tudi ne ve, kako se bo končala pravda med nosilci stanovanjske pravice, stanovalci v hišah povojnih nacionalizirancev, in lastniki teh stanovanj, ki so jim bila (ali jim še bodo) vrnjena. VINKO BLATNIK “dosti potrpežljivo spremljanje sanacije in izrazil upanje, da bodo vsi sprejeli ta program za svojega, za Metalnino in svojo prihodnost. Obljubil je, da se bodo zavzeli za takega stečajnega upravitelja, ki bo delal njim v prid. Delavci so podobno kot predsednik stavkovnega odbora Mirko Murn na zboru odločno zahtevali, naj jim zagotovijo socialno varnost, predvsem pa izplačajo regres za letni dopust in avgustovske plače, posebej še, ker so, kot so povedali, delavci v preostalih družbah Me- • Navkljub temu, da jim predstavniki Metalne niti Valter Nemec i. republiškega Sklada za razvoj niso dali določnih obljub, da bodo izpolnili njihove zahteve, so delavci naposled le sprejeli ponujeni program. K temu so gotovo prispevali predhodni pogovori s predstavniki območnega in svojega sindikata (skoraj vsi delavci so vključeni v svobodne sindikate), ki so pozivali k strpnosti, hkrati pa zagotavljali, da se hodo borili za izpolnitev vseh pravic in zahtev za socialno varnost delavcev. talne že dobili regres. Ko je predsednica Vera Mihatovič povedala, da je Metalna dala TKN 600.000 mark posojila, ji je delavec Jože Strupeh oponesel, da si je morala TKN najemati draga posojila za plače takrat, ko so bile druge Metalnine družbe nosilec poslov, Krmeljčani, kot podizvajalci, pa svojih izdelkov niso dobili plačanih pravočasno. Delavce, ki so vedeli, da jim je TAM dolžan še okrog 19 milijonov tolarjev, je zelo razburilo, ko so iz ust računovodkinje Marte Knez zvedeli, da so jim v TAM-u pokazali dokument, na katerem je podpis bivšega direktoija Marka Borštnarja, da se Krmeljčani odpovedujejo zamudnim obrestim. “To je gospodarski kriminal!” je ogorčeno zavpil predsednik stavkovnega odbora Mirko Murn. P. PERC SPET SEJEM V KRANJU KRANJ - Včeraj so na Gorenjskem sejmu odprli strokovno specializiran sejem z naslovom Slovenski proizvod - slovenska kakovost, hkrati pa tudi širokoprodajni jesenski sejem z veliko gobarsko razstavo. Zanimivi prireditvi bosta odprti do vključno 28. septembra. Vabljeni! kočevske proge Posebni vlaki, govor ministra Umeka, zabava s sejmom KOČEVJE - 25. septembra bo v Kočevju vrsta prireditev ob 100-let-nici kočevske proge. Najprej bodo ob 12.30 v posebnem vagonu na železniški postaji odprli razstavo o gradnji kočevske proge. Med 13.25 in 14. uro bodo pripeljali posebni vlaki z gosti in slavnostni vlak. Gostom in udeležencem bosta nato na železniški postaji spregovorila predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič in minister za promet in zveze Igor Umek. Vmes, od otvoritve razstave dalje, in še po govorih bodo nastopali Delavska godba Kočevje, Celovška pihalna godba, IVifarski muzikanti, harmonikar Matevž Novak, mažoretke itd. Nato bodo gostje in drugi udeleženci svečanosti krenili v središče mesta. Po vsem mestu bodo stojnice, na katerih bodo ponujali tudi po ugodnih cenah razno blago. Mestno središče bo za to priložnost zaprto za promet z vozili. Povsod bodo stojnice, zabava, razne igre, pripravljeni pa bodo tudi veliki šotori za primer slabega vremena. Zabavo s sejmom na mestni ploščadi, ki bo namenjena predvsem najmlajšim pa tudi odraslim, pripravlja Žitov “Bistro Metka”, ki bo organiziral živžav za otroke, otroško modno revijo, podelitev nagrad predšolskim otrokom za izdelke in risbe na temo vlak, pokušnjo izdelkov Žita, Gorenjke, Šumija, Cbca cole in Union piva. Na sporedu bodo tudi nagradne družabne igre (rdeča nit bo nekdanja olimpijska disciplina vlečenje vrvi, v kateri bodo nastopale štiričlanske ekipe, zmagovalna pa bo dobila 10.000 tolarjev). Igral bo ansambel Festa. V središču mesta bpdo seveda spet nastopali ansambli (še “Ve-bleti” itd.), godbe, mažoretke itd. J. P. DOLENJSKI OBRTNIKI BREZ PRIZNANJ CELJE - Na letošnjem izjemno dobro obiskanem 26. mednarodnem obrtnem sejmu v mestu ob Savinji je posebna priznanja, zlati, srebrni in bronasti ceh, podelila Obrtna zbornica Slovenije. Žal med 36 dobitniki ni niti enega obrtnika z območja, ki ga pokriva Dolenjski list, torej z območja širše Dolenjske. Seveda če sem ne štejemo Grama Gril, d.o.o., iz Grosupljega, ki je za tlakovce s kremenčevim betonom dobil zbornično priznanje srebrni ceh. % 0 A d ODKRILI SPOMENIK S PLOŠČO - Na svečanosti v Slemenih so minulo nedeljo odkrili spomenik 68 žrtvam in pohitim domobrancem. Na fotograjiji: z žalne spominske svečanosti. (Foto: Primc) Na Slemenih spomenik žrtvam Še en spomenik pobitim domobrancem - Govorniki so se zavzeli za spravo in pravico do spomina SV. GREGOR - Spomenik pobitim domobrancem so odkrili pri Sv. Gregorju minulo nedeljo, 19. septembra. Ob tej priložnosti je bila najprej v vaški cerkvi slovesna maša, ki jo je bral ribniški dekan Maks Ipavec, nato pa še žalna svečanost na pokopališču, kjer so postavili spomenik, pravzaprav spominsko ploščo z 68 imeni padlih in pobitih Sleme ncev. Na svečanosti na pokopališču je najprej v imenu domačinov govoril Janez Oblak, ki je orisal tragične vojne dni pred okoli 50 leti. Posebno je poudaril: “Objektivno je treba reči, da brez množične vstaje Primorcev v NOV slednja ne bi bila priključena k matični domovini, brez slovenskega domobranstva in mobilizirancev v nemško vojsko pa bi Nemci majhen slovenski narod uničili, saj je Slovenija na tako pomembnem položaju, prek katerega vodijo poti na Balkan in v Italijo.” Zavzel se je še za dejansko spravo, če hočemo obstati, prebroditi vse afere in divje lastninjenje. V imenu Slovenske nove zaveze je govoril dr. Tine Velikonja, ki je poudaril, da s(m)o se tu zbrali, da bi popravili nekaj zamujenega in krivico, saj ima vsak pravico do pokopa, pogreba, groba in spomina. V kulturnem delu programa so nastopili moški pevski zbor Slemena in domači recitatoiji. Žalne svečanosti pa so se poleg več sto domačinov ter sorodnikov padlih in žrtev s tega območja in iz bolj oddaljenih krajev udeležili tudi predstavniki nekaterih organov in strank iz domače in sosednih občin, predstavniki Slovenske nove zaveze in drugi. J. PRIMC — Katera “prava” zgodovina? Skregani Sloveniji pride prav vsak izgovor, da se lahko prepira naprej. Politikom z leve in z desne, ki jo tako ali drugače vodijo, se pri tem sklicujejo na vseslovenski interes, ki da ga zastbpajo, in na zgodovinsko utemeljenost svoje politike. Izkoristijo vsako priložnost, da nasprotniku dokazujejo njegovo zmoto in svoj prav. Tako se dogaja, da pisarna predsednika države nasprotuje praznovanju obletnice osamosvojitve, za katero se ogreva obrambni minister. Slednji vrača predsedniku s teni, da ne odobri udeležbe častne čete na proslavi ob obletnici zloma fašizma. Itd. Sploh ne gre za proslavo in za udeležbo. Povprečno obveščenemu Slovencu je jasno, da je v ozadju vsega vprašanje, kaj pomeni ta ali oni dogodek iz slovenske preteklosti temu ali onemu Slovencu, ki danes dela zgodovino. Kajti vse bolj se zdi, da Slovenija kot država nima odnosa do preteklosti. S tem smo spet pri proslavah. Slovenija ne ve, za katero naj se odloči in kako naj doseže, da bo odločitev držala. TOMO ČOVRAN, lastnik trgovine in čevljarstva v Brežicah: “Po moje je najbolje, če bi Slovenci, pozabili, kar je bilo. Vsak naj praznuje, kar hoče, samo naj se že enkrat nehajo prepirati, kako je bilo. Vsi, ki imajo vsaj nekaj pameti, bi morali čimprej pozabiti. Sam se sploh ne obremenjujem s preteklostjo, se ne ogrevam ne za eno ne za drugo stran. Kaj naj počnem s tem, kar je bilo, saj imam dosti svojih prob- lem°v! JOŽE KLENAVŠEK iz Gorenjega Leskovca pri Krškem: “Ne bi smeli po nepotrebnem obremenjevati mladih ljudi, ki niso imeli nič zraven. Ko govorimo o preteklosti, moramo upoštevati, da je bila vojna in da ni bilo izbire. Tisti, ki so bili vpoklicani v nemško vojsko, so morali iti, drugi, ki so ostali doma, so bili pod drugo komando. Krivic iz preteklosti se ne da kaj dosti popraviti, bolje bi bilo, če jih zdaj ne bi več delali.” IVO KULJAJ, novinar Delavske enotnosti, doma iz Gabrja: “Vsaka proslava po demokratičnih volitvah je legitimna, naj jo imajo partizani, domobranci, lovci ali kdo drug. Stvar te države pa je, da se v državnem zboru odloči, kateri od dogodkov je tako pomemben, da mu prizna državni pomen. Takšna praznovanja je potrebno zakonsko registrirati. Mislim, da je to edina rešitev sedanjih zapletov v vladi in smešenja pred očmi svetovne javnosti.” IVAN BRUDAR, učitelj na osnovni šoli v Kočevju: “Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bil pomemben dogodek za slovensko državo, ki se ga ne bi smeli sramovati, ampak bi ga morali praznovati z vsemi častmi. Na zboru ni bilo govora o slovenski suvereni državi, a so bili sprejeti drugi I pomembni sklepi. Takrat na slovenski zastavi ni bilo zvezde, če je KP pozneje prevzela oblast, za to ni kriv kočevski I zbor.” n JANEZ MIHELIČ, ravnatelj šole v Loškem potoku: “Po mojem mnenju ne bi smelo biti sporno praznovanje obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Kljub vojni je bila večina odposlancev na terenu izvoljena res demokratično, kolikor je bilo v vojnih razmerah možno. Eden pomembnejših sklepov je bil gotovo tisti o priključitvi Primorja Sloveniji, ki ga gotovo ne bomo razveljavili, čeprav nekateri oporekajo zboru in sklepom.” JURKICA REDENSEK, tajnica direktorja M-Kopitarne Sevnica: “Proslave, ki obeležujejo kakršnekoli dogodke iz naše preteklosti izpred 20, 50 ali 100 let me nič ne motijo, ker je vse to del naše zgodovine in ne bi smeli tega pozabiti. Kajti če zanikamo svojo preteklost, si sekamo korenine, ki jih vsak narod, ki nekaj da na svojo zgodovino, še posebej neguje in spoštuje. Zato je nestrpnost v tej zvezi tudi znak nizke civilizacijske, kulturne ravni.” OLGA GOLOBIČ, delavka v mokronoškem obratu podjetja Induplati Jarše: “Ne vem, zakaj se nekateri tako razburjajo zaradi teh ali onih proslav. Meni se zdi razumljivo, da primerno obeležimo priključitev Slovenskega primorja Sloveniji, a tudi zbor kočevskih odposlancev je bil pomembno dejanje za državo. Morda je proslav kar preveč, kot da bi hoteli z njimi zamegliti vse slabše gospodarske rtizmere in da nam je delavcem še slabše kot prej.” SLAVICA, MITROVSKI, ekonomski tehnik iz Črnomlja: “Mislim, da ima vsakdo pravico na primeren način proslaviti dogodke iz zgodovine. Tudi udeležba politikov in častnih čet slovenske vojske na proslavah me ne moti. O tem, kje bo častna četa prisostvovala proslavi naj presodi država glede na pomembnost dogodka za ves slovenski narod. Vsak naj proslavlja svoje in naj se v druge ne vtika.” IVAN JAKLIČ, upokojenec iz Suhorja: “Mladi fiolitiki, ki niso preživeli strahot druge svetovne vojne ne morejo razsojati o tem, kdo lahko proslavlja in kdo ne. Moji starši so za vedno ostali na Rabu, kjer smo pred kratkim imeli proslavo - Hrvati in Slovenci skupaj. S petnajstimi leti sem moral v partizane, zato me boli, če na naših tleh proslavljajo nekdanje okupatorje. Take proslave bi morala država prepovedati.” DOLENJSKI UST K t. 38 (2301) 23. septembra 1993 DRŽAVNO PRVENSTVO V ORANJU IN POSVETI MARIBOR - Na parceli Agrokombinata Maribor v Pesnici bo v petek in soboto, 24. in 25. septembra, 2. državno prvenstvo v oranju. Ob tem tekmovanju bo v omenjenih dneh tudi več drugih prireditev in posvetov, med njimi posvetovanje o eroziji, v Motelu Pesnica, na katerem bo med drugimi nastopil s svojim referatom mag. Marjan Dolenšek iz kmetijske svetovalne službe v Novem mestu. Sodelovali bodo tudi tuji strokovnjaki. m m Trgatev na pamet lahko škodi Mag. Mitja Kocjančič iz Kmetijskega inštituta Slovenije o letošnjem grozdju, trgatvi in obravnavi mošta - Glavna trgatev bo ob koncu prihodnjega tedna NOVO MESTO - V torek dopoldan seje v našem uredništvu oglasil mag. Mitja Kocjančič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, mož, ki je skupaj s svojimi sodelavci dolžan spremljati dozorevanje grozdja v posavskem vinorodnem rajonu. Z njim smo se pogovarjali o ta čas najbolj aktualnih problemih v zvezi s trgatvijo in kletarjenjem letošnjega letnika. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Minuli tržni petek je največ pozornosti vzbujala Margareta iz Oz-lja v sosednji Hrvaški, ki je na tržnico prinesla veliko gajbico jurčkov. Prodajala jih je po 700 tolarjev kilogram. V zvezi s tržnico je zanimivo še to, da so v Novem mestu inšpekcijske službe resno vzele v roke odlok o prepovedi prodaje tekstilnih izdelkov na tržnicah, zato je ta del tržnice že ves teden prazen. Med cenami pa smo tokrat izpisali naslednje: vreče paprike po 80 tolarjev kilogram, feferoni 300, limone 80, jabolka za ozimnico 50, slive 120, zajec (1,3 kg) 700, kokoš (3 kg) 1000, jajca 14, grozdje 150, zelje 80, radič 200, koren 100, črna redkev 100, marelice 80, domače grozdje 80, hruške 100, fižol 400 in jagode 350 tolarjev. V kiosku Sadje in zelenjava je kivi 205, breskve 165, jabolka 50, banane 99, hruške 75, mandarine 55, grozdje 150, česen 210, čebula za ozimnico 48, zelje za ozimnico 35 in limone 121 tolarjev. Pri Deladiniju so banane 100, grozdje 160, hruške 90, breskve 180, krompir 50, čebula 48, česen 350, solata 200, rdeča paprika 150, zelje 45, sveže fige 280 in šai 200 tolarjev. šampinjoni sejmisca BREŽICE - Na sobotnem rednem tedenskem sejmu so prodajalci ponujali 138 do tri mesece starih in 52 starejših prašičev. Prvih so prodali 87 po 230 do 270 tolarjev, drugih Pa 13 po 181 do 220 tolarjev kilo-firam žive teže. Rane sorte chardonnay, beli pinot, sauvignon in druge že vrejo v kleteh, v torek, 21. septembra je predviden rok za pričetek trgatve laškega rizlinga, kraljevine in frankinje v bizeljsko-sremiškem okolišu, od danes naprej pa za te sorte tudi na Dolenjskem. Za ostale sorte: žametovko, plaveč, šipon in druge pozne sorte bo rok trgatve določen po ponovnih ogledih vinogradov. Najmanj teden dni bo še potrebno počakati do splošne trgatve, seveda če ne bo dolenjskih vinogradov poleg suše, toče in gnitja doletelo še kaj nepredvidenega. Po besedah mag. Kocjančiča je spremljanje dozorevanja grozdja ena večjih in pomebnih nalog inštituta, ki jo opravlja skupaj s kmetijskimi referenti, pospeševalci, inšpektorji in enologi iz določenega območja. “Takšni komisijski ogledi vinogradov naj bi vinogradnikom pomagali do boljšega pridelka, vendar se naših navodil poslužujejo le redki. Od trgatev “na pamet” težko pričakujemo dober letnik,” meni mag. Kocjančič. Komisija je bila letos v vinogradih že petkrat. Pri delu so natančni. Najprej iz desetih jagod določene sorte z refraktometrom izmerijo stopnjo sladkorja, približno dva kilograma grozdja določene sorte pa odnesejo s seboj v inštitut, kjer jih Prednost kmetom O osnutku pravilnika za dodeljevanje posojil KOČEVJE - Med razpravo o osnutku pravilnika za dodeljevanje posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva so na zadnji seji občinskega izvršnega sveta sklenili najprej, naj bo to samostojen pravilnik, torej ne bi bil le del podobnega pravilnika za razvoj malega gospodarstva, ki je že sprejet. Upravičene so namreč nekatere posebne ugodnosti za kmetijstvo. Nadalje so menili, da je treba osnutek pravilnika še nekoliko popraviti. Posojil naj ne bi dajali naravnost iz občinskega proračuna, ampak naj bi denar, namenjen za posojila, oplemenitili pri bankah, hranilnicah ali zavarovalnicah. Predlagano je bilo tudi, naj bi v ta sklad namenili več kot le predvidenih 20 odst. podobnega sklada za malo gospodarstvo. Posojila so namenjena pri osnovni kmetijski dejavnosti za gradnje (po končani tretji fazi) in adaptacijo gospodarskih poslopij. Podrobno bodo določeni pogoji za posamezne kmetijske dejavnosti, na primer za govedorejo hlev za najmanj 10 in največ 50 glav itd. Možno pa bo zaprositi tudi za posojila za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Za posojilo lahko zaprosijo zasebniki in podjetja, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost in jo opravljajo na območju domače občine. Prednost pri dodelitvi bodo imele kmetije z demografsko ogroženih območij in tiste, ki zaposlujejo več polnoletnih članov družine, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. J. PRIMC Kmetijski nasveti V zemljo le razkuženo seme Česar ne vidi oko, zlahka odkrije mikroskop. Na običajnem se-atenu pšenice ni videti ničesar, toda dokazano je, da se z njim Prenaša kar štirideset glivičnih bolezni, nekaj bakterioz in viroz ter celo nematoda. Podobno velja tudi za semena drugih žit, zato je še kako primemo priporočilo o razkuževanju semena pred setvijo. Kdor kupi seme v semenarni, si bo seveda prihranil delo in skrb, k° pa zato seme dražje plačal. V prometu s semenjem veljajo slroga pravila in stroga kontrola. Na tržišče smejo samo semena v Zaprti embalaži, ki so opremljena z deklaracijo, v kateri je zapisano Vse, kar je za kakovost semena odločilno. Zajamčena mora biti Pristnost semena, čim večji odstotek kalivosti, izenačena velikost Zrn, kar najmanj plevelnih zrn in drugih neželjenih primesi ter kar najmanj poškodb, seme pa mora biti obvezno tudi razkuženo. Na vse to, zlasti pa na slednje, ne sme pozabiti kmetovalec, ki sam pripravi seme za setev. Razkuževanje je v praksi lahko izvedljivo zlasti sedaj, ko imajo ljudje na voljo mešalce za beton, vanje natrosijo seme in priporočene fungicide za razkuževanje, vendar strogo v skladu s priloženimi navodili. In še pozor: razkuženo seme ni več uporabno za živež ali krmo! Kemična industrija ponuja mnoge pripravke za razkuževanje, s katerimi je mogoče preprečiti različne glivične bolezni, predvsem Plesni in rje, ki so postale ob intenzivnejšem pridelovanju žit zelo nevarne. Pripravke prodajajo pod imenom vitavax 200, baytan FS 150, raxil, benit univerzah panoetine 35, idr., v katerih je strupena aktivna snov. Običajen odmerek je 200 g na 100 kg semena, kar zadošča za nekaj več kot polovico hektarja posevka. Mešanje mora nni temeljito, da se razkužilo kar najbolj enakomerno porazdeli po Površini semenovih zrn. Inž. M. L. temeljito analizirajo. Izmerijo težo, količino soka 100 jagod, določijo titracijske kisline, pH vrednost, vinsko kislino in sladkor. Iz izmerjenih kislin in vsebnosti sladkorja določi- Mug. Mitju Kocjančič: “Sladkor v moštu večkrat kontroliramo in ko tega ni več, mošt dotočimo do polne posode in dodamo tekoče žveplo. Ko se mošt očisti, ga prvič pretočimo. ” jo indeks zorenja grozdja. Sele potem občinskemu upravnemu organu svetujejo, da izda odločbo o trgatvi posamezne sorte. Srednje rane sorte na Bizeljskem so pri dozorevanju nekaj naprej pred Dolenjsko in Belo krajino. Prav v belokranjskih vinogradih se pozna, da je bila suša največja. Belo grozdje sedaj gnije zaradi prevelike količine padavin, zato se je že marsikateri vinogradnik odločil za trgatev. Takšne, prej obrane sorte je potrebno dosladkati, vendar samo toliko, kolikor je za sorto ob normalem zorenju predpisano. Laški rizling naj bi ob nomalni zoritvi vseboval 16 odst. sladkorja in če ga vsebuje le 14 odst. je 2 odst. potebno dodati v obliki konzumnega sladkorja, nikakor pa ne več. Traktor oije sam Daljinsko vodenje omogoča delo brez voznika - Kdaj novost pri nas? Novost našim kmetom ni dosegljiva, to pa ne pomeni, da o njej ni dovoljeno sanjariti. Finska firma Kone Sampo je namreč javnosti predstavila daljinsko voden traktor, ki orje brez voznika. Poganja ga šestvaljni motor z močjo 167 kon (123 kW), njegova moč pa se prenaša na kolesa brez klasičnega menjalnika in sklopke. Ker odpade potreba po voznikovi kabini pa tudi po sklopki in menjalniku, je kljub dodatnim mehanizmom za daljinsko vodenje lažji in celo cenejši od običajnega sodobnega traktorja. Kot poroča izdelovalec traktorja, poteka upravljanje nove- :>rja, poteka upravljanje nov< ga traktorja prek video podpi sga daljinskega vodenja, ž r- tega daljinskega vodenja, že prihodnje leto pa bodo v trak-toije brez voznika vgrajevali samostojne navigacijske sisteme, ki bodo s pomočjo radarja in sistema za prepoznavanja okolja omogočili povsem samostojno delo traktoija. Tako bo kmet lahko kar iz pisarne nadziral delo traktorja ali pa celo več traktorjev hkrati. Na ta način si bo močno olajšal naporno in dolgočasno delo na velikih parcelah (ki pa jih pri nas žal nimamo, op. ur.). (Profi 10/92) Vsako dosladkanje za vino, ki bodo šla v prodajo, je potrebno prej najavili kmetijskemu referentu v določeni občini. Seveda je najbolje počakati, da grozdje dozori po nomalni poti,” pove mag. Kocjančič in doda, da bo letos kletarjenje belih sort mošta prav tako problematično kot lansko leto. “Nujno bo razsluzevanje in cepljenje mošta s selekcioniranimi kvasovkami. Po končanem vrenju, ki naj ne bi trajalo več kot 10 dni (začne se biološki razkis, ki kislino še zmanjšuje), je potrebno mošt žveplati in pretočiti. Gnilo grozdje je pred razsluzevanjem potrebno žveplati s tremi žveplenieami na KM) litrov mošta. Bele sorte mošta naj vrejo pri nižjih temperaturah. Če se vrenje ustavi pred porabo vsega sladkorja, je potrebno hitro ukrepati, pa tudi takrat, ko mošt predolgo tiho vre. Vzorce je potrebno kar najhitreje nesti v analizo in ustrezno ukrepati. Moštu se lahko pomaga v jeseni, marca, ko se pokvari, pa je ta pomoč že prepozna,” meni mag. Kocjančič. Mag. Kocjančič meni, da bo letošnji cviček lahko kvaliteten, če bo žametovka počakala do polne zrelosti. Drozge ni potrebno žveplati, seveda pa je prav, da jo prav tako cepimo s selekcioniranimi kvasovkami, na tropu pa zaradi izluževanja barvila pustimo največ tri dni. Klobuk je potrebno kar največkrat dnevno potopiti in dobro mešati. “Seveda je na Dolenjskem usoda nioštov in vina zapisana v posodi. Zlasti v posodi, kjer se je lani vino pokvarilo, je potrebno sod zapariti in ga temeljito oprati s pralno sodo. Tudi za vrenje je še najbolj primerna kovinska posoda,” je še dodal. JANEZ PAVLIN KOČEVJE: 9. OKTOBRA KONJSKE DIRKE KOČEVJE - Na farmi Mlaka pri Kočevju bodo 9. oktobra konjske dirke, in sicer v petih disciplinah: polnokrvni konji angleške pasme, polnokrvni konji arabske pasme, športni jahalni konji, kmečki konji, ter prikaz romskih jahalnih veščin. Organizira jih M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ki zbira za to prireditev tudi pokrovitelje, ki bi pomagali pri delnem kritju stroškov; predvsem naj bi prispevali za nagrade. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Maceracija rdeče drozge V nadaljevanju prejšnjega članka hočem spomniti na alkohol, ki nastaja v moštu z alkoholnim vrenjem in vpliva na hitrejše topljenje barvil v jagodni kožici. Opazovanje obarvanosti mošta s prostim očesom nam sicer daje ie delno informacijo o bodoči barvi vina, sam videz namreč ne zadostuje. Vtis o obarvanosti ni enak, če opazujemo vino pri dnevni svetlobi ali pri luči. Za odločitev o trenutku prešanja potrebujemo še več znakov. Najzanesljivejši podatek je količina nastalega alkohola. Za nastanek alkohola sta bila potrebna čas in temperatura mošta. Vsi ti dejavniki pospešujejo raztapljanje barvil in taninskih snovi v jagodni kožici in podatek o alkoholni stopnji je zanesljivo znamenje o možni količini barvil v moštu. Stopnja obarvanosti in trpkosti vina pa ni enaka za vsa rdeča vina. V posavskem rajonu lahko zajamemo večino rdečih vin, če upoštevamo naslednje tri vrste vin: dolenjski cviček, metliško črnino in modro frankinjo. Značilnosti dobrega dolenjskega cvička so: • svetleča barva in blagi tanini, • vinska cvetica po žametovki, • svežina. Da pridelamo takšno vino, moramo usmerjati maceracijo jagodnih kožic tako, da cviček ne bo trpek. Zato ne smemo dovoliti, da se nam mošt preveč segreje; priporočam temperaturo med 21 in 23 C. Pri višji temperaturi bi bilo izluženo v dobrih letih preveč barve, taninov in izhlapela bi čudovita žametovkina cvetica kakor tudi osvežujoči plin ogljikov dioksid (COj). Svetujem, da ob upoštevanju ostalih naštetih kazalcev začnete prešati tropine, ko povre ena četrtina sladkorja v moštu. To se lahko zgodi v dnevu in pol, lahko se pa zavleče tudi do 3 dni, če je alkoholno vrenje zaradi prenizke temperature ali drugega vzroka prepočasno. Metliška črnina se po svojih značilnostih razlikuje od dolenjskega cvička. Od metliške črnine pričakujemo višjo obarvanost, več polnosti v ustih, k čemur prispevajo tudi taninske snovi m cvetica. Le-ta ne spominja toliko na grozdje, ampak je spremenjena s snovmi, ki nastajajo kot stranski proizvod pri alkoholnem vrenju in prekrijejo vonj po grozdju. Da bi metliška črnina imela vse to, mora dalj časa fermentirati na tropinah. Priporočam prešanje šele, ko je povrela polovica žametnega sladkorja, to se pa skoraj ne more zgoditi prej kot v treh dneh. Da bi se izlužile iz. jagodnih kožic v mošt vse te snovi, ki oblikujejo čutno podobo metliške črnine, je potrebna višja temperatura mošta med maceracijo; svetujem vsaj od 23 do 25 C. Modra frankinja je po svojih bioloških sposobnostih zmožna dati v dobrih letinah krejpkejše, bogatejše rdeče vino kot ostale rdeče sorte, ki jih gojimo v posavskem vinorotlnem rajonu. Prednost modre frankinje ni samo v višji sladkorni stopnji, ki jo doseže v primeijavi z žametovko, temveč tudi v bogatejši jagodni kožici. Da bi vse te snovi prešle iz jagodne kožice v mošt, je potrebno več časa in več alkohola v mladem vinu. Zato ne smemo hiteti s prešanjem, temveč moramo spremljati temperaturo, ki naj bo med 25 in 27 C in nastavek alkohola ter prešamo šele takrat, ko povre tri četrt sladkorja. To se ne more zgoditi prej kot v štirih dneh, lahko pa traja tudi do sedem dni, če je temperatura prenizka. Tako skrbno pripravljana rdeča vina dosežejo vinsko kakovost. S prepovršnim maceriranjem ostanejo najdragocenejše snovi v tropinah. Kako potapljamo klobuk, je tudi važno. Orodje mora biti zaobljeno, da ne poškoduje jagodnih kožic. Klobuk je potrebno potapljati do štirikrat na dan. mag. JULIJ NEMANIČ Vinograd ne sprejme odpadkov Pri Romihovih v Selcah ima vinogradništvo tradicijo SELCE NAD BLANCO - Pri Romihovih v Selcah nad Blanco je že tradicija, da imajo dobro vino. Tudi 46-letni Jože Romih, čigar stari oče je imel že “pušelšank”, nadaljuje s tem izročilom dobrih vinogradnikov in kletarjev. Zemlje so imeli Romihovi premalo, da bi se lahko lotili živinoreje, čeravno je v hlevu vedno vsaj par krav. Okrog 3 ha obdelovalne zmelje (2 ha imajo v najemu) in 4 ha hoste je Romihove kar nekako prisiljeval v večjo specializacijo, v vinogradništvo. V Priklancah imajo 16 do 20 let star vinograd. Med 1800 trtami prevladuje žametna črnina, kakšno petino je modre frankinje, desetino pa kraljevine in laškega rizlinga. Jože je seveda član sevniških vinogradnikov in rad prisluhne besedam priznanih slovenskih strokovnjakov. In ker je že dolga leta naročnik Dolenjskega lista, marsikaj koristnega prebere tudi v našem časopisu ali Kmečkem glasu. Soglaša z inž. Maljevičem, ki nekoliko hudomušno pravi, da je žame- tovka odlična sorta, ki ima le to napako, da preveč rodi. Se pravi, da je treba v vinogradu navkljub bojaz- • Romihovi in drugi vaščani Selc, Pokleka so si vsqj nekoliko oddahnili, ker so le nekako prekrižali “republikancem” načrte, da bi zgradili odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ravno v nedrjih zemlje, ki daje rujno kapljico. 'ni, kaj bo še prineslo vreme, predvsem toča in morebiti kakšna pozeba, škarje uporabiti odločno, da ne bi bili trsi preobloženi. Zadnja leti- HELENA MRZUKAR Jože Romih na je bila v vinogradu Romihovih količinsko in kakovostna dobra, kot kaže, pa bodo s kakovostjo vina letos lahko še precej bolj zadovoljni. Sicer pa počakajmo, da bo grozdje v preši. P. P. DOBRA LETINA KROMPIRJA - Novinar Jože Musa iz Studia D je v nedeljo dopoldan med prebiranjem malih oglasov navrgel tole duhovito misel: “Dolenjci ste imeli sušo, kakršne ne pomnijo niti najstarejši. Potem je prišla še uničujoča toča z neurjem, na koncu pa je pridelka toliko, da ga ne morete prodati. ” Krompirju toča res ni škodovala pa tudi suša ga ni prizadela v dobri zemlji, zato je res dobro obrodil. Na Srednji kmetijski šoli Grm so z letošnjo bero semenskega krompirja nadvse zadovoljni. Na 4 ha njiv v Srebrničah so pridelek ves minuli teden pobirali dijaki in ob tem še tekmovali za nagrado. Razred, ki ga je pobral največ, se bo odpeljal na izlet. (Foto: J. Pavlin) gospodinjski kotiček Bob - hrana naših prednikov Bob je najstarejša znana stročnica in njegova uporabnost sega daleč v preteklost. Nekaj zapisov o bobu je celo v bibliji. V Homerjevih časih so Grki žrtvovali svojim bogovom pogače, narejene iz boba. Egipčani pa so bob prezirali, ker je bil v zvezi s pogrebi in mrtvimi. Verjeli so, da v njegovih cvetovih in plodovih bivajo duše rajnkih, čarovnice in druga nadnaravna bitja. Močno dišeči cvetovi so po ljudskem verovanju privlačili demone. Ob posebnih vremenskih razmerah lahko bob cveti zelo dolgo, to pa zmanjša pridelek. Zato pravi naš pregovor: “Bob v cvet, lakota v svet.” Rimljani so jedli bob ob pogrebih, s čimer so hoteli odgnati zle sile. Kasneje so uživanje boba med Rimljani prepovedali, kar pa seveda ni bilo všeč revnim slojem in politikom, saj so z bobom šteli volilne glasove. V prejšnjih časih so ga na veliko sadili, saj je veljal za najboljšo kmečko jed. Ljudje so trdili, da jih napravijo jedi iz boba močne. O bobovi trdnosti pa pravi pregovor: “Vse je bob ob steno” - ali vse je zaman. Poznamo pa še več drugih rekov, kot je tale: “Samo tam se dvakrat pove, kjer se bob melje.” Bob je bil dolga stoletja v Evropi zelo cenjena hrana, saj je reševal ljudi pogubne lakote. V srednjem veku je vsakogar doletela smrt, če je kradel z njiv bob in lečo. Danes le redko kje gojijo bob, saj so ga v zadnjem stoletju izrinili koruza, fižol in krom-pir. Med našo domačo hrano se je ohranilo kar nekaj okusnih jedi iz boba, kot je MLAD BOB S SLANINO. V malo slani vodi skuhamo 500 g mladega oluščenega boba in ga odcedimo. Segrejemo dve žlici ocvirkov, jih potresemo po bobu in postrežemo še toplo jed. Na enak način pripravimo tudi mlad bob v stročju. Okusna so tudi M1.ADA BOBOVA ZRNA V SMETANOVI OMAKI. Kuhan bob odlijemo, vodo pa shranimo za pripravo omake. To pripravimo iz 1 žlice surovega masla in 1 žlice bele moke. Zalijemo z odlito juho, dodamo poper, lovor in zeleno. Prevreli omaki dodamo kislo smetano, prelijemo po bobu in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Šentrupertu s pivo damo slovenskega gledališča in filma Mileno Zupančič, so se pretekli petek nekateri učenci tako vživeli v izvrsten nastop znane igralke (na sliki), doma z Bohinjske Bele, kjer je bil rojen tudi njihov ravnatelj Jožko Zupan, da bi skoraj pozabili na šolski avtobus za vozače. Učenci so zvedeli iz ust Zupančičeve, da je bil ravno njihov ravnatelj Zupan, takrat še gimnazijec, režiser Čarobne paličice, v kateri je Milena Zupančič prvič odigrata večjo vlogo. (Foto: P. Perc) zakonite poti za zaščito delavcev in da jim preostane le še stavka, ki so jo na zboru delavcev podprli soglasno in imenovali stavkovni odbor. Kljub pozivom na razgovor se predstavniki Sklada'RS za razvoj niso odzvali, zbora delavcev pa se je udeležil le direktor Belta, d.o.o., Leopold Pahor, ki je povedal, da imajo delavci pravilno izdane sklepe, vendar jim zaradi pomanjkanja • V Beltu stavkajo le presežni dalav-ei (269 je trajnih). Za stavko jim je direktor Balior zagotovil izpraznjene gornje prostore upravne stavbe, stavkajoči pa ne motijo delavcev, ki delo še imajo, saj je njihov interes, da bi podjetje Bell Livar poslovalo čim uspešneje, kar bi lastniku le omogočilo izpolnitev stavkovnih zahtev. sredstev lastnik podjetja ne more zagotoviti vseh pravic, sklad pa jt' delavce le pisno obvestil, da ni pripravljen doplačati razlik. Stavkajoči zahtevajo od lastnika podjetja izplačevanje nadomestil osebnega dohodka presežnim delavcem v skladu z vročenimi sklepi v višini, kot jo določa kolektivna pogodba kovinske in elektro industrije, pravočasno izplačilo odpravnin trajno presežnim delavcem v skladu s sprejetim programom, zagotovitev dela invalidom in sindikalnim zaupnikom, ki jim po zakonu ne bo prenehalo delovno razmerje, uporabo letnega dopusta in izplačilo letošnjega regresa vsem presežnim delavcem ter izplačilo razlike zaradi premalo izplačanih OD od avgusta 1992 in regresa za lansko leto, kar po kolektivni pogodbi dejavnosti lahko nadomestijo z izdajo vrednostnih papirjev. Stavkovni odbor je predvidel potek stavke v štirih delih. Najprej bodo stavkali le v okviru podjetja, v drugem delu nameravajo v stavko vključiti še delavce ostalili treh črnomaljskih podjetij, ki so v lasti sklada, in mirne demonstracije pred črnomaljsko občino, v zadnji fazi’pa naj bi se stavka razširila čez občinske meje. Za svoje zahteve želijo pridobiti tudi domače poslance v državnem zboru in državnem svetu ter predstavnike nekaterih strank, ki so že obljubili podporo. I. VIDMAR POPISUJEJO ŠKODO ZARADI SUŠE SEVNICA - Sevniška občina je že prejela z republike 4,2 milijona tolarjev akontacije za odpravo posledic letošnje suše. Na podlagi navodil slovenske vlade so se Sevničani od 15. do 17. septembra lotili popisovanja suše na krajevnih uradih Blanca, Zabukovje, Loka, Šentjanž, Tržišče., Studenec, Bučka in na občinskem kmetijskem referatu. Na slednjem in na kmetijski svetovalni službi v Sevnici bodo sprejemali še naknadne prijave do 24. septembra od 8. do 15. ure. Kmetje naj prinesejo s sabo posestni list. Uslužbenci kmetijskega referata, kmetijske svetovalne službe in sevniške kmečke zadruge so zagotovili računalniško opremo za vsa popisna mesta, zato je potekal vnos podatkov neposredno, to pa ho močno poenostavilo vrednotenje rezultatov. Naposled bodo le tako sodobno opremljeni popisovalci kos kratkemu času, ki je še na voljo. Ministrstvo za kmetijstvo namreč zahteva oceno izpada pridelave po poslanih navodilih do 20. septembra, individualne ocene, pri katerih izpad presega 30 odst., pa do 30. septembra. DRUŽBA POMAGA ROMOM NA RAZLIČNE NAČINE ČRNOMELJ - Število prejemnikov denarnega dodatka po Zakonu o socialnem varstvu se je v črnomaljski občini v primerjavi z lanskim letom močno povečalo. Medtem ko jih je bilo lani 61, jih je sedaj že 124. Se večje je povečanje v zneskih izplačane pomoči, predvsem pri Romih. V prvih štirih mesecih letos je prejemalo denarni dodatek kar 113 romskih družin, povprečni pfejemek pa je bil 12.910 tolarjev. Po dogovoru Centrov za socialno delo na Dolenjskem teče v sčptembru tudi program pod naslovom “Priprava na zimo”, s katerim bodo pomagali Romom pri popravilu bivališč, nakupu drv in štedilnikov. Skupno je do denarnega dodatka v septembru upravičenih 99 Romov, a izplačali jim bodo 1,4 milijona tolarjev. Sicer romski otroci prejemajo tudi pet tisočakov družbene pomoči na mesec, šolarjem pa družba pokrije tudi stroške malic oz. kosil v šoli. • V Beli krajini manjka strokovnjakov. Do pred kratkim so imeli tod le enega tehnika. (Slovenski poročevalec II. sept. 1953) • Svobodnih sindikatov videti ne morem! (Peterle) Preveč pomislekov Državne projekte naj plačuje država ČRNOMELJ - Urbanistični inštitut Slovenije je pred kratkim že drugič letos naslovil na 17 predsednikov izvršnih svetov občin, ki mejijo na Hrvaško, pobudo za izvedbo razvoj-noraziskovalnega projektu “Regionalni razvoj obmejnega pasu Slovenije s posebnim poudarkom na meji z Republiko Hrvaško". Projekt naj bi izvedla Urbanistični inštitut in Inštitut za ekonomske raziskave ob denarni pomoči ministrstva za znanost in tehnologijo ter občin. Črnomaljska naj bi za izvedbo projekta prihodnje leto prispevala 300 tisočakov. Toda v Črnomlju sv prepričani, ila projekt ni občinski, ampak državni, ker občina ni zgolj črnomaljska, ampak tudi slovenska in to želi ostali. Tisli pa, ki je takšno razikavo predlagal, mora predvideti v državnem proračunu tudi stroške zanjo. Predvsem pa naloga ne sme postati nekomu magistrska ali doktorska disertacija, temveč pot za čim hitrejše reševanje problemov ob meji. To zagotovo ne bo dovolj učinkovito, če bo raziskava trajala tri leta, kot so zastavili za Urbanističnem inštitutu. Kajti prav lahko se zgodi, da bodo, če bo šlo tako naprej, do leta 1995 območja ob južni meji brez ljudi. S lem pomislekov o sofinanciranju muitidisciplinarne raziskave v črnomaljski občini, ki ji kronično primanjkuje denarja, še ni konec. Projekt je namreč tako splošen, da na koncu ne bi mogli Črnomaljci nikogar nikjer in za nič prijeli. In, ne nazadnje, precej podatkov, ki nuj bi jili obdelovali v nalogi, je že obdelanih, bodisi na občinski ali republiški ravni. Zalo bodo morali glede na to, da črnomaljska občina ni edina s pomisleki, v Urbanističnem inštitutu svojo nalogo natančneje opredeliti. M. BEZEK-JAKŠE ŽALOSTNA GORA KULTURNI SPOMENIK TREBNJE - Umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič in krajinski arhitekt Mitja Simič (oba sta zaposlena na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine) sta pripravila sakralne osnove za razglasitev kompleksa sakralnih objektov na Žalostni gori za naravni spomenik. To je osnova za ustrezen odlok. Pomoč kmetom po polovični letini Suša je v metliški občini za 44 odst. oklestila pridelek - Največ škode v vinogradih -_________Občina je za pomoč že namenila denar iz proračuna METLIKA - Skoda, ki jo je na poijili v metliški občini povzročila letošnja suša, znaša po končni oceni komisije za ocenjevanje škode 235 milijonov tolarjev, kar znaša 44 odst. pričakovanega pridelka. Največ je škode v vinogradih (60 milijonov tolarjev), na travnikih in pašnikih ter na krompirju. Izvršni svet skupščine občine Metlika je že pripravil vrsto ukrepov za omilitev posledic suše. Iz proračuna metliške občine bodo oddvojili še neporabljena denarna sredstva iz letošnjega programa kmetijskega sklada, ki jih bodo namenili regresiranju nakupa semen in krmil ter regresiranju plačila dovoza vode v cisternah za najbolj ogrožena območja občine, kar bodo kmetje lahko uveljavljali za nazaj. Poleg tega bodo rezervirali denar iz proračuna za nabavo sadik sadnega drevja in vinske trte, ko bo ocenjena škoda na kmetijah. Izvršni svet je naročil Upravi za družbene prihodke, naj prizadete kmete obvesti tudi o možnosti odpisa davkov in prispevkov. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo želi dobiti podatke, na osnovi katerih bo pripravilo elaborat, ki ga bosta obravnavala vlada in državni zbor ter bo podlaga za sprejetje ukrepov za ublažitev škode v kmetijstvu. Podatke za občino Metlika zbira Javna kmetijska svetovalna služba s sedežem v Metliki, Na Obrh 2. Rok za prijavo škode zaradi suše - upravičenci do pomoči so vsi, ki imajo izpad pridelka večji od 30 odst. - je 27. september. I. V. Angleži hočejo mokronoške čevlje Italian shoes studio, d.o.o., iz Ljubljane ima v tovarni v Mokronogu že 135 zaposle-nih - Usoda tovarne odvisna od možnosti nakupa tovarniške hale? Prodani vsi čevlji MOKRONOG - “Angleži hočejo, da za njihov domači trg delamo čevlje le mi v Mokronogu in pa Italijani, čeprav imajo tovarne tudi na Portugalskem in v Romuniji. Zato kakovosti izdelkov posvečamo posebno skrb,” pove ne brez trohice ponosa Ljubljančan Štefan Marolt, direktor zasebnega podjetja Italian shoes studio, ki v Mokronogu zaposluje že 135 deluvcev. Iz tvrdke Clarks, ki ima okrog 5.000 prodajaln po Evropi in v ZDA, in iz British Shoes Corporation, ki pokupi 95 odst. proizvodnje, vsak mesec prihajata generalni menedžer in nekakšen inšpektor, da se osebno prepričata, kako nastajajo različni moški čevlji, ki jih bodo pokupili Angleži. Doslej kakšnih večjih pripomb k delu Mokronožanov še niso imeli. Direktor Marolt pravi, da dosegajo približno 90 odst. italijanskih norm, kljub temu pa je mokronoška povprečna plača (okrog 40.000 tolarjev) v slovenski čevljar- ski industriji skoraj v samem vrhu. Okoli desetina delavk oz. delavcev je povprečno na porodniški oz. bol- • Tedensko naredijo v mokronoški tovarni 5.000 parov čevljev, če delajo tudi oh sobotah pa do 6.000 parov obutve za staro in mlado. V Angliji in drugod so modni hit t.i. hulerji. Letos so izdelali že okrog 90 različnih modelov moške obutve, ki jo oblikujejo Italijani v svojem razvojnem središču. Letos naj hi naredili 20.000 ■ do 23.000 parov čevljev in zanje iztržili 5,5 milijona lir. niški, in ti pristajajo na zajamčenem osebnem dohodku. * Marolt meni, da je za to tovarno optimalno število zaposlenih okrog 120. Cena delovne sile se je pri nas naglo dvignila, tako da bi jo italijanski partner, ki se, razumljivo, ozira zgolj po deželah, kjer lahko iztrži čimvečji profit, najraje odkuril. Marolt pa je na to tovarno že kar nekako čustveno navezan, saj je v njej pustil veliko svojega kapitala in živ-Ijenske moči, in jg prepričan, da je prihodnost take tovarne vsaj 10 do 15 let. Tovarniško halo Iskre, ki je že nekaj časa “pod” republiškim skladom za razvoj, bi rad kupil za razumno ceno; od tega je tudi odvisna nadaljnja usoda te tovarne, ki daje kruh tolikšnemu številu delavcev v Mirenski dolini. I1. PERC ni lili IZ NNŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Hi Iz Kolpske doline BEZGARJl DOBILI VODO -Bezgarji so edini kraj v Zgornji Kolpski dolini, kjer je v letošnjem vročem poletju zmanjkalo vode iz vodovoda. Pipe so bile suhe kar okoli dva meseca m pol, nakar so uredili novo začasno zajetje in tako imajo spet vodo. Ta rešitev je začasna, zdaj pa zbirajo denar za trajno rešitev. V SOBOTO SPET DELOVNA AKCIJA - V Zgornji Kolpski dolini nadaljujejo z urejanjem nekdanjega kolovoza, da bo postal pot, primer na za vošnjo z osebnimi avtomobili. Kasneje bi pot še asfaltirali, da bi postala prava sodobna cesta. Nova delovna akcija bo to soboto spet pri Srebotniku, kjer je najtežji odsek. TURISTIČNA KOCA ZAPRTA - Poročali smo že, da je turistična koča pri zanimivem gradu in naselju Kostel zaprta. Prizadevanje, da bi jo odprli vsaj med turistično sezono, ni uspelo. Upajmo, da bo kmalu bolje, če ne prej, vsaj za naslednjo turistično sezono. V BOSUIVI LOKI BRV NA OTOČEK - V Bosljivi Loki so dokončali gradnjo brvi na otoček sredi Kolpe. Na njem urejajo krajani vaške skupnosti Bosljiva Loka v sodelovanju s Kultumo-športnim društvom Tone Ožbolt iz Osilnice prijetno počivališče za kajakaše in izletnike, ki obiskujejo zgornjo Kolpsko dolino. Tu bodo postavili še mize in klopi, uredili kurišča za peko in kuhanje jedi ter drugo. V načrtu pa imajo še postavite'; turistično pregledne table. Iz Kočevske Reke POTEKA PRIMOPREDAJA -Poročali smo o zahtevah in sklepih, da bo Vadbeno-oskrbni center slovenske policije v Gotenici predal gospodarske objekte Podjetju Snežnik Kočevska Reka. Zdaj smo zvedeli, da se je primopredaja začela s l. septembrom. Več po opravljeni primopredaji. JELENI RUKAJO - Začel se je jelenji ruk. Lovske koče Podjetja Snežnik so že popolnoma oddane. NOVA NAJEMNICA - S 1. septembrom je prevzela lovski dom v Kočah,_ ki je pravzaprav gostišče, Frida Sega. BOROVEC VABI - Gostilna v Borovcu je odprta vsak dan od 12. do 22. ure. Borovec pod Krempo je bil znan izletniški kraj že pred drugo svetovno vojno. KMALU DRUGA PRODAJA -Prva prodaja zgradb, razvalin in stavbišč na območju KS Kočevska Reka je bila uspešna. Za 14. september je bila razpisana že druga prodaja. KJE IN KAKO GRADITI? KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so sprejeli program priprave planskih in izvedbenih dokumentov. Gre za osem takih dokumentov. V razpravi je-bila posvečena posebna pozornost pros-torskoureditvenima programoma za območje KS Kočevska Reka in Obkolpju (od Osilnice do Dola). Na območju KS Kočevska Reka prodajajo stare zgradbe in zazidalne parcele, ni pa nikjer dokumentov o tem, kaj in kako se lahko zgradi. Podobno velja tudi za Obkolpje, kjer se je prav to turistično sezono izkazalo, da je pri urejanju prostorov za kampiranje, gradnji hiš, vikendov itd. še precej nereda. Dokumente za ta in druga območja bodo zdaj naročili. Vrnitev življenja V Osilnici je po enoletni prekinitvi spet začela delati šola OSILNICA - Z novim šolskim letom je po enoletni prekinitvi spet pouk v osilniški šoli. Učencev je le 6, uči pa jih 24-letna učiteljica Mirjana Šercer, ki je doma iz bližnje Bosljive Loke. Učiteljica Mirjana je povedala, da obiskujejo pouk po trije učenci prvega in drugega razreda. Največ jih je s Sel. Ribniško gospodarstvo pred zlomom V kočevski občini samo nekoliko bolje, saj se zaostajanje za republiškim povprečjem nadaljuje - V ribniški občini skoraj vsa večja podjetja nelikvidna Mirjana Šercer Med njimi je tudi ena begunka iz Bosne. Imajo tako imenovani integrirani pouk, ki ga je mlada učiteljica vajena, saj je tudi sama obiskovala kombinirani pouk v šoli v Fari. Nekaj časa dela z učenci enega razreda, nekaj časa z učenci drugega, ostale pa zaposli z igrami m reševanjem nalog. Nti šoli delujejo pravljični in dramsko-recitacijski krožek, pevski zbor, knjižnica, tekmujejo pa tudr za bralno značko. Prvi dan pouka so šli učenci z učiteljico na sprehod skozi Osilnico in do Zamosta. Takrat so se vsi ljudje, ki so bili doma, zbirali pred hišami, občudovali otroke in ganjeno ugotavljali: “Vrnilo se nam je življenje”. J. P. KOČEVJE, RIBNICA - V prvem polletju letos sta kočevsko in ribniško gospodarstvo krepko zaostala za republiškim povprečjem po kosmatem dobičku na delavca in akumulaciji na delavca, zato tudi pri osebnih dohodkih. V primerjavi z istim obdobjem lani seje izguba krepko povečala (indeks kar 467), polovica delavcev je zaposlena v podjetjih z blokiranim žiro računom, akumulacija je krila le še slabih S odst. izgube. Pretežni del slabih rezultatov je odsev poslovanja ribniškega gospodarstva, katerega zlom ni več daleč. Taka je ugotovitev o finančnem položaju kočevskega in ribniškega gospodarstva v prvem polletju letos, KABELSKA NAJPREJ V KIDRIČEVI KOČEVJE - Glavna postaja za kabelski TV sistem za Kočevje bo na stolpnici v Kidričevi 7 in ta stolpnica bo imela tudi najprej kabelsko TV. V oktobru bo urejen kabelski sprejem že za vso Kidričevo ulico, do konca letu pa ostale večstanovanjske stavbe v mestu, ki so se odločile za lak sprejem in so uvrščene v prvo fazo napeljave tega sistema. To smo zvedeli pri Francu Dolinarju, predstavniku podjetja LINK Ljubljana, ki je izvajalec teh del. ki sta jo predstavila novinarjem minuli teden direktorica podružnice SDK v Kočevju Cirila Žlindra in Filip Šporčič. Položaj gospodarstva v posamezni občini pa je tak: Kočevskemu gospodarstvu ni uspelo kriti odhodkov s prihodki. Akumulacija je komaj 10,6 odst. izgube. 92 (od 246) podjetij z 2.500 zaposlenimi je poslovalo z izgubo (522 milijonov tolarjev), ki so jo skoraj vso (prek 92 odst.) pridelala družbena podjetja, predvsem v industriji ter prometu in zvezah. Povprečna mesečna plačuje znašala manj kot 35.000 tolarjev. Blokiranih je bilo v povprečju po 24 podjetij, od tega 15 zasebnih. Povprečni znesek blokacije pa je bil 56 milijonov tolarjev. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 841 delavcev ali petina zapos- Sodražica ima več učencev Devet učencev več - Preveč “računalnikarjev” - Spet gospodinjska praksa - Neobvezna angleščina SODRAŽICA, SV. GREGOR -Osnovno šolo dr. Ivana Prijatelja v Sodražici obiskuje v novem šolskem letu 275 učencev ali 9 več kot v minulem. Skupno imajo 16 oddelkov in še oddelek podaljšanega bivanja. Učiteljev imajo dovolj. Nanovo so-zaposlili profesorico za likovni pouk, ki so jo dobili iz Ljubljane. Na šoli bo delovalo več krožkov. Največ, in sicer kar okoli 100, je prijav za računalniški krožek. Vseh prijavljencev ne bodo mogli spre- -"■1 “SLA PO ŽIVUENJU" - Tako se imenuje kip, ki ga je v letošnji likovni delavnici kiparjev “Gozd je življenje" ustvaril kočevski akademski kipar Stane Janu. Ta delavnica je bila na Pristavi Gozdnega gospodarstva Kočevje od 6. do 17. septembra. Ze prej pa je bila organizirana podobna likovna delavnica za slikarje. Ustvarjena dela slikarjev bodo razstavljena v Likovnem salonu v Kočevju od 8. do 31. oktobra. Tudi kiparska dela bodo razstavljena 8. oktobra na Pristavi. Ob tej priložnosti bo izšel kakovosten katalog ustvarjenih del, za katerega zbira Gozdno gospodarstvo Kočevje še sponzorje, ki naj bi prispevali za kritje stroškov. Na fotografiji: s postavljanja Jannovega kipa 16. septembra na Pristavi (Marofu) pri Kočevju. (Foto. J. Primc) Trinajsterica je zrela za stečaj Občuten padec fizičnega obsega proizvodnje in izvoza sevniškega gospodarstva -Izgube trikrat večje od akumulacije - Ob koncu avgusta že 1.089 brezposelnih SEVNICA - Zaskrbljujoč podatek ob pregledu polletnega poslovanja sevniškega gospodarstva je predvsem ta, da je Fizični obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim prvim polletjem padel kar za 12,9 odst., to pa je skoraj dvakrat slabše kot velja za preostalo slovensko gospodarstvo. Obseg trajnega kapitala je v sevniškem gospodarstvu še zmeraj zelo velik in iskati razloge za zagate v preveliki podkapitaliziranosti gospodarstva je po mnenju predsednika sevniške vlade Marjana Kurnika neumestno. Po Kurnikovih besedah poglavitni razlog krize tiči v premajhni prodaji. V sevniškem gospodarstvu je v letošnjem prvem polletju imelo 32 podjetij za 151,488.000 tolarjev izgube, to je za 42 odst. več kot lani v tem obdobju. Kar okrog 95 milijonov izgube odpade na krmeljsko Metalno, nad katero že visi Damoklejev meč, ali naj se kolektiv odloči za stečaj stare firrbe, da bi ohranili zdravo jedro, ali pa naj se opredelil za kolektivni “samomor”. V vsakem primeru je dejstvo, da se število brezposelnih v sevniških podjetjih povečuje, saj je do konca avgusta izgubilo delo že 1.089 Sev-ničanov. Izguba je približino trikrat večja od akumulacije, okrog 94 odst. so je imeli v družbenih podjetjih, medtem ko so zasebna podjetja ustvarila 74 odst. akumulacije. S plačilno nesposobnostjo se sevniško gospodarstvo sooča že dlje časa. Med blokiranimi podjetji je bilo 11 podjetij v družbeni lasti, ki so zaposlovala 1.012 delavcev. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je po stanju 31. julija 13 podjetij (od tega 6 družbenih s 589 zaposlenimi in 7 zasebnih z enim zaposlenim) izpolnjevalo pogoje za stečaj, za 6 pravnih oseb pa so že vložili prijavo za stečaj. Kar za blizu 12 odst. je bil izvoz manjši, glede na lansko polletje, in je znašal 30,911.000 dolarjev, kritje uvoza (ta se je povečal za 15 odst. in se je povzpel na 18,529.000 dolar- • “Sklad za razvoj in vodstvo Metalne naj pospešita postopke, da se ne bi razmere poslabšale in agonija podaljševala. .Sklad ne bi smel popuščati. Dogovorili smo se, da bomo že pred koncem avgusta uredili te zadeve,” je poudarila predsednica občinske skupščine Breda Mijovič na zadnji seji sevniške vlade. Predsednik upravnega odbora Metalne Jože Kovač pa je menil, da nima smisla iskati tehnoloških presežkov znotraj Metalne, ker tega ne more narediti nihče drug kot vodstvo podjetja. jev) z izvozom pa je navkljub temu neprimerno boljše, kot velja za slovensko povprečje. P. P. jeti. Lani so imeli dve računalniški skupini, letos pa bodo imeli tri. Za neobvezni pouk angleščine se je prijavilo kar 80 učencev od 3. do 8. razreda. Naravoslovni krožek bo obiskovalo 71 učencev od 6. do 8. razreda. Po novem letu bo začel delati gospodinjski krožek oz. gospodinjsko prakso, za katerega je 16 prijav učencev od 4. do 8. razreda, vodila pa ga bo Marija Francelj. Nanovo nameravajo uvesti čebelarski krožek. Število učencev se je povečalo na podružnični šoli pri Sv. Gregorju, ki jo obiskuje 19 šolarjev. Tu je zdaj čisti oddelek 1. razreda in kombiniran oddelek 2. in 3. razreda. To šolo je lani obiskovalo 17 učencev. Na tem območju je kar precej mladih družin, ki imajo po dva ali tri otroke. Letos je spet 9 vpisanih v malo šolo. Tako kaze, da bo število učencev na tej podružnični šoli še naraščalo. Vse več ljudi tudi ostaja doma, ker je ribniško gospodarstvo v težavah in odpuščajo zaposlene. J. P. RAZREŠITVE, IMENOVANJA KOČEVJE - Na seji 8. septembra je družbenopolitični zbor občinske skupščine Kočevje na lastno željo razrešil dolžnosti predsednika komisije za prostor in okolje inž. Antona Prelesnika in na njegovo mesto imenoval inž. Janeza Kone-čnika. Razrešil je dosedanje člane in predsednika upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč ter namesto njih imenoval nove člane, za predsednika pa Braneta Kovača. Sprejeli so še ugotovitveni sklep, da preneha mandat v DPZ delegatki Nevenki Drobnič, ki je dala odstopno izjavo z utemeljitvijo, da je izstopila iz stranke, ki jo je delegirala v DPZ. Nadomestne volitve za njeno mesto bodo izvedene le, če bo predlagatelj liste ZLSD to predlagal. Predsednik kočevske ZLSD je vprašal, kako je sv. Jernej sploh prišel na avtomobilske tablice (gre za grb Kočevja, na katerem je tudi sv. Jernej, op. pis.), saj o tem na sejah občinske skupščine niso nikoli razpravljali in odločali. Povedal je tudi, da mu sv. Jernej ni prinesel kakšne posebne sreče, saj je imel že dva karambola, odkar vozi sv. Jerneja. Menda ne varuje le tistih, ki so v pravi stranki? TUDI RAKE JELŠEVCE LOVIJO - Lov rakov jelševcev ni dovoljen. Vendar krivolovci tega ne upoštevajo. Nezakonito uplenjene rake krivolovci prodajajo tudi nekaterim gostincem. Zdaj je policija organizirala tudi nočno varovanje jezera. MLADI RIBIČI TEKMOVALI -29. avgusta je bilo na Rudniškem jezeru tekmovanje mladih ribičev v lovu rib s plovcem. Zmagal je Darko Debeljak, ki je uplenil 28 dag ribjega drobiža, 2. Emil Kobola - 25 dag ribic, 3. Aleš Zadel - 24 dag itd. Najboljši trije so prejeli medalje, diplome in praktične nagrade. lenih v gospodarstvu. Ti podatki povedo, da je kočevsko gospodarstvo krepko zaostalo za republiškim povprečjem po kosmatem dobičku na delavca in akumulaciji na delavca ter osebnih dohodkih. J udi industrijska proizvodnja se je zmanjšala za več kot v republiki. Podatkov o izvozu in uvozu pa ni. Ribniškemu gospodarstvu tudi ni uspelo kriti odhodkov s prihodki. Akumulacija je krila le še 2,2 odst. skupne izgube in je torej praktično ni. 36 podjetij (od 146) z 2.140 zaposlenimi je imelo 1.102 milijona tolarjev izgube (indeks 670). Skoraj vso so imela družbena (7 desetin) in mešana (četrtina) podjetja. Povprečna čista mesečna plača je biki 29.404 tolarjev. Blokiranih je bilo v povprečju po 25 podjetij (od tega 10 zasebnih) za povprečni znesek 462 milijonov tolarjev, v teh po- • Iz podatkov je tudi videti, da zasebno gospodarstvo posluje precej uspešnejše kot družbena in mešana podjetja. Ta uspešnost je predvsem posledica dejstev, da zasebna podjetja lažje na razne načine skuhejo državo in da praktično ne izvažajo, sploh pa nimajo nič gospodarskih povezav z nekdanjim jugotrgoni. Oh upoštevanju teh dejstev se uspešnost zasebnih podjetij povsem razblini. djetjih pa je bilo zaposlenih 2.549 delavcev ali nad 9 desetin vseh zaposlenih v gospodarstvu. Izguba je porastla z indeksom 670. Nekateri podatki kažejo, da se je že začela razprodaja premoženja. Iz vsega pa se da sklepati, da zlom nekdaj cvetočega ribniškega gospodarstva ni več daleč. JOŽE PRIMC NE STRINJA SE Z IZJAVO KOČEVJE - Predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič pravi, da se ne strinja z objavljeno izjavo, da naravovarstveniki niso nasprotovali oz. postavljali številnih pogojev ob gradnji in posodabljanju ceste na območju od Fare do Dola. Niso pa mogli popolnoma uspeti, ker tu ni bilo možne druge cestne povezave. Take možnosti pa so za povezavo Osilnice s Slovenijo po slovenski zemlji. Igor Novak, referent za promet občinske skupščine Kočevje, pa opozarja, da so na območju Starega trga v sosednji občini Črnomelj brez problemov in kritik ter pisanja po časopisih posodobili zgornjo in spodnjo (obkolp-sko) inačico cesto. Ob posodabljanju ceste v kočevskem delu Poljanske doline je predsednik TD Poljanska dolina zahteval kazensko in materialno odgovornost za vse, ki so dovolili odkop nekaj malega materiala, ob posodabljanju cest in poti na območju Starega trga pa je bil popolnoma tiho, čeprav gre za večje posege. POSOJILA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA SEVNICA - Tukajšnji izvršni svet je pretekli četrtek razpisal za 5,000.000 tolarjev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini. Posojila bodo na občinskem sekretariatu za gospodarstvo in finance dodeljevali kmetom in občanom, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sicer za posodobitev, intenziviranje, koncentracijo in preusmeritev kmetijske pridelave pa tudi za. uvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Letos bo glavna prioriteta nabava opreme za namakanje. ZA VODO DESETKRAT PREMALO DENARJA SEVNICA - Tukajšnji sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je iz krajevnih skupnosti prejel kar 15 vlog za intervencijska sredstva pri zagotavljanju vodooskrbe. Ker kriteriji niso bili dovolj dodelani, a tudi zaradi malomarnosti vodstev krajevnih skupnosti je prispelo na občino precej nepopolnih vlog. Nekateri prosilci niso zapisali niti tega, koliko denarja pričakujejo ob prednostni razdelitvi intervencijskega tolarja za vodoodskrbo. Že po zdajšnjih vlogah je jasno, da je denarja približno desetkrat manj (okrog 5 milijonov tolarjev), kot so potrebe oz. želje krajanov. (Drobne iz Kočevja PRIDE ZAGORSKI CUGEC -Na svečanosti ob 100-letnici kočevske železnice bosta goste iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske pripeljala tudi nekdanja vlaka “Žagorski cugec” in “Hitri vlak južne železnice”. KAJ S SMETNJAKI? - Smetnjaki pred nekdanjo Kajfeževo gostilno gotovo niso v čast Kočevju, posebno še, ker stoje ob magistralni cesti proti naši južni meji in morju. V letu turizma bi lahko bil bolj redno odprt tudi kočevski Turistbi-ro. VETER LOMIL IN PREVRAČAL - Močan veter, ki je minuli teden pihal tudi po Kočevju, je lomil tudi debelejše veje dreves v mestnih nasadih in prevračal zabojnike za smeti na kolesih. POVSOD VSE NAJCENEJE -Družbene, mešane in zasebne trgovine po Kočevju ponujajo vse po “super ugodnih” cenah. Nikjer pa ni nič slišati o “super ugodnih” plačah, pokojninah, otroških dodatkih, štipendijah. OI1CA N SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Po čem sklepaš, da gre potoškernu obratu Saturnusa kar uspešno c primerjavi z ribniškim gospodarstvom? - Ker mu je pred kratkim uspelo celo prepleskati vhodna vrata. Potoške drobtinice MANJ UČENCEV - V šoli v Loškem potoku imajo to šolsko leto vpisanih 186 učencev, v minulem šolskem letu pa jih je bilo 191. Lani so imeli v osmem razredu dva oddelka, letos pa imajo le po enega za vsak razred. V malo šolo, ki se je začela 20. septembra, je vpisanih letos 27 učencev, lani 23; v dveh oddelkih vrtca pa imajo 37 otrok, kar je enako kot lam. DELA ZA SPROTI - V potoškem obratu Saturnusa imajo manj dela kot pred leti, vendar ga kar je za sproti. Uvedli so tudi precej novih artiklov. Zaposlenih imajo 45 delavcev. Zaposlenih niso odpuščali. MF.DVED ŠE NAGAJA - Po Loškem potoku še vedno šari medved in plaši ljudi, vendar ni nikomur naredil še nič hudega. Nekdo, ki je videl medveda pri kozolcu, se je čudil, odkod je prišla tja “rjava ovca”. SPET GLASBENA ŠOLA - Tudi letos bo v Loškem potoku en oddelek ribniške Glasbene šole. V njem se bodo učili le harmonikarji, in sicer različnih letnikov. OBČAN VPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Kaj praviš na trditev prizadetih, da protest ribniških teritorialcev republiškemu inšpektoratu o tebi, medvedu, ni bil oster? - So bile pa izstreljene krogle, ki so mi žvižgale nad glavo, ostre. Sevniški paberki KRMA - Sevniški živinorejci, ki so zaradi suše ostali brez krme, bi bili zelo hvaležni odgovornim, če bi jim dovolili, da bi sevniško govedorejsko društvo uvozilo 500 ton kakovostne in poceni krme iz Bavarske, namesto da jih posiljujejo s plesnivo krmo iz Primorske, ki bi bila primerna kvečjemu za steljo. KOVINARJI - V krmeljski Metalni so delavci, ko so zvedeli iz ust najodgovornejših mož, da je stečaj stare družbe neizogiben, če naj bi na njenem pogorišču iz zdravih jeder nastalo novo podjetje, pretežno nenavadno mirno spremljali razvoj. Za to ima nekaj zaslug tudi njihov vodilni sindikalist, tehnolog Marjan Krapež, kije marca letos že ponudil svoj odstop, a ga delavci niso sprejeli. Krapež se zaveda, daje politika umetnost možnega in zato sestavljena iz nenehnih kompromisov. Delavca Toneta Jerino pa je vseeno zanimalo, na kakšni podlagi jih je Metalna Maribor prodala Skladu za razvoj in ali ne bo prišel kakšen Italijan ali Nemec in jih poceni kupil. Jerina je jtodvomil, da bi bilo v lastninjenju pri nas kaj dosti poštenja. Ljudi bo šlo dosti v hosto, iz nje pa jih bo težko izbezati,” se je razhudil Jerina. Po koncu zbora delavcev smo ga zaprosili za razlago, kaj naj bi pomenil ta odhod v hosto. Jerina ni imel v mislih ravno nabiranja gob... KOLUT - V novem naselju v Florjanski ulici že približno pol leta ovira varnost prometa ogromen kolut s kablom za ulično razvetljavo, za katero so krajani že trikrat plačali. ■ Odgovorni pa niso namestili niti dveh “lahtirn” na vsakem koncu ulice,kot so obljubljali. Ulična razvetljava v delu naselja naj bi ostala na mrtvi točki, ker ni kandelabrov. Krajane je zdaj strah teme in vsaj toliko tudi, da jim bodo nekega dne odpeljali že plačani kabel. DOLENJSKI UST iJS Št. 38 (2301) 23. septembra 1993 L Krške novice V ___________________ y SODOBNO - Ponekod so se že dodobra opremili z računalniki, čeprav večino izmed njih uporabljajo v največji meri namesto pisalnih strojev. V nekdanjem Vidmu so sodobno tehnologijo znali izkoristiti tudi za posebno zavarovanje podatkov o plačah. Podatke o plačah zaposlenih v Vidmu so tako razporedili na tri različne vrste računalnikov, da jih bo zdaj stečajna ekipa le težko spravila skupaj. In ko bodo skupaj, bo kar težko verjeti, da oboje, krajše in daljše številke, ponazarjajo plače. DOLG - Še malo pa bo Valvasorjev september minil. Kdo ve, če se bo potem, ko bomo 300. obletnico njegove smrti Slovenci pozabili, še kdo spomnil nanj, na njegovo zapuščino. Krčanom bo po vseh razstavah, proslavah in lepih prireditvah ostalo še kar nekaj dolga do njihovega pokojnega someščana. Predvsem naj bi obnovili Valvasorjevo hišo, če bodo seveda v teh časih zmogli zbrati dovolj denarja zanjo. V nasprotnem bodo to dolžni storiti njihovi nasledniki, čeprav je zelo verjetno, da takrat ne bo več kaj veliko obnavljati. Še sreča, da je Valvazor v bakrorez vrezal tudi mesto Krško. NAGLUŠNI - Slovenski ribiči so se minuli teden v Kostanjevici na Krki pomerili na državnem prvenstvu v ribolovu. Taka prireditev seveda precej stane, zato so ribiči šli od vrat do vrat. V novomeški Krki so naleteli na gluha ušesa. Menda zato, ker je nekdo v tem podjetju malo pred tem preveč glasno kričal, koliko Krka daje za varovanje okolja in predvsem reke Krke. PACIFIC - Tisti, ki skrbijo za propagiranje novoodprte diskoteke Pacific, očitno računajo na razgledane goste ali pa na take, ki hodijo peš in poleg tega zelo dobro vidijo. Vso vesoljno Slovenijo so prelepili s plakati, ki so vabili na otvoritev diskoteke. Vabilo v Pacific se je končalo z uro in opisom dogajanja, •>a kraj pa so pozabili. Obiskovalcev kljub temu ni manjkalo. Novo v Brežicah v_____________________________/ KORISTNO - Večrat se Slovenci, še posebej jezikoslovci, hudujejo, če pride v javno rabo preveč tujk. Prejšnji teden smo v Brežicah zapazili, da včasih kaka izmed njih vendarle prinese s sabo kaj dobrega. Štirje delavci Cestnega podjetja so se tako skoraj dve uri trudili, da so nanovo prebarvali napis na cesti, ki označuje avtobusno postajališče. Po končanem delu je na asfaltu z lepo rumeno barvo pisalo BUS. Kakšna sreča, da ni bilo treba napisati AVTOBUS! NOVI RED - Brežiški stadion je zadnje čase popularen zaradi novogradnje na njem. Čeprav se ob •em športnem objektu gradi, lastnikom očitno ne zmanjka denarja Za redno in zgledno vzdrževanje, t elo poletje, ko je pustošila suša, so ga redno zalivali, zdaj ga redno kosijo. Ko bi takšen red uvedli vsaj še v kateri drugi ustanovi! . TRAVA - Za travo na stadionu Je torej poskrbljeno, niso pa tako vestni cestarji. Ali pa preprosto nimajo denaija. Zgodilo se je namreč, daje precej trave pomotoma namesto n;t igrišču zrastlo na cestišču. Tako Sl je na brežiški obvoznici - nekdanji Titovi cesti in zdaj Cesti svobode ' pol v svobodo izborila tudi zel neznane vrste. Ne bi mogli reči, da Je pristojni ne morejo opaziti, saj merijo nekateri primerki tudi do 40 PROTEST - Pričakovati je, da n°do lastniki lokalov v mestu kmalu Ro prvem na občino poslali peticijo. Vsebine ni težko uganiti, samo ce vemo, da bodo v občinski stavbi P° 1. oktobru odprli lastno menzo, v kateri se bodo uslužbenci lahko prehranjevali. Druge izbire ne bodo 'meli, saj izhodov iz stavbe med službo ne bo. Ravno tako, kot je "do slišati, ne bo več kuhanja kave P° pisarnah, zato pa bodo zaposleni v obči upravi in v družbenih dejavnostih po mili volji lahko obiskovali nove sanitarije. VESLAŠKI MARATON OD BREŽIC DO ZAGREBA , VELIKE MALENCE - To so-ooto bo na reki Krki v Velikih Malencah pri Brežicah štarl 22/ mednarodnega veslaškega marato-’a °d Brežic do Zagreba. Maraton ^Tganizirajo Hrvaški kajakaški savez, Najak kanu klub Končar iz Zagre-a in Športna zveza Brežice. Start ?a turistično rekreativne kategorije {•'* PU, C-2 TU (moški in ženske) 0 ob 11. uri, medtem ko bodo pol lre pozneje odšli na pot še udeleženci 1 tekmovalnih kategorijah K-l, C-t’ V'2 in K-l veterani. Organiza-ot)1 si obetajo udeležbo veslačev iz jjtnjc, Avstrije, Slovenije in iz ‘tvaške. Pismene prijave sprejemajo p? naslov Hrvatski kajakaški savez, “Imatinska 12, Zagreb (fax 3841/ 48 91) ali pa tudi pred štartom. IZ NKŠIH OBČIN illii.il IZ NKŠIH OBČIN ii KRŠKO ŠE SLAVI J. V. VALVASORJA KRŠKO - V počastitev spomina na 300. obletnico Valvasorjeve smrti, bo do konca septembra v krški knjižnici še na ogled priložnostna razstava “Valvasorjevi tiski”. To soboto ob lh. uri bo v prostorih Hotela Sremič Krško otvoritev razstave udeležencev slikarske kolonije “Valvasorjevo Krško”. Isti dan ob 19. uri bo mariborski škof Franc Kramberger v gradu Brestanica odprl še stalno razstavo “Trapisti v Rajhenburgu”. V programu bosta sodelovala Igor Grasselli - violina in Milko Bizjak - špinet. Na dvorišču brestaniškega gradu bo uro pred otvoritvijo razstave še slavnostni koncert mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti. V ČETRTEK NASTOPI SLOVENSKI OKTET BREŽICE - Radio Posavje, studio Brežice pripravlja danes teden ob 20. uri zadnjo iz ciklusa poletnih prireditev na grajskem dvorišču. Tokrat bo v slavnostni dvorani Posavskega muzeja Brežice nastopil Slovenski oktet, ki se bo domačinom predstavil s celovečernim koncertom. Pokrovitelja prireditve sta občinska skupščina in občinska turistična zveza, glavni sponzor pa podjetje AFP Dobova. Ljubitelji petja lahko vstopnice kupijo v predprodaji v prostorih radia v Brežicah in v Krškem, knjigarne DZ in Posavskega muzeja. SEJA SKUPŠČINE BREŽICE - Za včeraj popoldne je bila sklicana skupna seja vseh treh zborov brežiške občinske skupščine. Obravnavali naj bi dolgoročni in srednjeročni plan občine, odlok o organiziranju javnega podjetja Radio Posavje, studio Brežice, odlok o neprometnih znakih, program naložb v osnovno šolstvo do leta 2005, poročilo o varnostnih razmerah in o delu policije na območju občine ter obravnavali informacijo o polletnih rezultatih gospodarjenja v občini in o uporabi vojaških objektov. Imenovali naj bi tudi namestnika komandirja lokalne policijske postaje in zaradi novega delovnega mesta sprejeli odstop Stanka Zlobka s funkcije člana IS in sekretarja za obrambo. PO 1500 MARK ZA VODOVODNO OMREŽJE BREŽICE - Izvršni svet je v začetku septembra sprejel sklep o finančnem prispevku porabnikov pitne vode, ki bi ga namenili za izgradnjo primarnega vodovodnega omrežja v občini. Prispevek v višini 1500 nemških mark, seveda v tolarski protivrednosti, bodo morala plačati vsa gospodinjstva krajevnih skupnostih, kjer se že izvaja ali pa se načrtuje izgradnja novega primarnega omrežja. V Videm papirju delali vsi stroji Dovolj naročil za načrtovano proizvodnjo? KRŠKO - V začetku septembra so prvič, odkar posluje novo podjetje Videm papir, obratovali vsi stroji. Na njih so od 1. do jl3. septembra proizvedli skupno 3.000 ton različnih papirjev, vendar so s tem komaj 63-odstotno izkoristili svoje zmogljivosti. Videm papir torej lahko še precej poveča proizvodnjo, še predtem pa bo moral poskrbeti za dovolj naročil in stalnih kupcev. Na papirnem stroju 1 so v omenjenem času proizvedli 1000 ton časopisnega papirja in recikliranih papirjev. Zdaj naj bi na tem stroju proizvajali brezlesne papirje, vendar zaradi precejšnjih naročil za časopisni papir računajo, da bodo morali proti koncu meseca spet začeti s proizvodnjo le-teh na PS L Papirni stroj 3 je v tem času proizvedel 1080 ton časopisnega papirja. Ob tem je treba povedati še to, da zaradi omejenih zmogljivosti deinking stroja PS 3 ni deloval v času, ko je tekla na stroju 1 proizvodnja 100-odst. recikliranih papirjev. Na PS 2 so izdelali 600 ton voluminoznih papirjev, proizvodnja pa je bila nekaj dni prekinjena zaradi pomanjkanja surovin. V podjetju zaenkrat ne morejo zagotoviti, da bo ta stroj deloval neprekinjeno, saj nimajo dovolj naročil. PS 4 je obratoval brez motenj in izdelal 350 ton papirjev iz standardnega programa. V Videm papirju imajo v načrtu še to jesen povečati proizvodnjo in prodajo papirja na 9.000 ton. V septembru naj bi prodali 7.681 ton različnih papirjev, v času od 1. do 9. septembra pa jim je uspelo prodati četrtino teh količin. Na slovensko tržišče so prodali že 35 odst. septembrskih količin, na hrvaško 29 in drugam v tujino 18 odstotkov. B. D.-G. Tri ure so mleli za prazen nic V Krškem se prerekajo o ustanovitvi sklada za malo gospodarstvo, obrtniki in mali podjetniki pa so med tem prepuščeni sami sebi - Odlok o skladu še ni sprejet KRŠKO - V Krškem si v glavnem vsi želijo novega sklada, tokrat takega, iz katerega se ho končno namenjal denar za razvoj malega gospodarstva. Nekateri bi radi do sklada prišli eimhitrcje, drugi malo bolj počasi, pa zato s premislekom. To seje pokazalo tudi na zadnji seji občinske skupščine, kjer so cele tri ure obravnavali predlog odloka o tej zadevi, na koncu pa ga, tudi zaradi nesklepčnosti, niso sprejeli. Poslanci so dali vrsto pripomb že ob obravnavi osnutka tega dokumenta, vendar očitno izvršni svet vztraja pri svojem. Nekaj razlogov že ima za tako odločitev. Predvsem izvršni svet meni, da bi bil ravno on najbolj odgovoren za porabo denarja iz sklada, zato je povsem normalno, da si poskuša obdržati tudi velike pristojnosti v skladu. Celo tako velike, da sta mu skupščina in upravni odbor podrejena, iz česar sledi, da bi bil sklad le podaljšana roka, neke vrste pomočnik izvršnega sveta. Nekatere poslance je motil predvsem pomanjkljiv nadzor nad de- lom sklada in izvršnega sveta, zato so zahtevali naj slednji predlog odloka umakne in ga popravi. To bi bilo logično tudi zato, ker je v dokumentu nekaj osnovnih pomanjkljivosti. Nikjer na primer ne piše, kdo je ustanovitelj sklada. Člani izvršnega sveta so vztrajali pri glasovanju o predlogu, češ da se z ustanovitvijo sklada mudi. V občinskem proračunu so namreč v letošnjem letu za pospeševanje razvoja malega gospodarstva namenili 50 milijonov tolarjev. Načrtujejo, da bosta k tej vsoti svoja sredstva za ugodne kredite priložili tudi banka in zavarovalnica. Ti dve svojega denarja ne želita posojati preko občinskega proračuna, saj se jima zdi tako dejanje v času razpadanja občin preveč tvegano. Ustanovitev sklada bi ju najbrž potolažilo. Sklada za razvoj malega gospodarstva tako v Krškem zaenkrat še ni, zato obrtniki in mali podjetniki ostajajo brez ustrezne občinske podpore. Seznam čakajočih je kot ponavadi pri takih kreditih precej dolg. Krčani so sicer oblikovali kriterije za razdelitev kreditov, a kljub vsemu obstaja bojazen, tla se bo vse skupaj končalo tako kot v večini drugih občin. Če tudi v Krškem ne bodo pametno izbrali le nekaj najobetavnejših projektov, se bo 50 milijonov razblinilo in porazgubilo na toliko malih gospodarstvenikov, da na koncu ne bo pravih rezultatov. B. D.-G. Inova kosilnica na Bayemovi travi Izdelovalka opreme iz Krške vasi na radgonskem sejmu prejela v zadnjih treh letih sedem medalj za kakovost - Dobro ime na tujem - Petino denarja za razvoj KRŠKA VAS - Na nedavnem sejmu v Gornji Radgoni je spet razstavljala tudi firma Ino, ki ima sedež v Krški vasi. Omenjena izdelovalka opreme je v zadnjih treh letih na radgonskem sejmu prejela za izdelke 4 zlate in 3 srebrne medalje za kakovost. TEŽAVE PRI VRAČANJU BREŽICE - V brežiški občini so izdali 30 delnih odločb o vračilu kmetijskih zemljišč. Problem glede vračila je med drugim v tem, da razlaščenci zahtevajo vračilo svojega ali nadomestnega zemljišča, vsekakor pa v naravi, vendar jim ne morejo ugoditi, ker je nejasno, kolikšne površine je moč uporabiti za nadomestna zemljišča. V občini so sicer prejeli skupno okrog 250 vlog za vračilo zemljišč in več kot polovica vlog se nanaša na zemljo, ki je zdaj na vojaškem ozemlju v Cerkljah Evropski trg bolj kot medalje pričakuje solidnega dobavitelja. Firma Ino si je v tujini že pridobila tako dobro ime, saj po besedah direktorja Branka Kosa proda kar okrog devet desetin vseh izdelkov na neslovenski trg, pri čemer največ izvozi v države Evropske gospodarske skupnosti. “Naša firma je razvila okrog 30 lastnih izdelkov. Nekatere teh izdelkov smo razvili skupaj s tujimi partnerji iz Italije, Avstrije in Španije. Dejansko je vsak proizvod po svoje značilen za določen trg,” pravi Kos. Široko paleto proizvodov je Ino namenil sadjarstvu in vinogradništvu, v zadnjem času pa ta program nekako prilagaja tudi potrebam komunalne in cestne dejavnosti, kar pomeni širitev proizvodnje. V vsakem primeru Inove stroje med drugim uporabljajo tudi za pluženje snega ter za košenje trave v parkih in na teniških in golf igriščih. Izdelke Ino uspešno prodaja v Nemčiji, Franciji in Švici in tako ni naključje, da z Inovo kosilnico urejajo tudi stadion znamenitega nogometnega kluba Bayern. Med tistim, kar Ino izdeluje za kmetijstvo in druge panoge, so tudi mlini, prikolice z elektronsko tehtnico, ki omogoča natančno doziranje posameznih krmnih sestavin, ter poseben stroj za obdelavo vinogradov. Malce presenetljivo je, da bi utegnila firma Ino zaposliti v naslednjih dveh letih kakih 100 ljudi. Do tega bo po besedah direktorja Kosa prišlo v primeru, če bo v tovarni stekla proizvodnja traktorjev, o kateri se poslovneži že dogovarjajo. Inova osebna izkaznica je danes taka, ker direktorjeva vodilna ekipa očitno ne prenese, da bi bilo podjetje zadovoljno za lastnim plotom. “Sodelujemo s 100 firmami iz različnih držav. Danes še imamo možnosti za širitev, kar je rezultat velikih vlaganj v razvoj proizvodov in razvoj trga. Mi vlagamo v razvoj izdelkov in razvoj trgov okoli 20 odstotkov bruto realizacije. To so ogromni stroški. No, na račun teh vlaganj lahko rečem, da imamo tudi že kar kvalitetne izdelke, ki jih lahko ponudimo brez sramu vsakemu partnerju po celem svetu,” pojasnjuje direktor Kos. Glede na to, da firma Ino prihaja v svet z območja nekdanje Jugoslavije, je deležna še nekaj nezaupanja pri tujih partnerjih. “Vendar, ko nas spoznajo, se tudi miselnost teh partnerjev spremeni. In moram reči, da imamo cel kup ponudb o kooperacijskih pogodbah s svetovno znanimi firmami,” pravi direktor Branko Kos. M. LUZAR “Agroservis” je najel zasebnik V Šentlenartu od junija posluje ITG Avtohiša Brežice - Otvoritev jutri - Obnovili in razširili dejavnost - Kmalu 46 zaposlenih - Bodo sanirali staro podjetje? ŠENTLENART - Nekdanji Agroservis ter poznejša Avtohiša in Avtoservis Brežice sta dobila novega najemnika prostrov. Gre za zasebno podjetje Jožeta Verstovška iz Pišec, ki je zagrizel v trd oreh, saj je bilo bivše podjetje ob prevzemu skoraj brez prometa. ITG Avtohiša je za pet let najela vse prostore in poskuša nadaljevati vso prodajno in servisno dejavnost bivšega Agroservisa. Zdaj je v podjetju redno zaposlenih 22 delavcev in poleg njih še 24 pogodbenih. I)o novega leta naj bi se vsi ti ravno tako redno zaposlili. Direktor Verstovšek je nezadovoljen zaradi ovadbe, o kateri je pred kratkim pisal tudi Dolenjski list. “Obtožba, da je vršilec dolžnosti direktorja Avtohiše in Avtoservisa sklenil z nami škodljivo najemno pogodbo, seveda meče slabo luč tudi na naše podjetje. Sam menim, da je najemnina ustrezna, če upoštevam cene za poslovne prostore v bivšem TRZ v Šlovenski vasi in to, da sem s prostori prevzel tudi delavce. Po moje amortizacija, obračunana v bilanci, ni realna, saj je znano, da so včasih iz praktičnih razlogov številke napihovali,” meni Verstovšek. Sicer pa je res vprašanje, kaj je bilo za praktično mrtvo podjetje bolj škodljivo: oddati poslovne prostore po nizki ceni ali izgubiti vsa delovna mesta, vse posle in poslovne partnerje. ITG Avtohiša je morala osvežiti pogodbe z bivšimi partnerji in uvesti še nove dejavnosti. V nekaterih primerih je bilo treba najprej poravnati dolgove (Revozu za 2 milijona tolarjev), šele nato so lahko obnovili pogodbe. Delavcem, ki že dalj časa niso prejemali plač, je podjetje moralo najprej nakazati nekaj pomoči. ITG Avtohiša Brežice bo ravno jutri dopoldne uradno odprla svojo dejavnost v najetih prostorih. Ob tem bodo odpili tudi trgovino pnevmatičnih izdelkov in vsega, kar je izdelano iz gume - Sava trade. V Šentlenartu, kjer je nekdaj deloval znani Agroservis, bodo še naprej na razpolago najrazličnejše servisne storitve, prodaja vozil ter kmetijskih, komunalnih in posebnih gozdnih strojev in rezervnih delov zanje znanih znamk Renault, Rasant, Tam avto, Jože Verstovšek Tam avtotrading in Volkswagen. Podjetje je na novo sklenilo pogodbo z avstrijsko firmo Rasant, za katero bodo generalni zastopnik v Sloveniji. Delavci, ki so pred kratkim preživeli hude čase, marljivo delajo. Znižali so cene delovne ure in obračunajo le dejansko porabljen čas. Sprejemajo tudi najmanjše reklamacije, podaljšali so delovni čas. Tako je v njihovih delavnicah zdaj živo od 7. ure zjutraj do 18. ure popoldan, medtem ko je vlečna služba na razpolago 24 ur dnevno. Pralnica in vzdrževanje tovornih vozil delata tudi ob koncu tedna, opravljajo pa tudi terenska popravila, popravila kmetijskih strojev na domu, in kar je zanimivo, njihovi kvalificirani kovači in kleparji opravljajo najrazličnejša redka dela, kot je na primer klepanje plugov. Kolektiv je primerno izobražen in mlad, saj zaposluje delavec s povprečno starostjo 26 let. “Veliko nameravamo delati na razvoju ter uvajati v našo dejavnost vse tisto, kar trg potrebuje. Čeprav smo promet v kratkem času povečali že za petkrat, pa izkoriščamo samo tretjino vseh zmogljivosti. Načrtujemo tudi, da bi sami poskusili s kakšno inovacijo in nato s proizvodnjo. Ukvarjamo se s sanacijo starega podjetja, vendar se je šele po ureditvi dokumentov izkazalo, da si je nekdanje podjetje nabralo za 2 milijona mark dolgov, kar je štirikrat več, kot smo pričakovali,” pravi Jože Verstovšek. B. DUŠIČ-GORNIK ......... LčtiSmM NA STADIONU NEKAJ RASTE - Brežiški stadion nikakor ni v zglednem stanju, čeprav ga uporabljajo šole, poleg tega pa zgledni atletski klub, nogometaši in še kdo. Dokler je bilo na tem športnem objektu vse po starem, ni bilo pomembno, kdo je njegov lastnik, zato pa so se spori tembolj razvneli zdaj, ko na stadionu raste stavba, v’ kateri bodo slačilnice in drugi nujno potrebni prostori. (Foto: B. D.-G.) KAČA, TE ZEBE V NOGE? - Nenavadne so ideje Narave, ki je naši kači namenila podobo kuščarja, zato bi jo njeni sorodniki goži najbrž težko priznali za svojo. Pri gožu na dveh nogah gre za atavizem, pojav, pri katerem se zakrneli organi znova razvijejo. Kači na sliki so se popolnoma razvile zadnje okončine, prvi par nožič pa je težje opazen. Plazilko so brežiški gimnazijci našli šele takrat, ko je bila še bolj mrzla, kol so kače po tradiciji, se pravi, ko jo je povozil zakon o minljivosti življenja. Najbrž bo okoli prelezlo mnogo kač, preden bo Narava spet pripravljena kateri izmed njih dodati noge, zato so gimnazijci sklenili plazilko kot dragocen primerek shranili v formalinu. Obeta se ji namreč potovanje na eno izmed raziskovalnih ustanov v Ljubljani. (Damjana Krošelj) kultura iti izobra- ževanje Šest predstav Ugodnosti za abonente NOVO MESTO - Ljubitelji gledališča bodo tudi v prihajajoči sezoni lahko videli več gledaliških predstav na domačem odru. Dom kulture namreč razpisuje abonma za sezono 1993/94, in sicer zaradi precejšnjega dosedanjega zanimanja dva abonmajska reda: red A za predstave ob ponedeljkih in red B za torkove predstave. Abonma lahko vpišete do konca tega meseca v sprejemni pisarni Doma kulture. Cena je 3600 SIT, poravnate pa jo lahko v dveh obrokih. Za dijake in študente je cena 2000 SIT. V programu je šest gledaliških predstav: komedija Roya Conneyja Zbeži od žene (PG Kranj), satira Ivana Cankarja Za narodov blagor (MGL), komedija Milana Jesiha Ljubiti (SNG), drama Arthurja Millerja Smrt trgovskega potnika (MGL), komedija Alana Ayckbouma Norčije v spalnicah (PDG Nova Gorica) in drama Augusta Strindberga Gospodična Julija (SMG). Abonentom je zagotovljena nižja cena vstopnic, pisno obvestilo o vseh predstavah, dve brezplačni vstopnici za filmske predstave in ena brezplačna vstopnica za koncert. ^ - i a Tz;:h ' f KULTURA NAŠIH PREDNIKOV - Arheologinja Milam Horvat, ki voili izkopavanja v Ajdovski jami, je pojasnila zasnovo razstave. V ozadju fotografije je rekonstrukcija kultnega prostora. (Foto: MiM) KONCERT IRENE GRAFENAUER IN KLAUSA JACKLEJA NOVO MESTO - V soboto, 25. septembra, se bodo s koncertom ob 20. uri v Domu kulture zaključili letošnji Novomeški poletni večeri. Zadnji koncert bo prava poslastica za ljubitelje resne glasbe, saj bosta nastopila vrhunska glasbena mojstra: doma in v tujini priznana flavtistka Irena Grafenauer ter nemški kitarist Klaus Jiickle. Zaigrala bosta skladbe I landla, Telemanna, Btieha, Scarlattija, Dovvlanda, Guilianija in Vivaldija. Pričevanja davnih tisočletij V cerkvi sv. Križa v Krškem s« odprli razstavo prazgodovinskega gradiva iz Ajdovske jame - Prikaz kultnega obreda in načinov pokopa iz mlajše kamene dobe KRŠKO - Ko je pred več kot sto leti Jernej Pečnik kot prvi zasadil lopato v plasti Ajdovske jame pri Nemški vasi, še slutil ni, na kakšnem pomembnem mestu sc je ustavil. Danes, po mnogih letih sistematičnih izkopavanj in v zadnjem času interdisciplinarnih raziskav gradiva, najdenega v jamskih sedimentih, ni nobenega dvoma več, da gre za zelo pomembno arheološko najdišče, ki pomaga razgrinjati duhovno kulturo naših davnih prednikov. Izkopavanja so namreč pokazala, da bila pred več kot petimi tisočletji v mlajši kameni dobi Ajdovska jama podzemno posmrtno počivališče prebivalcev za zdaj še neodkritega prazgodovinskega naselja na tem prostoru. Najdišče ni pomembno le za posavski prostor, marveč za vso Slovenijo. Vsi, ki jih zanimajo daljna preteklost in arheološka raziskovanja Ajdovske jame, si lahko od prejšnjega petka naprej ogledajo zanimivo m bogato razstavo prazgodovinskega gradiva, ki so jo v okviru slovesnosti praznovanja 300. obletnice Valvasorjeve smrti odprli v cerkvi sv. Križa v krškem mestnem parku. Razstavo so postavili na pobudo Oddelka za arheologijo ljubljanske Samo v Novem mestu Dolenjski muzej je edina slovenska postaja razstave ameriške grafike na njeni poti po Ameriki in Evropi NOVO MESTO - Jutri, 24. septembra, bodo v treh prostorih Dolenjske galerije odprli razstavo ameriške grafike, ki pod naslovom Crossing over changing places potuje po svetu. Videli so jo že v več mestih Amerike, zdaj pa se je na poti po Evropi ustavila v Sloveniji, kjer bo na ogled samo v Novem mestu. Za ljubitelje grafike torej priložnost, ki je res ne gre zamuditi. Na razstavi se predstavljajo grafični umetniki različnih starosti, narodnosti in političnih prepričanj, zanje pa je značilno, da “s pomočjo umetniškega izraza segajo prek običajnih okoliščin, ki posameznike ali skupine ločujejo med seboj”, kot je v katalogu, ki spremlja razstavo in ga bo mogoče dobiti tudi na novomeški postavitvi, zapisala Jane M. Farmer, glavna organizatorica razstave. Da bi premostili razlike med kulturami, spoloma in političnimi prepričanji in celo razkol med človeštvom in naravo, ti umetniki z uporabo različnih grafičnih sredstev ponujajo umetniške odgovore na stara, a danes prav tako, če ne celo še bolj aktualna vprašanja, zakaj nismo celota, kako se lahko povežemo v celoto, ali lahko živimo v slogi drug z drugim in z našim planetom. Poleg tega vsebinskega in umetniško sporočilnega nivoja je razstava hkrati tudi prikaz novih načinov uporabe materialov (ročno izdelan papir) in novih kombinacij tehnik tiskanja, ki jih gojijo v ameriških grafičnih delavnicah, kot so Pyramid Atlantic, Rutgers Center, The Lovver East Side Printshop. MiM c; Filozofske fakultete, Posavskega muzeja in občine Krško. Osnovni namen razstave je, kot je na otvoritvi povedala sedanja voditeljica arheoloških raziskav Milena Horvat, da širšo javnost seznani z rezultati večletnih arheoloških izkopavanj ter dokaže, da so bila občinska in republiška prizadevanja za rešitev ogrožene dediščine pravilna ter upravičena. Z razstavo je javnosti in stroki predstavljena bogata materialna kultura, ki sega v 4. tisočletje pred n.š., ob nji pa tudi oskus rekonstrukcije delovanja ultnega prostora in dveh oblik obreda in načina pokopa. Razstava je zastavljena tako, da daje obiskovalcu splošno in strokovno razlago o zgodovini raziskav, o pomenu najdb in najdišča ter vrednotenju najdene dediščine. Razstavo je s krajšim nagovorom odprla dr. Paola Korošec, ki je nekdaj INDIJSKA SPIRITUALNA IN ROCK GLASBA NOVO MESTO - Jutri, 24. septembra, bo ob 18.30 uri v avli gimnazije večer indijske spiritualne m rock glasbe s skupino Transcendence iz Ljubljane. To je prva slovenska skupina, ki razvedrimo funkcijo glasbe bogati z razvijanjem človekove višje zavesti. Transcendence bo najprej predstavila bhaja-ni, tradicionalno glasbo spiritualne Indije, nato bo sledilo predavanje o samospoznanju, naslonjeno na izročilo staroindijskih ved, večer pa se bo končal z manira rock koncertom. Obiskovalcem bodo na voljo velik izbor knjig in kaset, vegetarijanski burgerji in slaščice. • \S Fotografski utrinki časa Predstavitev uspehov in dosežkov fotokrožka OŠ Center v knjigi Utrinki časa -Več kot dvajset let uspešnega in požrtvovalnega dela mentorice Jelene Pelko NOVO MESTO - Prejšnji teden je izšla knjiga fotografij Utrinki časa, kije gotovo mnogim nekdanjim učencem osnovne šole Center (prej Katje Kupena) zbudila nostalgične spomine na mladost v šolskih klo|>eh, nekaterim pa tudi spomine na vznemirljiva odkrivanja skrivnosti fotografije. V knjigi je namreč predstavljenih prek 130 fotografij, ki so nastale v fotokrožku omenjene šole od leta 1971 do letos. Mnoge med njimi so bile deležne priznanj in nagrad, tudi najvišjih, na fotografskih razstavah pionirske fotografije in na srečanjih mladih tehnikov. Knjiga tako ni le predstavitev ustvarjalnih prizadevanj nekdanjih osnovnošolcev, marveč tudi kronika uspehov fotokrožka in posredno kronika življenja na šoli in zunaj nje. S knjigo, ki so jo predstavili prejšnji teden v Dolenjskem muzeju s spremljajočo razstavo vseh v knjigi objavljenih fotografij, in seveda s samim fotokrožkom OS Center je tesno povezano ime ta mesec upokojene predmetne učiteljice tehnične vzgoje Jelene Pelko. Desetletja je med mlade sejala ljubezen do fotografije in jim pomagala odkrivati skrivnosti dela v temnici. Znala jih je navduševati in voditi, da niso ostali le pri vsakdanjem fotografiranju, marveč so iskali poti v ustvarjalne možnosti, ki jih nudi fotografija, saj je v krožkih gojila tako dokumentarno kot umetniško fotografijo. Kot prava ljubiteljica fotografije je znala mlade prav usmerjati,, zato niso izostala tudi priznanja. Omenimo le najvišja: zlate pkikete Janeza Puhaija za posameznika in za fotokrožek, srebrne in bronaste plakete ter prva mesta. Ne nazadnje nekaj pove tudi podatek, da sta prve korake v svet fotografije naredila v fotokrožku Jelene Pelko tudi zdajšnja poklicna fotografska ustvarjalca Bojan Radovič in Sašo Fujs. “Na šoli hranimo arhiv vseh fotografij, ki so bile razstavljene na pionirskih lotili in na srečanjih mladih tehnikov. Na tisoče jih je,” pravi Pelkova. “Velikokrat jih pregledujem in ob neki taki priložnosti mi je prišlo na misel, da bi bilo dobro prikazati jih širši javnosti v obliki knjige. Mojo zamisel je ravnateljstvo Jelena Pelko, dolgoletna mentorica mladih fotogrpfov na OŠ Center. šole takoj podprlo. Podpora šole je sploh bila vsa leta taka, kot si jo mentor lahko samo želi. V Tiskarni in pri Grafiki smo se pozanimali za ceno in potem smo začeli iskati pokrovitelje. Presenetilo me je - to imam za veliko priznanje naši šoli - da smo v enem tednu zbrali zadostno podporo. Tako je knjiga lahko te dni izšla.” Utrinki časa so izšli v 500 izvodih. Izbor fotografij sta naredila Jelena Pelko in Bojan Radovič, ki je knjigo tudi oblikoval. Natisnila jo je Tiskarna, grafično pripravo pa so opravili v Grafiki. M. MARKELJ LITERARNA DELAVNICA 1JUBLJANA - Mladi ustvarjalci bodo lahko od 12. oktobra pa vse do maja prihodnjega leta obiskovali literarno delavnico, ki jo bo vodil pisatelj Dijze Kovačič. Srečanja bodo vsak drugi torek od 17. do 20. ure v prostorih Zveze kulturnih organizacij Slovenije na Štefanovi 5 v Ljubljani. Na njih bodo mladi avtorji z mentorjem kritično pretresali svoja dela, izpopolnjevali svoj slog, se pogovarjali o sodobni svetovni in domači literaturi ter estetiki, pripravili pa bodo tudi recitale za javnost. Šolnina za delavnico je 720(1 tolarjev, če jo plačate takoj,. 7800 tolarjev pa. če jo poravnate v treh obrokih. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 061-151-028 int. 18. vodila izkopavanja, poleg Horvatove pa so o pomenu Ajdovske jame in o varovanju kulturne dediščine v Posavju govorili še Slavko Šribar in Marjan Gregorič iz Posavskega muzeja. Za prijetno vzdušje je poskrbela L.joba Jenče iz Cerknice, ki je zapela nekaj starih slovenskih ljudskih pesmi. Na koncu je krški župan Danilo Siter podelil Valvasorjeve plakete zaslužnim za postavitev razstave, Koroščevi pa je izročil še občinsko priznanje. Razstava bo odprta do 17. oktobra, nakar se bo preselila v Ljubljano. Svoj stalni dom bo najverjetneje dobila v Valvasorjevi hiši v Krškem, ko bo ta stavba obnovljena. M. MARKELJ GLASBILA SVETA ČRNOMELJ - V galeriji Mini art pripravljajo jutri, 24. septembra, ob 20. uri otvoritev razstave Glasbila sveta, na kateri bo zbiralec glasbil Mladen Škrbič iz Novega mesta predstavil izbrane primerke iz svoje zbirke. Razstava bo odprta do 15. oktobra. Izgubljena 1 1 • v v« dediščina Razstava o kočevskih Nemcih - Tudi v Kočevju IJUBIJANA - Republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je pripravil razstavo Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, ki so jo odprli konec prejšnjega tedna v Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani. Razstava je sad večletnega raziskovanja Mitje Ferenca, svetovalca za varstvo zgodovinske dediščine pri republiškem ZVNKD. Na nji je prikazana usoda kočevskih Nemcev, ki so se naselili na Kočevskem sredi 14. stol., leta 1941 pa svoja stoletna ognjišča za vedno zapustili. Njihovo materialno dediščino je že leto po odselitvi močno prizadela italijanska ofenziva, po vojni pa se je nadaljevalo načrtno rušenje vasi, cerkva, znamenj in kapelic, tako da je danes ohranjen le delček nekdaj pestre in obsežne kulturne dediščine. Postavitev razstave je zasnovana kot soočanje preteklosti s sedanjostjo, želja ustvarjalcev pa je, da obudijo v naši zavesti skoraj pozabljen in malo znan delček zgodovine. Jedro razstave je dokumentarno fotografsko gradivo, ki ga je avtor dobil od posameznikov in na posodo od Dunajskega muzeja. Večina fotografij je slovenski javnosti prvič predstavljena. ■ Razstava se bo iz Ljubljane selila še v Kočevje in v Avstrijo. Razstava Dubravke Babič Vrhunska hrvaška grafičarka v galeriji Dolenjskega muzeja NOVO MESTO - V sredo, 29. septembra, bodo v'organizaciji Hrvaškega kulturnega doma ob 17. uri v galeriji Dolenjskega muzeja odprli razstavo novejših grafik in risb Dubravke Babič, akademske slikarke in prorektorice hrvaške likovne akademije iz Zagreba. Dozdaj je umetnica razstavljala že na več kot 300 skupnih in 50 samostojnih razstavah v domovini in na tujem, med drugim v Parizu, Strassbour-gu, Barceloni, na Dunaju, Berlinu, Moskvi in Torontu. Njena dela so v stalnih zbirkah več galerij in muzejev po svetu, prejela pa je tudi več mednarodnih nagrad, lani grund pri\ HAZU na 17. razstavi grafike v Zagrebu. Po oceni poznavalcev sodi Babičeva v sam vrh hrvaške grafike. Razstava ho odprta do 13. oktobra, nato pa se bo selila v Trst in Milano. Umetnije Jožeta Marinča Ogled v Posavskem muzeju, nakup v Galeriji Meke BREŽICE - Posavski muzej in Galerija Meke iz Brežic sta v četrtek zvečer pripravila prijeten večer, na katerem je družba več kol sto ljubiteljev kulture navdušeno prisluhnila dramski umetnici Poloni Vetrih v monodrami "Blagi pokojniki, dragi možje" A. Nikolaja. Predstava je bila samo uvod v otvoritev razstave Jože Marinč slik akademskega slikarja Jožeta Marinča, ki bo na ogled še do 10. oktobra, istočasno pa bo v Galeriji Meke še prodajna razstava. Slikar Marinč, sicer rojen v okolici Kočevske Reke, je končal šolo za oblikovanje in Pedagoško akademijo ter leta 1979 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V naslednjih dveh letih jc obiskoval likovno specialko, zdaj pa živi in dela kot svobodni likovni umetnik v Kostanjevici na Krki. Jože Marinč že od leta 1975 samostojno razstavlja in sodeluje na različnih razstavah doma in v tujini. Ves čas trdo dela, saj se s svojo ustvarjalnostjo tudi preživlja. Sam si je ustvarjal in širil krog mecenov in kupcev ter, si pridobil publiko, čeprav v novem okolju in na podeželju. ki se ga umetniki radi izogibajo.Slike. s katerimi se predstavlja v Brežicah, jasno kažejo pot, ki jo je ubral kot umetnik. Na platnih ne moremo prepoznati znanih oblik razen slučajnih. Značilno je črno ogrodje, od katerega odstopajo žive, ognjenordeče in oranžne barve. Za Marinča se slika ne konča na platnu, ampak se nadaljuje v okvirje, ki jih sam izdeluje. Svoje umetnine tudi poimenflje, saj je prepričan, da mora barve spremljati še beseda. B. DUŠ1Č-GORNIK ORAČ RAZSTAVLJA V LJUBLJANI LJUBLJANA - V tukajšnji knjižnici Prežihov Voranc bodo v ponedeljek, 20. septembra, ob 19. pri odprli razstavo 22 slik novomeškega slikarja Janka Orača. Razstavil bo svoja najnovejša dela, ki so nastala lani in letos. Slikarja in njegovo delo bo predstavil France Zupan, razstava pa bo odprta do 10. oktobra. GALERIJA V VOJAŠNICI CERKLJE - V cerkljanski vojašnici so v sodelovanju z galerijo Meke iz Brežic oblikovali stalen razstavni prostor, v katerem nameravajo prirejati različne razstave. Galerijo bodo slovesno odprli danes ob 18. uri zvečer z razstavo slik akademske slikarke Erne Ferjančič-Fric iz Celja. V spremljajočem kulturnem programu bodo nastopili vojaki glasbeniki, učenci brežiške glasbene šole in člani cerkljanskega kulutrno-prosvetnega društva, slikarko pa bo predstavil akademski slikar Alojz Konec, medtem ko bo o galeriji spregovoril Janez J. Švajncer. 12. VSESLOVENSKO SREČANJE MLADINE V STIČNI - Okoli H tisoč mladih se je v soboto zbralo na tradicionalnem srečanju slovenske katoliške mladine v Stični. Najstarejši samostanski zidovi pri nas so bili v turobnem deževnem vremenu prenatrpani z mladimi iz cele Slovenije in tudi gosti iz Trstu in Hrvaške, ki so prišli s kar sto avtobusi in tudi posebnim vlakom iz Štajerske. V prvem delu so - srečanje je namenjeno mladini od višjih razredov osnovne šole - ob skupni molitvi in petju v baziliki Žalostne Matere božje pozdravili stiski opat dr. Anton Nadrah, gostje iz Hrvaške in Trstu. Nagovor na geslo z letošnje Stične 93 “Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju” je imel papežev poslanec nuncij Pier Luigi Celala. V tem delu so v baziliki poslušali pričevanja svojih vrstnikov o svojih izkušnjah z Rogom in pogovoru z alpinistom Vikijem Grošljem. V nadaljevanju tudi dež ni motil množice mladih na samostanskem dvorišču ob nastopu znanega pevca Vlada Kreslinu. Za zaključek pa je bila ob 15. uri v baziliki maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov in škofov vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. (Besedilo in slika: Jože Žuraj Z domom je propadla tudi kultura “General brez vojske” LOŠKI PO TOK - Albin Koš-mcrl iz vasi Rclje v Diškem potoku pravi, da je nekakšen general brez vojske. Je namreč predsednik KUD Ivan Vrtačnik, ki ne dela več, čeprav je bil ta KUD še posebno delaven v letih 1960 do 197(1, potem pa je njegovo delo počasi zamiralo. Zelo odmevne so bile pevske revije “Loški potok poje”, ki jo je KUD organiziral vsako drugo leto, zadnja pa je bila pred tremi leti. V KUD so imeli včasih knjižnico, kino, prizadevno dramsko skupino, mladinski šahovski klub, plese, kulturne večere, instrumentalni kvintet KOS, dva pevska zbora, foto-kino klub m celo prvi televizor v Loškem potoku je imel prav KUD. Organizirali so tudi občinsko slikarsko kolonijo. Imeli so radijska in televizijska snemanja itd. Albin pa ni bil le predsednik KUD, ampak tudi režiser, igralec, glasbenik, organizator in še član občinske in republiške kulturne skupnosti, eno mandatno dobo pa celo predsednik občinske kulturne skupnosti. Takrat so naredili načrte za prenovo ali gradnjo kulturnega doma v Loškem potoku, saj je slari povsem dotrajal. Žal pa vodilni v krajevni skupnosti niso imeli posluha za kulturo. Tako je kulturna dvorana propadla in že nekaj let ni uporabna, postopno pa so zamirale tudi že naštete kulturne dejavnosti, kar je pripeljalo do današnjega mrtvila. “Kultura se je zaplanka-la v Ribnici, kjer se gredo visoko kulturo v Miklovi hiši, podeželje pa je ostalo brez vsega”, trdi Albin Košmerl, ki je invalidski upokojenec, star 55 let in še vedno zelo delaven. Albin se s kulturo ukvarja tako rekoč od malega, od šole. Med drugim je tudi fotograf, amaterski slikar, izdeluje gobeline, raziskuje razne zgodovinske podatke o Loškem potoku, dopisuje v Dolenjski list, se ukvarja s suhorobarstvom (izdeluje žlice), čebelari itd. Zdaj zbira in zapisuje stare šege in navade Potočanov, etnološke in etnografske posebnosti, stare dokumente, predvsem še o kulturni dejavnosti itd. J. PRIMC Albin Košmerl iPDTA fcf STfc*, Goljufij je več, tatvin pa manj JNa območju novomeške UNZ letos manj kaznivih dejanj kot lani - Vse hujše oblike kaznivih dejanj, kot so vlomi v pošto, menjalnico, so tudi odkrili - Veliko goljufij / NOVO MESTO - Kaznivih dejanj na območju dveh dolenjskih in dveh belokranjskih občin je bilo v letošnjem prvem polletju manj kot lani. Sicer pa število kaznivih dejanj upada v vseh slovenskih UNZ-jih, rahel porast so zabeležili le v Krškem. Tako so na novomeški UNZ letos obravnavali 981 kaznivih dejanj, lani (1246). Pri tem so povečali raziskanost za 4,8 odst. Temeljnemu javnemu tožilstvu so ovadili 858 oseb, lani (952). V letošnjem prvem polletju so odkrili vse hujše oblike kaznivih dejanj, kot so vlomi v pošte, menjalnico, uspelo pa jim je odkriti tudi storilce, ki so vlamljali v avtomobile. S KOLOM POŠKODOVAL AVTOMOBIL - 33-lctni F. F. s Sel pri Šumberku je utemeljeno osumljen, da je 17. septembra ponoči na dvorišču stanovanjske hiše v Odrgi s kolom poškodoval streho vozila in razbil stekla. Lastniku B. B. je povzročil za okrog 100.000 tolarjev škode. OB JAKNO - 14. septembra je neznan storilec iz osebnega avta, parkiranega pred bifejem Društva upokojencev v Metliki, ukradel jakno ter s tem lastnika S. V. iz Čuril oškodoval ia 21.000 tolarjev. POŠKODOVALA S PALICO - 44-letna V. R. iz Velike Loke je utemeljeno osumljena, da je 15. septembra med prepirom s palico lažje poškodovala A. A iz Velike Loke. UKRADEL GORSKO KOLO - 15. septembra je neznance pred zapuščeno hišo na Biču ukradel gorsko kolo s 18 prestavami. Lastnika B. M. iz Biča je oškodoval za okrog 15.000 tolarjev. OB OBE SPREDNJI LUČI - V noči na 17. september je neznani storilec na parkirnem prostoru v Šegovi ulici v Novem mestu iz osebnega avtomobila Z 126 demontiral obe sprednji luči in lastnika R. S. oškodoval za 7.800 tolarjev. POŠKODOVAL JE EMBALAŽO - Med 18. in 19. septembrom je neznanec v Črnomlju vlomil v skladišče, kjer ima J. L. z Lokev spravljeno embalažno plastiko za nagrobne sveče. Storilec ni odnesel ničesar, je pa poškodoval embalažo. Lastniku je povzročil za 70.000 tolarjev škode. UKRADEL ČOLN - Med 16. in 17. septembrom je neznan storilec pod vasjo Krka pri Novem mestu ukradel čoln in lastnika J. M. s Krke oškodoval za 50.000 tolarjev. PESAKINJA PO NESREČI UMRLA NOVO MESTO - Nesreča, ki se je zgodila prejšnji teden v neposredni bližini nekdanjih javnih skladišč, sedanjega blagovnotrgovinskega centra na Ljubljanski cesti, je na žalost terjala življenje. Ob tem bi veljalo opozoriti, da je bila cesta, ki vodi do tega že dokaj zasedenega centra, brez označenega prehoda za pešce. Upajmo, da za tistih nekaj Delih črt ne bo moralo ugasniti še kakšno življenje. 16. septembra ob 15.30 je 32-letni Marko Barukčič iz Dolža vozil osebni avto Z 750 od Karteljevega proti centru Novega mesta. Ko je pripeljal do blagovnotrgovinskega centra na ljubljanski cesti z. neprimerno hitrostjo glede na mokro in spolzko cestišče, je cesto izven prehoda za pešce prečkala 75-letna Neža Rodič iz Ajdovca. Voznik jo je zbil in jo tako hudo poškodoval, da je istega dne ob 23.30 v novomeški bolnišnici umrla. V splošni kriminaliteti - obravnavali so 868 kaznivih dejanj - prevladujejo kazniva dejanja premoženjske narave. Obravnavali so 700 tovrstnih dejanj, lani v istem času (938). Premoženjska kriminaliteta je v upadu zaradi padca števila tatvin. V porastu pa so goljufije, letos je bilo teh kaznivih dejanj za skoraj 28 odst. več. V tem obdobju ni bilo ropov, medtem ko so jih lani odkrili 5, pri raziskavi drznih tatvin pa je ostalo neraziskano le eno dejanje. Poleg omenjenih kaznivih dejanj so ob- Prilika dela tatu Za večino naših ljudi je vsakdan naporen hoj za preživetje, boj za tistih nekaj tolarjev, ki jih dobijo v začetku meseca, in po tem zopet boj, kako z njimi do naslednjega izplačila. Že tako težko življenje pa naredijo še bolj brezupno vsakdanja medijska poročila o tej in oni aferi z orožjem, igralnici, o divjem lastninjenju in na koncu tudi o podkupljivosti policistov in vseh ostalih nečednih poslih, v katere naj bi bili možje redu in pravice vpleteni. Pismo ljubljanskih poštenih policistov le potrjuje neštete govorice o takšnih in drugačnih poslih policije, ki resda ni nujno, da so vse resnične, vendar kjer je dim, tam je tudi ogenj. Komu naj človek še zaupa? Na silo se hočemo meriti z zahodnoevropskimi demokracijami, hkrati pa pozabljamo, da si naši vzorniki vendarle ne dovolijo toliko nepravilnosti. S hlastanjem /x> nečem drugačnem, novem zavračamo vse, kar je starega. Vendar pa moramo priznati, da npr. starojugoslovanski način službovanja v žandarmeriji le ni bil tako slab. Žandarje so vsake toliko časa premeščali z namenom, da se ne bi z okoljem preveč zvezali. Tudi danes bi morah imeti, če že ne takšen, pa mogoče kakšen drugačen mehanizem, ki bi preprečeval skontm-piranost organov pregona in podobnih poklicev. Upam, da zadeve ne bomo spet spolitizirali in obstali, kot že tolikokrat do sedaj, pri posplošeni ugotovitvi, da je do tega prišlo, ker so na vseh pomembnejših stolčkih ljudje še iz prejšnjega režima, da je to nekakšno delo postudbovstva. Oprostite, to ni nobeno postud-bovstvo, ampak tržna logika, ki jo močnejši in vplivnejši ob pomanjkanju mehanizmov, ki bi to preprečevali, umazano izrabljajo v svojo korist, neglede na to kakšni politični usmeritvi pripadajo. Po domače se je včasih reklo, da prilika dela tatu. Žal pri tem pade slaba luč na vse, krive in nekrive, očitno pa je glas drugih šibkejši. J. DORNIŽ ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI V JAREK -14. septembra ob 11. uri je 37-lctna Milena Kovačič iz Dol. Maharovca vozila jugo 45 po regionalni cesti od Drage proti Krenovemu. Ko je pripeljala v nepregledni desni ovinek v Beli Cerkvi, jo je zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje na cesti, saj je tedaj deževalo, začelo zanašati. Zaneslo jo je na desno v jarek. V nezgodi se je hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na avtomobilu pa ni bilo škode. IZ NJIVE V NASPROTI VOZEČI AVTO - 18. septembra ob 19.20 je 25-letni Mitja Kolman iz Pečja vozil osebni avto Lada od Mirne proti Slovenski vasi. Ko je pripeljal v levi ostri nepregledni ovinek z neprimerno hitrostjo, je zapeljal na desno bankino, nato je sunkovito zapeljal v levo na njivo, nekaj metrov vozil po njej, nato pa zavil nazaj na cesto. V tem trenutku je nasproti pripeljal voznik katrce 36-letni Tomaž Hartman iz Kočevja, ki se je umikal, vendar je vseeno prišlo do trčenja. Trčenje je bilo tako močno, da se je Hartmanov osebni avtomobil prevrnil. V nezgodi sc je sopotnica v Hartmanovem vozilu, 35-letna Jožica Bončina iz Kočevja, hudo poškodovala in sc zdravi v novomeški bolnišnici. Škoda znaša okrog 400.000 tolarjev. ČELNO TRČIL V DREVO - 19. septembra nekaj po polnoči je 31-letni Nijaz Kurjakovič iz BiH vozil osebni avto Ford Siera od Karteljevega proti Novemu mestu. Ko je pripeljal v levi ovinek preblizu desnemu robu vozišča, je zapeljal desno prek bankine in čelno trčil v drevo. V nezgodi se je hudo telesno poškodovala 29-letna Džulsa Kurjakovič iz BiH in se zdravi v novomeški bolnišnici. Škode je za okrog 400.000 tolarjev. TRČIL JE V NASIP - 18. septembra ob 19.15 je 23-letni Jože Petrovčič iz Vranovičev vozil avto od Semiča preti Gradcu. Ko je pripeljal v nepregledni desni ovinek, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal desno izven ceste in trčil v 80 cm visok nasip, nato pa se je avto prevrnil. Voznik se je v nezgodi hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Škode je za okrog 100.000 tolarjev. ravnavali še 50 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, od tega 1 poskus umora in 2 kaznivi dejanji posebno hude telesne poškodbe in 11 primerov hude telesne poškodbe. Zoper spolno nedotakljivost in moralo so obravnavali 7 kaznivih dejanj, lani 3. Odkrili so 10 kaznivih dejanj ponarejanja listin, lani II. Od lani so porastla tudi kazniva dejanja zoper javni red in mir, in sicer za 11 Orožja za celo orožarno Od lovske puške in pištole do samokresa in bomb KRŠKO - Kriminalisti UNZ Krško so 14. septembra zasegli 40-letne-mu Iztoku V. iz Curnovca v brežiški občini potezno lovsko puško Mawe-rick kalibra 12 mm. Prebivalci Curnovca so se že dalj časa pritoževali, da njihov sovaščan pogosto strelja s puško. V mesecu ' juliju je bila po odredbi preiskovalnega sodnika opravljena hišna preiskava, vendar puške niso našli. Po ponovni prijavi Curnovčanov so kriminalisti prišli k Iztoku V. na razgovor in ga zalotili v posesti orožja. Puško jim je po razgovoru predal. Zakaj jo je imel, kriminalistom ni povedal, mogoče pa bo to zaupal sodniku za prekrške v Brežicah. 14. septembra so mejni policisti na mejnem prehodu v Obrežju pri preventivni kontroli osebnega vozila 32-letnega taksista Borisa T. iz Samo-bora, hrvaškega državljana, našli pištolo CZ kalibra 7,65 mm. Taksist se je zgovarjal, da je orožje vojna trofeja, za katero ima ustrezno dovoljenje, vendar ga je pozabil doma v Samoboru. Policisti so orožje zasegli in ga prijavili sodniku za prekrške. 15. septembra so krški policisti na osnovi odredbe preiskovalnega sodnika obiskali na domu Ivana R. iz Starega Gradu pri Krškem zaradi ilegalnega posedovanja orožja in eksplozivnih teles. Ivan R. je policistom sam izročil samokres znamke Stever kalibra 9 mm in štiri ročne bombe. Epilog ilegalne posesti samokresa bo pri sodniku za prekrške, za posest bomb pa na Temeljnem sodišču v Novem mestu. Prodajali ponarejene vozniške Novopečeni šoferji v Sarajevu ali Bosanski Krupi KRŠKO - Krški kriminalisti so Temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu ovadili skupino oseb, ki se je ukvarjala s ponarejanjem vozniških dovoljenj. V Posavju je imel glavno vlogo 29-lctni Rifet B., bosanski državljan, začasno prijavljen na Senovem, ki je v petih primerih poskrbel za pridobitev ponarejenih vozniških dovoljenj. Cena tovrstnega polaganja izpitov se je gibala med 400 do 800 nemškimi markami, poleg denarja pa je moral “izpitnik” dati fotografije in oseben podatke. Poleg izpita je vsak posameznik prejel tudi potrdilo o prijavi v kraju občine polaganja izpita, to pa je bilo najpogosteje v Sarajevu ali Bosanski Krupi. Vozniška dovoljenja so bila originalna, kakor tudi štampiljke, seveda ukradene. V enem primeru je na podoben način posloval tudi 22-letni Samir M., prav tako državljan BiH, začasno stanujoč na Senovem. Vsi na ta način novopečeni vozniki so namesto šoferskih užitkov - nekateri so si zaželeli tudi vožnjo avtobusa -ovadeni zaradi prikrivanja kaznivega dejanja. V sodelovanju z občinskimi upravami policisti pojav nadalje raziskujejo, preverjajo pa tudi navedbe ovadenih oseb. kaznivih dejanj, predvsem na račun nasilniškega obnašanja, preprečitve uradnega dejanja uradne osebe, napada na uradno osebo itd. V letošnjem prvem poletju so raziskali nekaj hujših oblik kaznivih de- • Konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta je bilo veliko vlomov v osebne avtomobile. Policisti so ugotovili, da so storilci tovrstnih kaznivih dejanj nekateri že znani Romi. V maju so odkrili tudi dva storilca iz Črnomlja, ki sta marca in aprila vlomila v gostinske lokale, prodajalno in počitniško hišico. V tem času so zasegli 6 avtomobilov, ki so bili ukradeni, ali zaradi carinskega prekrška. janj. Odkrili so skupino mladoletnikov iz Zagorja ob Savi, ki so na našem območju vlomili v dve bencinski črpalki in dve menjalnici. Iz menjalnice Publikum so odnesli devize in tolarje v vrednosti 1,600.000 tolarjev. j. d. VZEL SE AVTOMOBIL RIBNICA - V soboto, 18. septembra, okoli 2.45 so ribniški policisti ustavili avtomobil, ki gaje vozil J. D. iz ribniške občine. Izkazalo se je, da je voznik isti, ki je bil slabo uro poprej popolnoma zmeden na balkonu stanovanja v Kidričevi ulici v Kočevju in so ga prevzeli kočevski policisti. Ti fanta seveda niso umorili, kot sc je bal, ampak so ga celo izpustili. Ugotovili so namreč, tla fant ni noben kriminalec in da policisti z njim doslej še niso imeli posla. Tisto noč naj bi le malo preveč pogledal v pivsko steklenico. Menili so, da z njim ne bo več težav, pa so ga izpustili. Iz policijske postaje je odšel naravnost do Ljubljanske ceste 79, kjer je vzel tam parkirani avtomobil, last Ivana Ošlaka. To ni bilo težko, ker so bili v avtomobilu tudi ključi. Odpeljal seje proti domu, ribniški policisti pa so ga ustavili. NA NASPROTNI VOZNI PAS KOČEVJE - V soboto, 18. septembra, nekaj pred 20. uro je prišlo v Gorenju pri Kočevju do hude prometne nezgode. 34-letni J. R. iz bližnje Klinje vasi je vozil z osebnim avtom proti Kočevju in v ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem sta pravilno vozila motorni kolesi 17-letni A. Ž. in 19-letni B. M., oba iz Kočevja. Voznik J. R. je najprej z avtom oplazil motorista A. Z., nato pa zadel še motorista B. M. V nesreči sta bila hudo poškodovana motorist B. M. in sopotnica v osebnem avtu B. R.; lažje poškodovani pa so bili avtomobilist J. R., motorist A. Ž. in sopotnik na motornem kolesu A. J. Policisti so avtomobilista ovadili sodišču. PO DOLENJSKI DEŽELI • ( as trgatve se je začel in verjetno neznanec nima svojega vinograda, zato si je šel željeno biro natrgati kar v tuj vinograd. V Rožičkern Vrhu je v vinogradu ukradel več grozdja in mrežo za zaščito pred pticami. Kaj bo z mrežo, se še ne ve, kuj bo z grozdjem, pa je jasno. Lastnika J. S. iz Rožičkega vrha je oškodoval za 3.000 tolarjev. • Nepridiprav, ki je vlomil v zidanico L. K. na Golušniku, je bil očitno tako žejen, da si je takoj postregel s petimi steklenicami piva. Ko je to spil, je odšel. Za njim pa je ostalo za 1.000 tolarjev škode. • Očitno strasten kadilec ni mogel počakati do jutra, ko se odpro trgovine in bifeji, zato je ponoči vlomil v bife na Kolodvorski ulici v Črnomlju in odnesel več škatel najrazličnejih cigaret. Bife je oškodoval za 51 tisočakov. • Naslednji dolgoprstnež pa se je na koncu zadovoljil tudi s puško. V Petelinjeku je vlomil v leseno brunarico, po njej nekaj iskal in ukradel malokalibrsko puško z naboji in bajonet s kovinsko nožnico. Lastnika M. V. je prikrajšal za 80.000 tolarjev. Nepravilnosti še nedokazane Razprava o gospodarskem prestopku, ki bremeni nekdanje vodilne v krškem Vidmu, še ni zaključena NOVO MESTO - Minulo sredo je bilo na novomeškem temeljnem sodišču zaslišanje nekdanjih in sedanjih vodilnih Vidmovih delavcev; predstavnika Vidma Krško v stečaju Branka Ogorevca, nekdanjega direktorja Vidma Krško Franca Čarga in njegovega nekdanjega finančnega direktorja Branka Zibreta ter direktorja firme Videm Trade, d.o.o;, Ljubljana, Celestina Vardjana, ker jih obtožnica bremeni gospodarskega prestopka oz. nepravilne uporabe denarja pri ustanavljanji) podjetja v tujini. Predsednik senata je bil Matjaž Kučič. Obtožni predlog pravi, naj bi Videm Krško in Videm Trade iz Ljubljane uporabila denar za ustanovitev podjetja1 v tujini, kljub temu da ministrstvo za finance ni odobrilo uporabe sredstev za ustanovitev podjetja. Videm Krško je plačal podjetju Videm Trade 45 milijonov lir v tolarski protivrednosti za konzultantske storitve Kurta Meyerja. Ta denar pa naj bi bil pravzaprav namenjen za odkup solastniškega deleža milanskega podjetja Kurta Meyerja KFC. V obtožnem predlogu je tudi zapisano, da podjetje Videm Krško v poslovnih knjigah lani ni knjižilo treh debetnih not (bremepisi obveznosti Vidma do KFC) v skupnem znesku okrog 78 milijonov lir. Franc Čargo se je po sklepu upravnega odbora dogovoril z. Ma-yerjent o odkupu solastniškega deleža podjetja KFC, kar je potrdilo tudi zaslišanje, z. namenom, da bi si Videm prek podjetja hčere v tujini izboljšal poslovanje z odkupom terjatev ali svežim kapitalom. Za izpeljavo sta poskrbela Branko Žibret in Celestin Vardi-jan. Vardijan je priznal, da je podpisal nakazilo 45 milijonov lir za dogovorjen odkup KFC, ni pa se spomnil, da bi podpisal naročilnico, izpostavljeno krškemu Vidmu. Branko Žibret je bil zaslišan v zvezi z. debetnimi notami, ki bi jih morttl likvidirati oz. potrditi glavni direktor Rolf Norman. Žibret je izjavil, da jih je večkrat izročil njemu osebno ali z interno pošto. Kaj se je z njimi zgodilo, pa ne ve. Tako obramba kol tožnik sta predlagala, naj bi na naslednji obravnavi, ki bo 13. oktobra, pričali tudi zadnji Vidmov direktor Rolf Norman, potem Bogdan Romih, vodja trženja, Žibrčtova tajnica pa tudi devizni inšpektor. PILITI SK NA MEJO SE NADALJUJE KRŠKO - Med zadnjim vikendom od 17. do 19. septembra so policisti na območju UNŽ Krško na območju meje s Hrvaško pri poskusu ilegalnega prehoda državne meje zalotili 32 oseb, večinoma državljanov BiH. V petek, 17. septembra, je bil na mednarodnem mejnem prehodu povečan promet zaradi nogometne tekme hrvaških nogometašov v Ljubljani, pri čemer je bilo zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v Slovenijo zavrnjenih 95 ljudi (posest pirotehničnih pripomočkov ipd.). SPET SO PELE SEKIRE BELČJI VRH - Med 13. in 15. sep-temborm je neznan storilec v gozdu na Belčjem Vrhu posekal 4 hrastova drevesa in s tem oškodoval lastnika B. K. iz Pustega Gradca za okoli 28.000 tolaijev. POKLICNI ŠOFERJI SO SE DOBRO IZKAZALI - V soboto je bilo v Novem mestu na parkirnih prostorih Srednje tehniške in zdravstvene šole 12. državno tekmovanje poklicnih voznikov .Slovenije. Ena glavnih nalog tekmovanja je izobraževanje in dopolnjevanje znanja voznikov. Na letošnjem tekmovanju so se. najbolje izkazali Ljubljančani, takoj za njimi pa so bili Novomeščani. Na fotografiji je voznik pri eni izmed desetih nalog, ki jih je moral opraviti pri spretnostni vožnji. (Foto: J. Dorniž) Premagala skoraj vse moške Na državnem tekmovanju voznikov te/.kih tovornjakov Koprivnikova druga - Pohvala ZŠAM Novo mesto NOVO MESTO - V soboto sp se na 12. državnem tekmovanju v Šmihelu pomerili poklicni vozniki kamionov in avtobusov, združeni v Zvezo združenj šoferjev in avtomehanikov (ZZŠAM) Slovenije. Domačini, člani ZŠAM Novo mesto, so se izkazali kot organizatorji, med najboljšimi pa so bili tudi za volanom. Po besedah Julija Mikca, predsednika šolske komisije slovenske zveze šoferjev in avtomehanikov, je zelo razveseljivo dejstvo, da so tekmovalci - poklicni vozniki - letos pokazali precej več znanja kot prejšnja leta, in to predvsem na teoretičnem področju, saj jih je več kot polovica rešila teste brez kazenskih točk. Prireditev je imela poleg tekmovalnega tudi velik izobraževalni pomen; tekmovalcem so razdelili zbirko propagandnih publikacij sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in jim predstavili zloženko “Policija svetuje - želimo, da živite varno”. Državnega tekmovanja poklicnih voznikov se je udeležilo 77 tekmovalcev. Tekmovali so v treh razredih. V najmočnejšem razredu tovornjakov nad 5 ton je zmagal Juvan iz Ljubljane, druga je bila najboljša voznica Alenka Koprivnik iz Velenja in tretji Ivan Draškovič iz Kočevja. Najboljši Novomeščan je bil Marjan Božič, na 5. mestu. Ekipno so zmagali Velenjčani, drugi in tretji so bj-li Ljubljančani, četrti Novomeščani, peti vozniki iz Kočevja in šesti Čr-nomaljčani. V razredu tovornjakov do 5 ton je zmagal Ljubljančan Rudi Ramuta, najboljša Novomeščana Blatnik in Butalin pa sta pristala na 8. oz. 9. mestu. Ekipno so zmagali Ljubljančani, Novomeščani so bili drugi. Tudi med vozniki avtobusov je zmagal Ljubljančan, Marjan Sever, odličen tretji pa je bil voznik Gorjancev Roman Grebenc. Ljubljančani so bili prvi tudi ekipno, Gorjanci pa so zasedli tretje mesto. I. V. IZSILJEVAL JE PREDNOST BORŠT PRI KRŠKI VASI - 11. septembra se je na regionalni cesti Križaj - Čatež v križišču naselja Boršt pri Krški vasi zgodila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. 59-letni Jožef Š. se je z avtomobilom peljal iz smeri Boršta proti križišču regionalne ceste Kostanjevica-Čatež ob Savi. Pred križiščem je najprej vozilo pravilno ustavil, nato pa zapeljal na regionalno cesto v trenutku, ko je iz smeri Krške vasi pravilno pripeljal 19-letni Darko G. iz Velikega Mraševega in kljub zaviranju trčil v Jožefovo vozilo, ki pa se je odbilo v telefonski drog in ga prelomilo. Voznik se je pri tem huje poškodoval. Valant zmagal v skupini N GRGARSKE RAVNE - Novomeški avtomobilist Alojz Pavlič je v svoji prvi sezoni na štirih kolesih čakal na prvo zmago vse do zadnje dirke gorskega državnega prvenstva, ko mu je kljub težavam na treningu končno le uspelo premagati vse svoje tekmece. Na sobotnem treningu je šlo Pavliču vse narobe. Njegov daihatsu ni in ni vlekel tako, kot bi moral. Dosegel je najslabši čas treninga, kar je bil po dveh vožnjak znak, da bo treba bolje pogledati motor. Izpustil je tretjo vožnjo, mehaniki pa so mu odpravili napako pri dovodu goriva in odkrili, da pod črpalko odteka voda, šesar pa niso mogli popraviti. Tako je moral Pavlič v nedeljo dolivati vodo tik pred vsakim štartom, da mu je uspelo srečno prevoziti progo. Dirkače, ki tekmujejo za pokal daihatsu, čaka le še ena preizkušnja, krožna dirka v Ljubljani, za katero pa se še ne ve če bo. Tudi če bo sprtim Ljubljančanom dirko le uspelo izpeljati, je v razredu daihatsu skoraj vse že odločeno. Lojze Pavlič ne more biti slabši od drugega mesta, na prvo pa bi se lahko zavihtel le, če bi vodeči Staut odstopil in ostal brez točk. V razredu turističnih avtomobilov skupine N se je spet izkazal Samo Valant iz Tržišča, ki je v svoji skupini zmagal, v generalni razvrstitvi pa je zasedel drugo mesto za Stojanom Pirjevcem. I. V. Krka v vodstvu Štangelj drugi v prologu in drugi etapi - Fink drugi v prvi etapi PLEVNA - Kolesarji Krke so odlično začeli mednarodno vkoIe-sarsko dirko po Bolgariji. Že na prologu se je z drugim mestom izkazal Gorazd Štangelj, ki je kljub nezgodi na državnem prvenstvu na ciklodromu v Kranju, kot kaže, v odlični formi, kar je dokazal tudi v Avstriji na dirki Stcicr-mark Rundfahrt. Prvo etapo so kolesarji vozili od Sofije do Plev-na. Krkaši, ki zastopajo Slovenijo, so ves čas napadali in krojili celoten potek etape. Na koncu zahtevne 180 km dolge etape so kolesarji na cilj pripeljali v strnjeni skupini, o zmagovalcu pa je odločil šprint, kjer se je najbolje znašel Poljak Mitkevič, drugi je bil Krkaš Fink in tretji najboljši domači kolesar Kolev. Poljska in Krka-Slovenija imata enak ekipni čas, vodijo pa Poljaki, ker je njihov tekmovalec zmagal. Ekipo Krke na dirki po Bolgariji sestavljajo Štangelj, Papež, Mervar, Fink, Baloh, Ravbar in trener Kamen Stančev. Kolesatji so na pot v Bolgarijo odšli z avtomobili do Budimpešte, do Sofije pa so se izjemoma peljali z avionom, da bi na dirki nastopili čimbolj spočiti. Cilj novomeške ekipe je namreč osvojitev prvega mesta ekipno in posamično, kar bi zelo veliko pomenilo njihovemu treneiju, ki je dolga leta vodil bolgarsko državno reprezentanco. Po zadnjih vesteh se je v drugi etapi ponovno izkazal Štangelj, ki se je z drugim mestom prebil tudi na drugo mesto v skupnem vrstnem redu za Rusom Sepa-rovim. Med ekipami vodi Krka pred Rusijo. Pavlič, ki je zmagal v vseh treh vožnjah, je imel v nedeljo precej lažje delo kot na prejšnjih dirkah, saj je njegov najhujši konkurent in vodilni v tekmovanju za pokal daihatsu Tomo Staut že v prvi vožnji zapeljal s ceste. NOVO MESTO 92 -PRVI PORAZ BOROVNICA - Košarkarji Novega mesta 92 so se na prvi tekmi prvenstva v drugi ligi v prvem polčasu brez Bajca dobro upirali okrepljeni ekipi Elles Wenit Borovnica in odšli na počitek s štrimi točkami prednosti. Že v začetku drugega polčasa so jim domačini ušli kar za 10 toč, a so Novomcščani minuto pred koncem izenačili, za zmago pa jim je zmanjkalo moči. Borovničani so dosegli še dva koša in zmagali s 83:79. Največ točk za Novomeščane so dosegli: Plantan 29, Petrov 18 in Cerkovnik 16. V nedeljo ob 17. uri se bo Novo mesto v Dolenjskem derbiju doma pomerilo z Brežicami. RIBIČI PRIHAJAJO NA JEZERO - Na jezero pri Kočevski Reki prihaja lovit vedno več ribičev od vsepovsod. Jože Lavrič (na sliki), ki je član Ribiške družine Ribnica, doma pa je iz Velikih Lašč, je povedal, da se je razvedelo, da je jezero pri Kočevski Reki kar bogato tudi s kapitalnimi ribami. On je v tem jezeru letos ujel 5 kg težkega krapa, njegov ribiški tovariš Jože Burger, tudi iz Lašč, pa 6 kg težkega. Ribiški čuvaj Polde Škodnik pa je povedal, da je bil letos v jezeru uplenjen krap, ki je tehtal 12 kg. Vložili so letos tudi že težje krape, celo do 15 kg težke. (Foto: J. Primc) PETERCA NAJBOLJŠI V KRŠKEM - Na zadnji dirki za državno prvenstvo v speedwayu je v Krškem slavil Martin Peterca, ki je domačina Lekšeta premagal šele po dodatni vožnji. Nekoliko je razočaral novi državni prvak Krešo Omerzel, ki je bil šele tretji, dnigi Krčan Drnač pa je osvojil 6. mesto. (Foto: I. Vidmar) KOSTANJEVICA NA KRKI - Zdravko Bregar iz Radeč je junak dvodnevnega državnega prvenstva v športnem ribolovu na reki Krki pri Kostanjevici saj mu je dvakrat uspelo naloviti največ rib, v obeh dneh pa mu je trnek zagrizlo skoraj dvajset kilogramov platnic, podusti, sivk in zelenik. Državnega prvenstva se je udeležilo sedemnajst moških in pet ženskih štiričlanskih ekip. Zveza ribiških družin Novo mesto - Bregar je tekmoval za njeno drugo moštvo - je osvojila vse tri moške medalje med posamezniki, drugi je bil namreč Milan Fabjan iz Črnomlja in tretji Janko Videnič iz Cerkelj ob Krki. Drugi Črnomaljčan Alojz Kuzma je zasedel šesto mesto, najboljši “pravi” Novomeščan pa je bil Jani Bajer na devetem mestu. Zaradi odličnih nastopov posameznikov je bil tudi moštveni uspeh Dolenjcev popoln; drugo moštvo Novega mesta je bilo prvo, prvo moštvo pa drugo; odlična prva ekipa Ptuja je bila šele tretja. Kljub očitkom nekaterih nepoučenih gledalcev, ki so si tekmovanje najboljših slovenskih ribičev kljub Radečan je slavil v Kostanjevici Popoln uspeh ribičev ZRD Novo mesto na drževnem prvenstvu - Zanimanje za tekmovanje so pokazali tudi italijanski pokrovitelji - Junak Zdravko Bregar turobnemu vremenu ogledali precej množično, da domačini najbolje poznajo Krko, je treba povedati, da so novomeški ekipi sestavljali tekmovalci iz Sevnice, Brežic, Krškega, Novega mesta in Črnomlja, ki lovijo v različnih rekah. Tekmovale so tudi ženske in niso prav veliko zaostajale za moškimi kolegi. Zmagovalka Rozika Voglar iz Ptuja je nalovila le malo manj kot 13 kilogramov rib in bi se pri moških uvrstila okoli petega mesta. Najboljša Dolenjka Marija Leskovšek je z osmimi kilogrami rib osvojila tretje mesto in največ prispevala k drugemu mestu ekipe ZRD Novo mesto med petimi ženskami ekipami. Kostanjeviški ribiči so tekmovanje takega ranga pripravili prvič, zato jih je za brezhibno organizacijo potrebno posebej pohvaliti. Priprava in izvedba take prireditve precej stane, zato brez prispevkov pokroviteljev ne gre. Največ so k uspešni izvedbi državnega prvenstva pripomogli: Skupščina občine Krško kot glavni pokrovitelj, Zavarovalnica Triglav, Gradis, NEK in največji italijanski proizvajalec ribiške opreme Ignesti iz Vicence, ki bo poskrbel, da bo tekmovanje predstavljeno tudi v italijanskih ribiških revijah. Italija namreč velja za najbolj ribiško drža- POVSE PREVZEL VODSTVO SEVNICA - Na rednem mesečnem turniiju Šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je zmagal mojstrski kandidat Martin Povše, drugo mesto je osvojil Kranjec in tretje Derstvenšek. Po devetih turnirjih je vodstvo prevzel Povše in prehitel Derstvenška, ki sc je na čelu lestvice držal celih osem mesecev. Naslednji turnir bo v prostorih sevniškega šahovskega kluba v nedeljo 17. oktobra. Zdravko Bregar se je veselil zmage že pred koncem tekmovanja. Tehtanje nedeljskega ulova, ki so ga sodniki seveda vrnili v Krko, je bilo zanj le še formalnost. Pioniiji Tilie najboljši Junak prvenstva je bil David Grabič - Šest zlatih medalj za Novomeščane in dve za Brežičane POSTOJNA - Mladi športniki atletskega kluba Tilia iz Novega mesta so bili na pionirskem državnem prvenstvu daleč najboljša ekipa. Osvojili so kar 14 medalj, od tega 6 zlatih. Najuspešnejši tekmovalec prvenstva je bil novomeški metalce David Grabič, ki je zmagal v metu diska in metu kladiva, kjer je z metom 42,24m postavil nov državni rekord, bil drugi v metu krogle in tretji v metu kopja. Ker David trenira šele dva meseca, je očitno, da se je v Novem mestu rodil talent, ki se bo lahko postavil ob bok Darku Cujniku in Igorju Primcu. Tudi Miha Durič je prinesel s prvenstva cel komplet medalj. V teku na 60 m je zmagal in le za stotinko sekunde zgrešil državni rekord, v teku na 100 m z ovirami je bil drugi in na 300 m tretji. Tudi drugi veliki talent iz Novega mesta Matjaž Smodiš je upravičil vlogo favorita in zmagal v metu krogle ter bil drugi v metu kladiva. Če ne bo skoraj dva metra visoki in 120 kg težki osmošolec, ki ga prijatelji kličejo Grizli, presedlal med košarkarje, ga v atletiki čaka še lepa prihodnost. Uspeh Grabiča, Duriča in Smodiša je dopolnil Matjaž Ravbar z srebrnima medaljama v teku na 1.000 in 2.000 m. Uspešno so nastopila tudi dekleta. Maša Fink, ki je zmagala v teku na 60 m, je dolgo po tekmovanju jokala od sreče m še naslednji dan ni mogla verjeti, da je res državna prvakinja. Bolj junaško se je po svojem uspehu držala Katja Zupan, ki je zmagala v metu krogle in bila druga v metu kopja. Mladi brežiški atleti so tudi tokrat dokazali, da v nekaterih disciplinah sodijo v sam slovenski vrh. Kostevc je zmagal v skoku v višino in skoku ob palici, Peterkovič pa je v metu kladiva - brežiški paradni disciplini - osvojil tretje mesto. Njun uspeh je dopolnila Gramčeva s tretjim mestom v teku na 300 m. I. V. David Grabič Šport iz Kočevja in Ribnice Rokometašice Kočevja in rokometaši KVM Ribnice se zavzelo pripravljajo na začetek tekmovanj v prvi slovenski ligi. Obe ekipi sta v pripravljalnem obdobju odigrali nekaj prijateljskih tekem. Ribničani so premagali Črnomelj s 25:18, Kočevke pa so izgubile z Mlinotestom z 32:39 in premagale Novomeščanke s 43:21. V nedeljo bodo kočevske rokometašice v prvem krogu pokala IHF gostovale v Dijonu v Franciji. Kočevke od tekme ne pričakujejo veliko, saj so Francozinje izredno močna ekipa, ki je lani igrala v polfinalu tega tekmovanja. Povratno srečanje bo v Kočevju 2. oktobra. Sedaj je tudi dokončno znano, da bo novi trener odbojkaric LIK Tilie iz Kočevja Tone Krkovič. Dekleta se že dober mesec pripravljajo na novo sezono v 1. slovenski ligi, kjer bo nastopalo deset ekip. Medtem ko je v prestopnem roku kočevske odbojkarice zapustila Nataša Briški, je pred dnevi odšla iz kluba še Sandra Akrap. Poleg Alenke Lenčič je precejšnja okrepitev za LIK Tilio tudi vrnitev Maje Uran, kije štiri sezone igrala na Reki. Prvi večji preizkus za kočevske odbojkarice bo tradicionalni turnir Medo '93 2. oktobra v Kočevju. Balinarii Sodražice so pripravili že 9. turnir Sodražica '93. Med dvanajstimi ekipami so zmagali domačini, ki so v prvi tekmi predtekmovanja sicer izgubili proti balinarjem Strmca, vendar so sc jim za poraz odolžili v finalu, ko so jih premagali s 13:3. Za ekipo Sodražice so nastopili Petrič, Vesel, Matelič in Rus. Izidi polfinalnih srečanj: Sodražica : Tabor 69 -13:0; Strmec : Rožna dolina - 8:5. KRKA VODI NA DSI DOLENJSKE TOPLICE - Na občinskem prvenstvu v plavanju, ki je obenem veljalo tudi za delavske športne igre, sta zmagali ekipi Krke pri ženskall in pri moških. Pri moških so bili drugi Pedagogi in tretji tekmovalci Cestarja. Tekmovali so na 50 m prsno in prosto. Zmagovalci med posamezniki: moški do 35 let: prsno - Dragan (Krka); prosto - Kramarič (Krka); nad 35 let: prsno - Lapajne (Krka); prosto - Uhl (Krka). Pri ženskah je na 50 m prosto zmagala Darinka Uhan (Krka) V tekmovanju štafet je zmagala Krka I nad Krko II in Pedagogi. V skupnem vrstnem redu tekmovanja delavskih športnih iger si pri moški delita prvo mesto ekipi Krke in Pedagogov (245 točk), tretji pa je Cestar (205 točk). Pri ženskaH vodi Krka (153 točk), KZ Krka ima 92 točk in Dolenjka 63 točk. Naslednja tekmovanja za DŠI: tenis (28. in 30. september), balinanje (6. oktober) in mali nogomet (7. oktober). Prijave sprejema Športna zveza Novo mesto na telefon 22-267. • Brez navdušenosti spijo najboljše moči naše čudi. (Herder) • Prvo in najpomembnejše v življenju je, da težimo k obvladovanju samega sebe. (Humbolt) • Strokovnjak je kdorkoli, ki prihaja od drugod. (Marsovo pravilo) vo na svetu, njeni ribiči pa bi želeli loviti tudi v sorazmerno čistih rekah, kakršnih doma nimajo v izobilju. I. V. KEGLJAŠKE NOVICE Avto Bum zmagal ERA Šmartno: Avlo Bum (hi ŠMAR TNO - Nogometaši kočevskega Avto Burna so uspeli tudi na gostovanju, ki so se ga bali, saj je enajsterica Ere Šmartno eno boljših moštev v drugi državni ligi in še posebno nevarna na domačem igrišču. Kočevci so dobili tekmo predvsem s čvrsto obrambo in dobrim pokrivanjem domačih nogometašev na svoji polovici igrišča. Edini zadetek je padel v 27. minuti, ko je Komočar s prostim strelom zadel domačega vrataija, ki mu žoge ni uspelo zadržati v rokah, Struna, ki se je znašel na pravem mestu, pa je odbito žogo brcnil v prazno mrežo. Ko si je Komočar v drugem polčasu poškodoval nogo in zapustil igro, so se kočevski igralci zaprli in z dobro obrambo skušali obdržati zmago. Kljub temu so si v 77. in 82 minuti pripravili dve veliki priložnosti, ki pa ju Bošnjak in Jelič nista znala izkoristiti. Kočevski nogometaši so tekmo kljub zmagi hitro pozabili in že nestrpno pričakujejo nedeljsko srečanje s trenutno vodečim moštvom Korotan Suvel. Za Avto Bum bosta v nedeljo zanesljivo zaigrala Rautar in Rajšel, ki sta v Šmartnem morala počivati zaradi rumenih kartonov, morda pa bo zaigral tudi Vujičič. Srečanje s Korotanom bo hud preizkus za kočevsko obrambo, ki je v petih tekmah prejela le en zadetek. M. G. v dru: prvi dve tekmi odigrale Ajdovščini, šele v tretjem kolu pa bodo doma igrale z ekipo Emo II iz Celja. TREBNJE - Zenska ekipa Trebnjega že redno vadi na kegljišču hotela Sremič v Krškem. Razpored tekmovanja v medregijski ligi, kjer Treba-njke nastopajo, pa še ni znan. ČRNOMEIJ - Črnomaljski kegljači bodo v prihodnji sezoni nastopali okrepljeni, saj je k njim iz Metlike prestopil Željko Goleš. Črnomaljci bi radi nastopali v zasavski ligi, o čemer bo v kratkem odločala tekmovalna komisija.pri KZS. SNEŽNIK : KONVERTA BREŽICE 89:86 KOČEVJE - Sredi prvega polčasa je že kazalo na presenečenje, saj so Brežičani zadevali kot za stavo. V nadaljevanju, predvsem v drugem polčasu - prvi se je končal z izidom 35:33 - so košarkarji Snežnika na koncu zasluženo zmagali z 89:86. V drugem delu igre sta se s po tremi trojkami izkazala Polovič in Nurkanovič. MRVAR LE TRETJI - Najboljši novomeški motorist Lovro Mervar je šele na dirki za nagrado Rovinja, kjer je osvojil 4. mesto, zvedel, da je na zadnjem tekmovanju v Grobniku osvojil 3. mesto v končni uvrstitvi letošnjega pokala Alpe Adria. V Rovinju je na izredno spolzki, čeprav suhi cesti, ki je vodila tudi skozi nevaren drevored zostal za zmagovalcem Luigijem Aljinovičem eno minuto. (Foto: L V.) Presenečenje v Mariboru Krka iztržila točko in je zdaj predzadnja NOVO MESTO - Pred letom dni bi se novomeški ljubitelji nogometa zgrozili ob takem podnaslovu, danes pa je dejstvo, da so se nogometaši Krke Novoterma po petih krogih tekmovanja v prvi ligi prebili na predzadnje mesto, zelo razveseljiva novica, saj so svojo prvo točko v prvenstvu osvojili proti eni izmed najboljših slovenskih ekip in to celo na gostovanju. Ker so se Mariborčani šele dobro vrnili z uspešnega gostovanja v Romuniji in so bili še nekoliko utrujeni, je le malokdo upal na uspeh novomeške enajsterice. Vendar je bila tokrat sreča tudi na strani nogometašev Krke Novoterma. Tudi tokrat se Novomeščani po vodstvu domačih nogometašev z 1:0 niso predali. Vse je kazalo, da se bo ponovila stara zgodba z letošnjega prvenstva, ko so si krkaši sicer znali ustvariti priložnost, ki pa je niso izko- ristili. Tako je Bracovič zapravil kar dve lepi priložnosti za dosego zadetka, dokler mu ni v tretjem poskusu v 39. minuti srečanja po dobri podaji iz avta le uspelo ukaniti presenečene obrambe Mariborčanov. Domačini so si potem na vse kriplje prizadevali doseči zmagoviti zadetek, vendar jim to vse do konca srečanja ni uspelo. K temu je nekoliko pripomogel tudi slabi laški sodnik Špiler, ki je slabo ocenil prekršek v kazenskem prostoru Novomeščanov in je namesto 11-metrovke dosodil le prosti strel z roba 16-metrskega prostora. Novo-meščanom lahko le čestitamo, da so zdržali psihološki pritisk štirih zaporednih porazov na samem začetku prvenstva. V naslednjem krogu bo Krka Novoterm igrala doma proti Kopru. I. V. “PODBOČJE” JE INTER1ER KRŠKO - Po 18 letih ima športno društvo Podbočje prvič svojega pokrovitelja. Poslej se bo ta uspešni košarkarski klub imenoval Interier Krško. Tako so v petek zvečer v pogodbi zapisali v imenu podjetja Drago Tadej, trener Nikola Plečaš ter predstanika kluba Marjan Dornik in Ivan Navoj (na sliki od leve proti desni). Košarkarji Interiera Krško bodo letos igrali 28 tekem v zeleni skupini 1. slovenske lige. “Če ne bo poškodb igralcev, lahko pričakujemo, da se bomo uvrstili nekje pri vrhu. Imamo 14 dobrih igralcev, ki so v kljub prišli iz vseh koncev Slovenije in s sosednje Hrvaške, vendar domačini še vedno tvorijo jedro ekipe, "je o svoji ekipi povedal prvi trener in nekdaj prizani košarkar bivše Jugoslavije Nikola Plečaš (Foto: J. Pavlin) DOLENJSKI LIST Št. 38 (2301) 23. septembra 1993 V minulem tednu so bili časopisi polni Brežic, jugooficirjev in vohunov. Člani skupščinskega odbora za obrambo so po poročilu Sove in kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve ugotovili, da so anonimne obtožbe “večinoma točne”. Obveščevalna služba je že v letu 1991 zaznala aktivnost nekaterih bivših oficirjev JA. Do danes kljub temu še ni nihče tega ovrgel ali dokazal. Nasprotno, zdi se, kot da nekomu v naši državi tako stanje odgovarja. Zaradi anonimnega pisma o aktivnosti bivših oficirjev JLA, ki živijo v Brežicah, delajo pa za hrvaško vojsko ali tajne službe, je ta odbor v začetku junija zahteval ustrezno poročilo o tem od Sove, ministrstva za notranje zadeve in za obrambo. Poročilo Sove in kriminalistične službe so v začetku preteklega tedna obravnavali kar v navzočnosti novinarjev, saj se je o dejavnosti oficirjev, katera sega že v oktober 1991, veliko zvedelo v javnosti, poleg tega pa so proti nekaterim izdali že tudi kazenske ovadbe. Pismo navaja imena oficirjev bivše JLA, ki imajo stalno bivališče v Brežicah, ob tem pa se vsak dan vozijo na delo v hrvaško vojsko, nekateri tudi v glavno poveljstvo. Poleg njih naj bi se na Hrvaško vsak dan vozilo še kakih 10 pdoficirjev tehnične stroke. Kot poroča kriminalistična služba, je krška UNZ že januarja letos javnemu tožilstvu v Brežicah poslala poročilo o svojih ugotovitvah. Tudi iz njega je razviden sum, da nekateri bivši pripadniki JLA prejemajo nadomestila za brezposelne pri brežiški enoti Zavoda za zaposlovanje, hkrati pa se vsak dan vozijo na delo na Hrvaško. In to ne v katerokoli podjetje, ampak v hrvaško vojsko ali njene varnostne organe. Poročilo govori o šestih častnikih, od katerih sta dva navedena tudi v anonimnem pismu, ki so v zadnjih dveh letih od Zavoda za zaposlovanje prejeli skupaj za milijon tolarjev nadomestil. Če gre verjeti anonimnežu, je podobnih primerov v Brežicah še več. Težava je v tem, da javno tožilstvo ne more dokazati kaznivega dejanja, saj je po dveh mesecih od hrvaškega Interpola dobilo odgovor, da omenjeni oficiiji niso zaposleni v Zboru narodne garde. Anonimno pismo opozaija še na nekatere druge nepravilnosti. Na primer na to, da je bilo okrog leta 1990 v Sloveniji podeljenih okrog 500 dolgoročnih posojil, od tega okrog 50 v Brežicah, pa zdaj nihče ne skrbi, da bi se ta posojila vračala. Nepodpisana oseba navaja tudi imeni dveh oficirjev, ki sta ob napadu na Slovenijo aktivno sodelovala v JLA, vendar sta, za razliko od nekaterih domoljubnih Slovencev, že dobila državljanstvo. Potrjeni sumi o vohunih Poročilo Sove potrjuje sume, da so se nekateri oficiiji iz Brežic zaposlili v hrvaških oboroženih silah in se ukvarjali z obveščevalno dejavnostjo. S prvimi ugotovitvami, ki so potrdile sume o vohunskem delovanju nekdanjih oficiijev JLA, je Vamostno-informa-tiovna služba seznanila pristojne slovenske organe in že lanskega februarja tudi najvišje slovenske predstavnike od Milana Kučana, Franceta Bučarja, Lojzeta Peterleta, Dimitrija Rupla in Dušana Pluta pa do Janeza Janše, Petra Bekeša, Jelka Kacina in Igoija Bavčaija. Tako je tedanji Vis (sedaj Sova) menda opravil svoj del naloge. O tem bo enkrat v prihodnosti modrovala še komisija za nadzor delovanja tajnih služb. Se bo po teh razpravah v slovenskem prostoru ob južni meji kaj spremenilo? Pristojni organi niso ukrepali - čeprav so za dogajanje vedeli - vsaj tako ne, kot bi lahko od njih pričakovali. Dogajalo se je celo nasprotno. V Visovem poročilu piše, da je obrambno ministrstvo preko notranjega ministrstva omogočilo neovirano gibanje pripadnikom skupine oficiijev preko državne meje in jim dalo tudi pravico nošenja orožja. Janez Janša je ob tem povedal, da so na posebno prošnjo hrvaških organov nekajkrat dovolili tak prehod meje, vendar se je tako ravnanje prenehalo po priznanju naše države. Se je res? Člani odbora za obrambo so po obravnavani točki devnega reda prekinili sejo in odšli na poslansko srečanje v Novo mesto. Tam so verjetno na hitro pozabili na zaplet z jugooficirji. Pozabili bodo tudi novinarji, vsaj za določen čas, v Brežicah pa bo še po starem. Do kdaj in predvsem zakaj? Ali nemara kdo prikriva resnično dogajanje v tem mestu in kakšni interesi stojijo za vsem tem? To, da neka država dopusti delovanje in bivanje pripadnikom tujih vojaških sil in celo obveščevalnih služb na svojem ozemlju, je vsekakor nenavadno. Težko je razumeti, da se tako delovanje ne da dokazati. Gotovo se ne da na ta način, da vprašaš tujo obveščevalno službo, ali ta in ta res dela za Slovenci po svetu Toniju Kapušinu z Zvirkovega vrha nad Metliko pred tremi desetletji in pol ni bilo niti dvajset let, ko se je, kot imamo navado reči, odpravil po svetu s trebuhom za kruhom. Najprej v Maribor, potem - tako kot v tistih časih številni slovenski fantje in možje - po skrivnih poteh v Avstrijo. Toda njegov cilj je bila daljna Avstralija, ki je zaradi tega, ker je bila zanj povsem nepoznana, še toliko bolj vlekla. Kaj bo počel v deželi, kjer ni poznal prav nikogar, je imel Kapušin čas razmišljati na ladji, s katero je od nemškega Bremerhavna do avstralskega Melbourna potoval kar 31 dni. Iz najjužnejšega večjega avstralskega mesta je odšel na sever, v Caims, kjer danes živijo pretežno od turizma, a v tistih časih so v glavnem našli zaslužek na plantažah sladkornega trsa in tobaka. Toni se je raje oprijel zidarskega dela, za katero so bili takrat zlati časi. Iz tropskega Caimsa se je preselil za naše razmere v precej oddaljeni Darwin, v katerem mu je zidarsko znanje prišlo še kako prav. Na sveti večer leta 1974 je namreč Prišel ciklon Tracy in popolnoma uničil mesto. ‘Bilo je grozljivo. Ciklon je dobesedno posesal 'jse, kar je le mogel. Drevesa so ostala brez Ustja, hiše brez streh. Bilo je sredi avstralskega poletja, kar bi bila lahko srečna okoliščina, a kaj, ko je lilo, kot bi se utrgal oblak. Spominjam se, da sem na božič taval po ulicah in iskal pločevino. Do večera sem je nabral toliko, da smo lahko pokrili dve sobi, kjer smo prespali, ne da bi nas pral dež,” niza spomine Kapušin. Najprej so seveda počistili letališče, da so v mesto pripeljali pomoč. Pohvali državo, IH j im je velikodušno priskočila na pomoč. Štiri tedne so imeli v visokih šolah odprte nekakšne prodajalne, v katerih so lahko zastonj dobili vse najnujnejše življenjske potrebščine, koda električne energije in vodovoda ni bilo moč pripeljati z letali. Tako so bili brez elektrike PeL brez vode pa šest tednov. Lovili so deževnico, za razsvetljavo pa so nabavili generator. Na vrečko ledu so čakali v vrsti po nekaj ur. Ljudje, ki so odšli iz mesta brez dovoljenj, se niso mogli več vrniti. Država je poskrbela za ženske in otroke. Z vojaškimi tovornimi letali jih je odvažala v varnejše kraje. “Moja družina je odšla za štiri tedne v Sydney. Vrniti se je smela šele, ko je dovolila država. To je bilo takrat, ko je bila hiša primerna za bivanje. Dom jih je res pričakal s streho, a okenske odprtine so zapirale le vezane plošče, ker stekel ni bilo moč dobiti,” pripoveduje Toni. Sele čez leta, ko je bil Danvin že obnovljen po novih načrtih, ki so zahtevali trdnejšo gradnjo, se je Kapušin znova odločil za selitev. Zatijuje, da bo v Gold Coastu ali po naše na Zlati obali na vzhodu Avstralije njegovo domovanje do konca dni. O zidarstvu že davno ne razmišlja več, ker je v krizi tako kot pri nas. Zlata obala velja, tako kot da slutiti že ime, za eno najzanimivejših turističnih središč v Avstraliji. 300.000 stanovalcev ima, na leto pa sprejme okrog milijon turistov z vsega sveta. Turizmu primemo se je preusmeril tudi Toni, ki pravi, da je njihova Zlata obala lepa, a še zdaleč ne tako kot Bela krajina. Postal je taksist. “Pri nas’ traja sezona vse leto, saj je poleti okrog 30 stopinj Celzija, pozimi podnevi 18 do 22 stopinj, ponoči pa za nekaj stopinj hladneje. Vrhunec sezone je novembra, decembra in januarja in kdor takrat nima rezervacije za prenočišče niti v enem od 107 nebotičnikov z apartmaji za goste niti kje drugje, naj raje ostane kar doma. Spominjam se človeka, ki je sedem ur letel iz zahodne Avstralije, na koncu pa je moral prespati v prijateljevem čolnu.” Kapušin je v taksiju prevažal ljudi z vsega sveta, le Slovencev nikoli. Ko zve, od kod prihajajo, za nekatere pa to lahko ugotovi po zunanjosti, tudi že ve, kako'se bodo obnašali. Kajti pripadniki istega naroda imajo Avstralski Metličan Toni Kapušin s hčerko Edvino po njegovem veliko skupnega. Tako imajo Japonci navadno s sabo prevajalce, Tajvanci najprej zavijejo v igralnice, Nizozemci pa zatrjujejo, da bodo porabili za počitnice v Avstraliji manj kot bi na primer na francoski rivieri. Novozelandčani so zelo prijazni in imajo radi nočne zabave, Američanom pa ne gre v glavo, da jih ob desetih zvečer na ulici nihče ne napade. Kapušin se je s hčerko Edvino, najstarejšo od svojih štirih otrok, te dni mudil v rodni Metliki. Tretjič je bil na obisku v domovini, nazadnje pred petnajstimi leti. Prizna, da se je od takrat veliko spremenilo, a je prepričan, da bi morali dati več na promocijo Slovenije, saj mnogi še ne vedo, kako je v resnici z našo deželo. “Nekateri ljudje bi morali biti tudi bolj prijazni, zlasti tisti, s katerimi pridejo turisti med prvimi v stik na slovenskih tleh. Pa slovenski denar bi morali bolj spoštovati, kajti če ne boste zaupali sami svoji valuti, ji tudi drugi ne bodo," je strnil svoja opažanja Toni Kapušin. MIRJAM BEZEK-JAKŠE njih. Odgovor je manreč že vnaprej znan. Pristojni slovenski organi se za zdaj sklicujejo na nemoč. Po Janševem mnenju teh stvari ne more razreševati obveščevalna služba niti vladni resorji, ampak je treba povečati ažurnost sodišč ali pa spremeniti zakonodajo tako, da bodo imeli obmejni organi več pooblastil. Za vikend na bojišče Po mnenju obrambnega ministra so še večji problem vikend četniki, ki med tednom živijo pri nas, ob vikendih pa se prelevijo v bojevnike in plenijo na bojiščih v BiH. Odbor za obrambo je vladi naložil, naj čimprej pripravi natančnejše poročilo o tem. Kdaj se bo zgodil ta “čimprej”, kaj bo pokazalo poročilo in kdo bo lahko kaj v zvezi z vikend bojevniki sploh ukrenil? V tem primeru gre za pojav, ki po neuradnih informacijah sega globoko v Slovenijo, ne samo v Brežice. Vsekakor bi lahko rekli, da se z voljo da mnogo narediti, stvar pa se zaplete, ko volje ni. Pravzaprav se Brežičanom upravičeno zdi, da vse teče natanko tako, kot si nekateri v naši državi' iz določenih razlogov želijo. Obveščevalna služba je posumila o vohunski dejavnosti že v letu 1991. Od takrat naprej ni nobenih učinkovitih dejanj, čeprav gre za stvari, ki tako ali drugače škodijo naši državi. Dobri dve leti sta minili od vojne, zato je že skrajni čas, da se naša država, če se že ni sposobna opredeliti do tiste izpred petdesetih let, opredeli vsaj do zadnje vojne. Če bi ljudem z dejanji pokazali, katera stran je bila prava, bi jim prihranili veliko razočaranja. Brežičanom potem ne bi bilo treba več živeti v prepričanju, da so nagrajeni (z nadomestili, državljanstvom in dragimi ugodnostmi) ravno tisti, ki so najbolj zagrizeno delovali proti Sloveniji. Navsezadnje bi jasna opredelitev pomagala tudi vsem tistim bivšim uslužbencem armade, ki so ne krivi ne dolžni, zdaj v istem košu z “osumljenimi”. Dogajanje v Brežicah se zdijo kot iz kakega filma ali knjige. Obveščevalci, kontra-obveščevalci, dvojni špijoni, umazane igre. Če si je kdo zamislil tak scenarij pri nas, se je močno uštel. Brežice pač niso Berlin. Prebivalce je tu moč zlahka prešteti in če verjamete ali ne, skoraj vsi poznajo drug drugega. Država zato zaman pridiga o domoljubnosti, saj državljani dobro vedo, kako je z njo. BREDA DUŠ1Č-GORNIK Te dni mineva celih 300 let od dneva, ko je v hiši v starem mestnem jedru Krškega ugasnilo življenje baronu Janezu Vajkardu Valavasorju. Ni sicer umrl reven, vendar s precej manj premoženja, kot ga je imel, in ni umrl osamljen, vendar premalo spoštovan za vse, kar je naredil. Plačilo in povračilo mu je večna slava, ki jo uživa v svoji dragi domovini. Skorajda zmanjka nazivov, ko želimo opredeliti, kaj vse je bil Valvasor: histori-ograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec, tehnik, zbiratelj, risar in založnik pa še vojak in poveljnik. Nekdaj so takim ljudem, ki so si nabrali obilo znanja z vseh področij umetnosti in znanosti, rekli polihistor, vendar ima danes ta beseda žal slabšalni pomen, saj polihistoijev že dolgo ni več, naziv pa se uporablja za označevanje vseznalca, ki pravzaprav nič zares ne ve. Janez Vajkard si take votle slave ne zasluži. Ustvaril je namreč izjemna dela, s katerimi si je zagotovil “odlično mesto ne samo v slovenski, ampak tudi širše v evropski kulturi” (B. Reisp). Njegova Slava vojvodine Kranjske je prvi sistematični prikaz zgodovine, ozemlja in načina življenja na osrednjem delu Slovenije in najtehtnejše delo v vsem obdobju med reformacijo in prosvetljenstvom. Valvasor je ustanovil tudi rvo grafično podjetje na slovenskih tleh, akroreznico in tiskarno, kjer je med šestimi topografskimi in tremi umetnostnimi deli natisnil tudi prvi grafični ciklus pri nas sploh (Pasijonska knjižica), da ne omenjamo knjige grbov, knjige podob vseh kranjskih mest, gradov in samostanov ter zemljevidov Kranjske, Koroške in Hrvaške, ki jih je sam zrisal in zanje opravil potrebne meritve. V svoji knjižnici je zbrai nekJj tisoč knjig z vseh koncev sveta in dragoceno zbirko 8000 grafičnih listov. Žal tako knjižnica kot grafična zbirka nista ostali doma, Valvasor ju je moral prodati, da je pokril stroške za svoje kapitalno delo. Zdaj je ta zapuščina na Hrvaškem. Ob vsem tem delu bi pričakovali, da je bil Valvasor učenjak, ki je prečemel večino življenja med kupi knjig. Pa ni bilo tako. Njegovo življenje je bilo razgibano in več časa kot med zaprašenimi knjigami je preživel na popotovanjih, med ljudmi in v naravi, ki jo je z veliko vnemo preučeval in raziskoval. Rodil se je kot 12. otrok v družini Jerneja Valvasorja. Točen datum rojstva ni znan, ve pa se, da so ga krstili 28. maja v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Izobraževal se je na jezuitski gimnaziji v Ljubljani, potem pa si je po tedanji plemiški šegi nabiral znanja na potovanjih po tujini in v vojaški službi. Pot ga je zanesla vse_od Anglije, Francije, Danske in Nemčije do Španije, Italije in Afrike. 14 let je potoval, leta 1672 pa se je vrnil domov, se poročil in kupil gospostvo Bogenšperk, kjer si je ustvaril dom in družino ter se posvetil študiju in raziskovanju domovine. Na potovanjih je namreč ugotovil, da je njegova "draga domovina Kranjska” v svetu premalo ali skoraj nič poznana, in zavedal se je, da je dolžan domovino “ne le sam zase častiti, ampak žarke njene slave tudi v daljni svet pošiljati”, saj pošten rodoljub ni dolžan za čast domovine zastaviti le življenje, marveč ji je dolžan služiti tudi “s peresom, da v svetu pri vsaki priložnosti zaslovi,” kot je zapisal v Posvetilu v Slavo. Iz teh nagibov izvira Valvasoijevo izdajateljsko in ostalo delo, ki je rodilo obile in dragocene plodove. Prelomno obdobje se je začelo po letu 1680, ko je Valvasor pomagal priletnemu Janezu Ludviku Schdnlebnu pripravljati 2. zvezek knjige Stara in nova Kranjska, v katerem naj bi bila prikazana sodobna podoba dežele. Valvasor je kot izrazito izkustven duh prepotoval Kranjsko, Koroško in soseščino po dolgem in počez, spraševal ljudi (nedvomno je dobro znal govoriti slovensko), zapisoval, risal in meril, se vzpenjal na gore in spuščal v jame, vendar do izdaje knjige ni prišlo. Nazadnje se je odločil, da delo opravi po svoje. Nastala je zamisel, ki jo je kasneje uresničil z izdajo Slave vojvodine Kranjske. V tem času je veliko študiral (študije je za nekaj časa prekinil leta 1683, ko je kot kapetan kranjskih pešcev sodeloval v avstrijsko-turški vojni), se ukvaijal z zamislijo o gradnji predora pod Ljubeljem, izumil poseben način ulivanja kovinskih predmetov, raziskal Cerkniško jezero in bil na podlagi razprave o tej naravni znamenitosti sprejet za člana Royal Society, najstarejše in še danes najslavnejše znanstvene družbe na svetu. Grafično podjetje, v katerega je pritegnil bakrorezce, slikarje (med njimi tudi Joannesa Kocha iz Novega mesta) in tiskarje, mu ni prineslo dobičkov, pač pa nove in nove stroške, ki jih je množilo zbirateljstvo in izdajateljska dejavnost, kar ga je na koncu prisililo, da je prodal večino svojega imetja. Ločiti se je moral tudi od svoje bogate knjižnice in zbirke grafičnih listov, nazadnje še od Bogen.šperka. Z ostankom imetja je febraaija 1693 je kupil hišo v Krškem in po nekaj mesecih bivanja v tem mestu septembra ali oktobra umrl. Točen datum njegove smrti sicer ni znan, splošno sprejet pa je 19. september, kot je zapisano na spominski plošči, postavljeni v počastitev 200. obletnice njegove smrti. Pokopan naj bi bil v družinski grobnici v grajski kapeli v Mediji, vendar njegovih posmrtnih ostankov tam niso' našli. Ne vemo zanesljivo ne kdaj je umrl’ ne kje je zares pokopan. Sicer pa Valvasor živi in bo žive! v kulturni zavesti Slovencev. MILAN MARKEI ' priloga dolenjskega lista civilno služenje vojske osli 6g©s [ponšfe© Civilno služenje vojaškega roka je v Sloveniji mogoče in fantov,; ki se zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov-odločijo zanj, ne preganjajo in zapirajo kot pred leti v bivši Jugoslaviji. Kakšna je pot do civilnega služenja in koliko fantov se zanjo odloča? 22-letni Miha Avžlahar iz Ljubljane opravlja civilno službo v Prehodnem domu za tujce v Ljubljani, kjer skrbi za vodenje in organizacijo življenja v domu. Pomaga pri organizaciji prostočasnih aktivnosti in delovnih akcij ter pri razdeljevanju dnevnih obrokov in higienskih potrebščin. 20-letni Rudi Grabrijan iz Dragošev v Beli Krajini, ki je civilno službo v tem domu že opravil, pa pravi, da je bil pomemben del njegovega dela tudi pogovor z ljudmi, ki v Sloveniji prebivajo ilegalno. “Vojsko odklanjam zaradi nasilja,” pravi Primož Ponikvar iz Ljubljane, Rudijev kolega v domu. Delo s tujci je bilo zanj zanimivo, ker je lahko prišel v stik z ljudmi v mejnih situacijah. Kaj pravi zakon? Oba fanta uveljavljata pravico do ugovora vesti po 46. členu ustave in na podlagi Zakona o vojaški dolžnosti iz leta 1991, ki določa, da lahko državljan uveljavlja ugovor vesti zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Zakon tudi določa, da mora biti splošni način življenja in ravnanja v skladu z razlogi, zaradi katerih se je odločil za ugovor vesti. Državljan, ki se odloči za ugovor vesti, ima dve možnosti: lahko služi vojaški rok brez orožja in ima enake dolžnosti in pravice kot ostali vojaki, vendar služi na dolžnostih v enotah, ki niso povezane z nošnjo in uporabo orožja. Druga možnost je, da državljan opravi nadomestno civilno službo v zdravstvenih, socialnih, splošno reševalnih, rehabilitacijskih in drugih organizacijah, kjer opravljajo dejavnosti javnega pomena. Civilno službo lahko opravljajo tudi tisti, določa zakon, ki so bili ocenjeni kot nesposobni za vojaško službo. Po zakonu se mora pred napotitvijo na civilno službo ugotoviti tudi zdravstvena sposobnost za opravljanje del v civilni službi. Civilniki so glede pravic iz zdravstvenega naše in socialnega varstva izenačeni z vojaki. Zakon določa pravico do brezplačne nastanitve in prehrane kot tudi pravico do pokritja stroškov prevoza na delo in izplačil za osebne potrebe. Rudi Grabrijan je povedal,' da dobijo civilniki mesečno 32 DEM plačila v tolarski protivrednosti. Organizacija, kjer državljan opravlja civilno službo, mora po zakonu zagotoviti odgovorno osebo, ki organizira in nadzoruje civilnikovo delo. Civilno služenje traja toliko kot vojaški rok - sedem mesecev. Predsednik republike lahko po zakonu vojaški rok skrajša za največ 30 dni, če bojna pripravljenost oboroženih sil to omogoča. Tega za tiste, ki služijo civilno ne more storiti. Miha Avžlahar, ki je bil aktiven pri mirovnikih, pravi, da bi morali skrajšati civilno služenje tudi civilnikom, če to velja za vojake. Druga pomankljivost je po njegovem mnenju ta, da ni ustrezno zdravstveno zavarovan, saj si mora na primer zdravila plačevati sam. Zakon še pravi, da državljan v času civilnega služenja ne more skleniti delovnega razmerja niti opravljati pridobitne dejavnosti. V petnajstih dneh po prejemu poziva za nabor je treba na občinskem sekretariatu za obrambo vložiti prošnjo, v kateri se navede razloge za ugovor vesti in pove, ali bi kandidat rad služil brez orožja ali opravljal civilno službo. Prošnjo mora komisija rešiti v šestih mesecih, v tem času pa vse obveznosti nabornika mirujejo. Komisija preverja navedbe v prošnji tudi tako, da z nabornikom opravi razgovor. Nabornik se lahko na negativno odločbo pritoži. Na Dolenjskem malo prošenj Daijo Terčič, inšpektor za civilno služenje pri Ministrstvu za pravosodje, pravi, da je bilo od aprila 1991, ko je bil zakon sprejet, pa do sedaj vloženih 439 prošenj. Od tega jih je bilo iz formalnih razlogov s sklepom zavrženih 86. Terčič je povedal, da so bili B®(3 iiia SGoaSS ■ Na slovenskem je veliko krajev z imenom Straža. Ime je nedvomno povezano z burno zgodovino, ko so morali naši predniki vedno budno paziti, kdaj in od kod jih bo doletela nevarnost. Ne bližnjim ne daljnim sosedom ni mogel človek nikoli popolnoma zaupati, še najbolje se je lahko zanesel na lastne oči in ušesa. Za opazovanje pa so bili nekoliko • dvignjeni in izpostavljeni kraji vedno najprimernejši. In ker so na njih ob nevarnostih postavljali straže, jim je to ime ostalo. Tako ime svojega rojstnega kraja razlaga Lojze Kerin iz Straže pri Leskovcu. Dvainosemdesetletni očak je krepak možak, ki mu je videti, da se še sedaj ne ustraši nobenega dela. Toda pameten gospodar ve, kdaj je čas vajeti prepustiti mladim rokam, zato zdaj na domačiji gospodari njegov sin, tudi Lojze, že tretji gospodar s tem imenom po vrsti, kajti prvi Kerin, ki se je priženil k tej hiši, ded sedanjega gospodarja, je bil tudi Lojze. No, in kot se tradiciji spodobi, stoji v četrtem rodu Kerinovih na Straži, v katerem so zdaj štirje fantje, prvi v vrsti spet Lojze. Prvega Kerina na Straži, svojega očeta Lojza torej, se dvainosemdesetletni Lojze še dobro spominja. Tja v prvo svetovno vojno mu seže spomin, ko je bil še fantič, ki je skakljal okoli, kot je bila tedaj navada, v sami srajčki. Oče je bil vpoklican v prvo svetovno vojno in ko je prišel iz Galicije domov na dopust možakar v vojaški uniformi in z dolgimi, košatimi brki, ga sinko seveda ni prepoznal in se ga je močno bal. A bi bilo kaj lahko to zadnje snidenje z njim, kajti oče je bil poslan na italijansko fronto, kjer so tisoči umirali v ognju iz tisočerih topovskih cevi. Imel je še srečo, da ga je šrapnel ranil le v noge. Pozdravili so ga v praški bolnišnici in ga 1917. leta poslali domov. Hujših posledic zaradi tiste rane ni čutil, sicer ne bi bil, kot je bilo znano daleč naokrog, oče Kerin hodec, da mu ga ni bilo para. §j V nedeljo zjutraj se je s Straže odpravil v 5 takratno farno cerkev v Leskovcu poldrugo ^ uro daleč peš k prvi maši, nato še v Krško •£ k drugi maši, opoldne pa je bil že doma S za mizo z nedeljskim kosilom. Kerinovi s to prosilci, ki so zamudili roke ali pa rezervisti, ki po zakonu nimajo pravice do ugovora vesti. 68 prosilcem je bil postopek ustavljen, ker so preklicali prošnjo ali pa niso prišli na pogovor s komisijo. Pozitivno je bilo rešenih vseh 14 prošenj, ki so se nanašale na služenje brez orožja. 42 jih je še ni pravnomočnih ali pa jih še niso obravnavali. Terčič je povedal, da so od 229 prosilcev, ki so imeli razgovor s komisijo, zavrnili 33 kandidatov. Vse pritožb (tako na odločbe kot na sklepe prve stopnje) je bilo dosedaj 41 pritožb. 15 jih je drugostopenjska komisija ugodno rešila, ostali pa so ali nerešeni ali zavrženi. Na Ministrstvu za pravosodje se zavzemajo za to, da bi sprejeli samostojen zakon o civilnem služenju, ki bi jim dal tudi več pristojnosti pri sankcioniranju tistih, ki zlorabljajo civilno služenje. Kršitelje sicer lahko pošljejo na ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za civilno služenje, vendar se postopek lahko tako zavleče, da do takrat kršitelj že konča civilno službo in ga ni mogoče več poslati na dosluženje v vojsko. ORGANIZACIJE, V KATERIH JE MOŽNO OPRAVLJATI CIVILNO SLUŽBO Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana Taborjenje srednješolcev v naravi Prehodni dom Republike Slovenije za tujce Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik Zavod za delovno usposabljanje M. Pin-ter, Dobrna Zavod za delovno usposabljanje mladine PO Črna na Koroškem Zveza društev za celebralno paralizo Slovenije (delo v Ljubljani, Kranju, Kopru ali Mariboru) Društvo mišično obolelih Slovenije (delo v Izoli) Gimnazija Žemilje, OE Dom Janeza Boška Center Janka Premrla Vojka, Vipava (mladostniki z motnjami v razvoju) Zavod za usposabljanje Janez Levec p.o. Društvo Stigma- pomoč, nasveti, informacije (droge, AIDS) Slovenska Karitas Straže so bili poznani tudi kot trdna, delovna in verna slovenska družina. Alojz se spominja veselja, ki ga je imela za časa njegove mladosti vaška mladina. Fantje so se zbirali in peli na vasi, posebej še za juijevo, tri kralje in martinovo, v marsikateri vasi je bil pušenšank, kjer je bilo vino po dva dinarja m kjer so se tudi zavrteli. Veselo pa je bilo tudi, kadar so prišli tovorniki nakupovat vino, takrat glavni tržni pridelelek teh krajev. Gospodar je imel ponavadi že stalne odjemalce, ki so prišli kmalu po Martinu na pokušnjo, nato pa pripeljali posodo, da jo je napolnil. Ko so prišli po pijačo, je moralo biti na mizi najboljše, kar je premogla hiša: šunka in klobase, potica, včasih tudi puran, ko pa je voz odpeljal,, se je moral na ročici zibati “puterh" najboljšega, ki ga je dobil trgovec za “Šenk”. Kratkočasno je bilo tudi ob skupnih kmečkih delih. Največje od teh je bila ročna mlačev žita, ki je trajala pri kaki hiši tudi po teden dni. Na Straži, ki je imela svojčas sedem hiš, so si med seboj pridno pomagali in delo zmogli v enem mesecu. Tako kot velika večina ljudi iz teh krajev so bili tudi Kerinovi med vojno izseljeni. Ravno ko so bili pospravljeni vsi pridelki, so morali na miklavževo leta 1941 domačijo V upravnih organih za obrambo v dolenjskih občinah so povedali, da v metliški in trebanjski občini od leta 1991 še niso prejeli nobene prošnje za ugovor vesti, v krški občini so imeli eno prošnjo, ki je bila pozitivno rešena, v črnomaljski občini pa so bile vse štiri prošnje odobrene. Od petih prošenj so bile v novomeški občini odobrene tri, v sevniški pa od treh prošenj ena. Upoštevaje vseh 439 prošenj je oporečnikov v Sloveniji približno 0,7 odstotka, svetovno povprečje pa je po navedbah Ministrstva za pravosodje 7 do 10 odst. Aleksander Štular, načelnik oddelka za nabor in napotitev pri Ministrstvu za obrambo pravi, da je to število majhno, ker je vojaški rok razmeroma kratek, pa tudi Teritorialna obramba ima dokaj velik ugled. Tretji vzrok je po njegovem mnenju v tem, da se o civilnem služenju razmeroma malo govori in piše. Boris Redling, novomeški sekretar za obrambo, pa meni, da je oporečnikov malo, ker je pri ljudeh očitno prevladalo mnenje, da je treba braniti svojo državo. Štular je še povedal, da se bo po njegovem mnenju število oporečnikov čez nekaj let ustalilo pri nas med 3 in 5 odstotki. Civilno služenje bi morali izključiti iz pravosodja in obrambe in ustanoviti poseben urad pri vladi, ki bi se ukvarjal le s civilnim služenjem in ne bi zahteval veliko ljudi, kot pravi Štular. Nekaj problemov je še V zvezi s civilnim služenjem obstaja tudi nekaj problemov. Nekateri naborniki, večinoma pripadniki Jehovinih prič, zavračajo namreč tudi civilno služenje. Za vse, ki se nočejo javiti na poziv upravnih organov, pristojnih za obrambo, je sicer predvidena denarna kazen in celo prisilna privedba, vendar pa se tega po besedah sekretarja Redlinga ne poslužujejo. Z vsakim posameznikom se pogovorijo in skušajo rešiti problem. Problem so tudi naborniki, ki so imeli nabor še v času JLA, pa bi radi uveljavljali pravico do ugovora vesti. Ker je od njihovega nabora seveda že minilo 15 dni, zakon o vojaški dolžnosti pa nima rešitve za to kategorijo nabornikov, ostaja problem odprt. Aleksander Štular je rekel, da sta možni dve poti: ali se poziv na služenje odlaga do sprejetja novega zakona ali pa se naborniku omogoči ponoven nabor. Boris Redling je povedal, da je civilno služenje možno reševati le ob prvem vpoklicu na nabor. Sicer takega problema še niso imeli, bodo pa obravnavali vsako prošnjo, ki bo prišla na njihov sekretariat. Nekaj je tudi vojaških obveznikov v rezervnem sestavu, ki bi radi uveljavljali pravico do ugovora vesti, torej državljani, ki so sicer že odslužili vojaški rok, pa so kasneje začeli živeti na način, ki jim ne dovoljuje uporabe orožja. Terčič pravi, da bodo take primere obravnavali na Vrhovnem sodišču, spremembe zakona o vojaški dolžnosti pa obravnavajo tudi na ugovor vesti za rezerviste. Ustava namreč določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravica do ugovora vesti pa je zapisana v II. poglavju Ustave podjtaslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine. GAŠPER LUBEJ 0 ffiD iai © S i m @ @1 S® zapustiti. V Nemčiji so povečini delali pri nemških kmetih. Hujša od tuje tlake in lakote pa je bilo hrepenenje po domovini in kmetiji. Lojze se spominja tistih gospodaijev, ki so dobili dovoljenje, da so šli za kratek čas pogledat, kako je doma. Vrnili so se- vsi pretreseni ob spoznanju, da na njihovi zemlji zdaj gospodarijo tujci. Zapadli so v malodušje, topo so strmeli predse in nekateri od strašne tuge tudi umrli. A tujec je bil le premagan in pregnan. Septembra so se Kerinovi vrnili na kmetijo. Kleti in kašče so bile prazne. Pridelek s polj je pobral nekdo drug. Kot nalašč je bila tisti čas tudi huda suša. Golo življenje so si rešili s tem, da so se ponoči tihotapili preko Save in pri Brestanici z grajske njive pobirali kolerabo, pripravljeno za živilsko krmo. Lojze se je po vojni poročil z Mici iz bližnje vasi Cesta in rodilo se jima je osem otrok. Vzgojila sta jih k delu, učenju in poštenju. Štiri dekleta in dva sinova so se poročili. Osemnajst vnučkov imata zdaj Lojze m Mici. Dva sina pa sta se odločila za duhovniški poklic: Tone je misionar na Madagaskarju, Joško pa še študira teologijo. Sin Dijze zdaj gospodari drugače. Namesto volov so pri hiši traktorji, poleg vinogradov pa dajejo gospodarstvu dohodek tudi sadovnjaki in moderen hlev. Vas Straža pa se je skrčila. Samo še štiri naseljene hiše so v vasi: kar pri treh gospodarijo Kerini. Njihov močni rod bo še dolgo ostal na slovenski Straži. TONE JAKŠE Pri Kerinovih delom svoje številne družine. Je tisoč načinov in več, da koga spoznamo. Jaz sem spoznal Ivana Križeta, rojenega Dolenjca, v gozdu pri gobarjenju. V levici, desnica je invalidna, je držal orjaškega ajdovčka. Kaj hitro sem ugotovil, da imam pred seboj prijaznega, veselega, zgovornega in hudomušnega moža. Povabil me je na dom, da bi se pobliže spoznala in bi mi povedal kaj zanimivega iz svojega burnega, a tudi težkega življenja. Z gobo, ki jo je tisti dan našel, pa se je pozneje odpravil k fotografu v Gornjo Radgono, da se je tako ovekovečil. Vredno je bilo, saj je tehtala 670 gramov, premer klobuka pa je imela 70 centimetrov. Pomemben podatek je tudi, da je bila zdrava in se je z njo gostila vsa njegova veččlanska družina. Križe se je rodil 1935. leta v Poljani pri Dolenjskih Toplicah. V njegovi vasi je bilo takrat naseljenih 77 hiš. Danes jih je le še pet, naseljena pa je ena sama; v nji živi njegov brat. V času okupacije je bil nekaj časa v otroškem zavetišču v Ljubljani. Po končani vojni se je vrnil v domači kraj, dali so ga najprej za pastirja, potem pa je do 18. leta starosti hlapčeval. Njegova prva služba je bilo delo v gozdu. S “cugžago” in sekiro si je služil kruh do odhoda k vojakom. Po odsluženju vojaškega roka se je le kratek čas vrnil v gozd, nato pa odšel na delo v Ljubljano, kjer se je zaposlil na piščančji farmi. V Ljubljani je spoznal svojo sedanjo življenjsko družico Frančiško in se z njo odpravil na njen dom na Štajersko. Na Ptujsko cesto pri Gornji Radgoni sta šla zaradi ostarelih staršev, ki nista mogla več sama delati na manjšem posestvu. Tu si je Ivan našel novo delo v veliki žagi v Boračevi pri Radencih. Zadovoljen z delom, zadovoljen s krajani, ki so ga sprejeli kot šegavega, dobrodušnega človeka, ki vsakomur rad priskoči na pomoč, je živel mimo družinsko življenje. V zakonu so se mu rodili štirje otroci, sin in tri hčere. Vsi razen najmlajše hčerke, ki obiskuje srednjo tekstilno šolo, so že na svojem. Z ženo Frančiško zdaj živita na majhnem posestu, na katerem redita dve kravi, tele in nekaj prašičev za domače potrebe. Posestvo sta dobila po ženski, ki sta jo do smrti preživljala. Poslopja in hiša so bili dotrajani, zato sta začela graditi nova. Počasi jima raste nov dom. Ivan je v življenju marsikaj pretrpel. Pestile so ga razne nesreče. Opisal bomo le tiste najhujše. Ko je kot trinajstleten fantič v domači vasi klenkal, je padel iz zvonika. Ni treba poudarjati, da je le malo kosti ostalo celih. Se huje je bilo 1982. leta, ko ga je zagrabil stroj in mu zmečkal pest. Izgubil je vse prste na desni roki in postal invalid ter invalidski Ivun Križe z gobjim lepotcem upokojenec. Ker se rad prevaža z mopedom - za avto ni nikoli imel ne denarja ne veselja - se je dvakrat težko ponesrečil z mopedom. Enkrat je ostal brez zob in s polomljenimi čeljustmi, pri drugi nesreči, ta se je zgodila po krivdi nevestne voznice v Gornji Radgoni, pa je zopet zrahljal svoje že večkrat pretresene kosti. Pa nesreč še ni bilo konec. Zadnja nesreča ga je doletela, ko je prek dvorišča nesel lonec vrele vode, da bi žena oskubla piščance. Spodneslo ga je in krop se je ulil po njegovem telesu. Več mesecev so si zdravniki prizadevali, da so ga “za-flikali”, kot sam pravi. “Veliko sem prestal, pa še vseeno živim,” se rad pošali. “Imam trden ’leben’ kot maček.” Ker kot invalid ne more kdovekaj težkega delati, čeprav bi strašansko rad, si je omislil razne konjičke. Najljubši mu je gobarjenje. Gobe so ga prevzele že v mladosti. Je pravi poznavalec gob in ve, kdaj jih je treba nabirati. Pravi, da ima pomembno vlogo luna. Ob polni luni in seveda zadostni vlagi ne bo prišel iz gozda brez gobe. Drugi njegov konjiček je čebelarjenje. Dolgo je imel dvajset panjev, zdaj pa jih bo zaradi bolezni zmanjšal na šest in čebelaril bolj na malo. V gozdu in ob čebelnjaku se najbolj spočije, tam najde mir in čas za razmišljanje o življenju. Rad obuja tudi sjx>mine na življenje na Dolenjskem. Čeprav je Štajerec že od 1963. leta, rad kaj sliši in prebere iz domačih krajev, zato je že dolgo naročen na Dolenjski list, ki ga prebira od črke do črke. Kot je povedal, ne samo enkrat. Neveijetno s kakšnim ponosom mi je pokazal svoj domači list. Dolenjski list mu pomeni res veliko. Naj povem, da je bilo srečanje z Ivanom Križetom zame veliko doživetje. Podoživite ga še vi, bralci Dolenjskega lista. LUDVIK KRAMBERGER NAGRADA V BREŽICE IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 36. nagradne križanke izbral ANTONA PLANINCA iz Brežic in ALOJZA POTOČARJA iz Novega mesta. Planincu je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Potočar pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 4. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 38. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 36. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 36. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: IGRA, KAOS, STRELJANJE, IDA, DNINA NOGA, ELIN, DEBEVEC, CS, URINAL, RAA, TRABANT, ITA, RAPIR, ŠKATLA OKNO, PROSILEC, PLAZ, ROBI, UCI, AARE, TVAR, KAD. prgišče misli Če Slovenci ne bomo znali razviti v sebi pravega narodno zavednega občestva duha, nam za preživetje ne bo pomagala nobena biološka higiena in naravni prirastek, potrebna nam je prava socialno moralna, družbeno naravna higiena in preporod. ANTON TRSTENJAK Kadar gre za laž, potem ne gre za vprašanje strpnosti, laž je treba razkriti in odkloniti, vendar se tudi to lahko naredi strpno. LOJZE PETERLE Hierarhijo rušijo taki, ki jim delo smrdi in ne znajo pljuniti v roke, da bi iz sebe naredili nekaj koristnega zase in za družbo. ANDREJ CAPUDER NAGRADNA KRIŽANKA 38 £ VOLOVSKA ANTILOPA PONAV- LJALNI GLAGOLI OKENCE SPAČEN OBRAZ DRUGO IME ZA ALIFAT. OGLJIKOVODIK ETEN KRAJ V ZASAVJU NICA GRČIJE DEL OBLEKE OKR. ZA DEZOKSI-RIBONUK-LEINSKO KISLINO STAR SP. KOVANEC IZDELOVA- LEC COPAT AyTOR: lOZE UDIR STARI SLOVAN VODNA ŽIVAL DONEČ UDAREC SHAKE- SPEAROV ZRAČNI DUH SEV. AMER INDIJAN- SKO PLEME PTIČ PEVEC (UMETNO GNEZDO) DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MEMBRA- NA TROPSKA OVIJALKA DEL OBRAZA BUČA OKR. ZA OPUS CITATUM TVORNI GL NAČIN UTURGIČ- oblaŽilo NOETOVA BARKA DEL PISALNE- GA STROJA POSREDNIK V RADIOTEH-NIKI AZIJSKA DRŽAVA GR K CARO' MIT. iVNI- CA ŽIVLJENJ- SKA TEKOČINA PRIPADNIK TUR. LJUDSTVA V NEKDANJI SZ MED. CEV ZA V TELESNO VOTUNO OSMIJ AVSTR. ALPSKI SMUČAR (HANS) KOVAŠKI IZDELEK HUNSKI VLADAR rTAL RADIOTE- LEVIZIJA STAROZI- DOVSKI KRALJ zanimivosti iz sveta Čeprav Jack Razparač še do kolen ne seže sodobnim množičnim morilcem, ki imajo na vesti več deset življenj, pa ostaja eno najbolj slavnih imen v zgodovini kriminala, predvsem zaradi skrivnosti, v katero je bil storilec zavit. Dolgo se namreč ni zanesljivo vedelo, kdo je ob koncu prejšnjega stoletja na grozovit način umoril in razmesaril pet londonskih prostitutk. Zdaj je stiiri kirminalec ponovno v središču pozornosti. Pred nekaj meseci je svet obletela novica, da so odkrili skrivni dnevnik, v katerega je Jack Razparač zapisoval svoja morilska doživetja in srhljivo popisal zadnje ure življenja svojih žrtev. Dokument so našli, ko so gradbeniki obnavljali stanovanje v hiši v Londonu, kjer naj bi nekaj časa živel Jack Maybrick, torej mož, ki so mu pripisovali, da je Jack Razparač. Maybrick sojenja ni dočakal, ker ga je že prej zastrupila žena, ki pa sploh ni nič vedela o moževih skrivnih zločinskih dejanjih. Odkritje je seveda takoj pritegnilo založnike. V vabo sta ugriznili kar dve založbi, britanska Robert Smith in ameriška Wamer Books. Razparačev dnevnik naj bi prihodnji mesec izšel v knjigi hkrati v Evropi in Ameriki. Vse pa kaže, da bodo Američani ostali brez srhljivega branja. Založba Wamer Books se je namreč odločila, da knjige ne bo izdala. Prepričana je, da gre za spreten ponaredek, in noče stopiti na tako mino, kot so pred nekaj leti stopili tisti, ki so za drag denar odkupili in objavili lažne Hilerjeve dnevnike. Britanski založnik ostaja pri prvotni nameri in bo knjigo izdal kljub pomislekom o izvirnosti Razparačevega dnevnika. Razparač je moril leta 1888 in iz tega obdobja naj bi bil tudi njegov tajni dnevnik. Založnika sta pred končnim natisom knjige povprašala več izvedencev med kriminalisti in psihiatri za strokovno mnenje, dobila pa sta nasprotujoča si mnenja o verodostojnosti dokumentov. Ameriški založnik je nazadnje sprejel mnenje znanega newyorškega izvedenca za stare dokumente Kennetha Randella, ki je med drugim nesporno dokazal, da so razvpiti Hitlerjevi dnevniki ponarejeni. Randell je trdno prepričan, da gre tudi pri Razparačevih dnevniških zapiskih za ponaredek, spreten sicer, a vendar ponaredek. Natančna analiza 63 strani dolgega dokumenta je pokazala nekaj- resnih napak. Tako denimo rokopis ni viktorijanski, kar bi pričakovali glede na čas, v katerem naj bi dnevnik nastal. Analiza papirja in črnila pa je pokazala, da sta v obeh takšne snovi, ki jih v prejšnjem stoletju niso dodajali črnilu in ne papirju. Oboje je sicer staro, vendar sodi v dvajseta leta tega stoletja. Mik prihajajoče knjige je precej zbledel. Morilski sloni V Indiji veljajo sloni za svete živali. Ljudje jih spoštujejo, udomačene slone pa s pridom uporabljajo za težka dela. Zgodi se, da včasih udomačeni slon podivja, če z njim gospodar ravna preveč kruto, in svojega mučitelja ubije. Vendar so taki premeri redki. Veliko pogosteje se dogaja, da ljudi pokonča divji slon. Slonji krvni davek je neverjetno velik: v povprečju vsake tri dni slon ubije dva človeka. Prejšnji mesec je denimo prišlo do pravih pokolov. Čreda potepuških slonov je pomendrala kakih 60 prebivalcev vasi Dhing v indijski državi Asam, v vasi Maiabari pa so sloni ubili 12 ljudi. Mesec dni poprej je en sam potepuški slon ubil 44 ljudi v treh vaseh blizu indijsko-buitanske meje. V enem od teh napadov je slon sredi noči prišel do vasi, kot za šalo podrl močno bambusovo ograjo in se spravil nad speče vaščane. Žival je med drugim z rilcem dvignila eno od kolib, vzela iz posteljice jokajočega dojenčka in ga vrgla v zrak. Po treh urah besnenja po vasi je slon izginil v bližnjem gozdu, za seboj pa pustil 18 mrtvih in lo težko ranjenih vaščanov. Čeprav je slon v indiji sveta žival, je oblast v državi Asam dovolila vaščanom, da lahko ustrelijo morilske potepuške slone. Na pomoč je poslala celo dva ostrostrelca. Kaj je v ozadju napadov slonov na ljudi? Poznavalci pravijo, da, gre v bistvu za boj za življenjski prostor. Število slonov je v Indiji veliko, 7900, od tega jih je največ, 5500, v državi Asam. Njihov življenjski prostor se iz leta v leto krči zaradi požiganja gozdov in kultiviranja pokrajine. “Ljudje so sami krivi za te tragedije,” pravi nekdanji minister za okolje Maneka Gandhi. Vdirajo v živjenjski prostor slonjih čred, postavljajo vasi na njihove tradicionalne poti in motijo njihovo življenje. Sloni vsiljivcev ne marajo, napadajo jih, da bi jih odpodili s svojega ozemlja. Divjina se torej brani pred človekovim poseganjem. Lahko si mislimo, kdo bo končni zmagovalec, četudi so v bojnih vrstah divjine take mogočne živali, kot so sloni. zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Trdnost hrbtenici dajejo vezi in mišice, s katerimi tvori celoto. Brez teh bi se hrbtenica zaradi velikega pritiska v medvretenčnih ploščicah razširila daleč čez fiziološke meje. Značilen za človeško hrbtenico je oster prehod med ledveno hrbtenico in križnico. Pokončna drža človeka predstavlja glede na ostale štirinožne vretenčarje za hrbtenico povečano obremenitev, ker nosi glavo, trup in roke. S tem lahko obrazložimo, zakaj je hrbtenica človeka v primerjavi z ostalimi štirinožci izpostavljena večjim okvaram. Drža hrbtenice ni odvisna samo od gradnje, statičnih in dinamičnih obremenitev, ampak tudi od psihe. Drža človeka je izraz telesnih in duševnih lastnosti, odraz cele njegove osebnosti in njegove moči. S tem se da pojasniti, da psihične motnje lahko vodijo tudi k telesnim motnjam medvretenčne ploščice in cele hrbtenice, čeprav vloga psihe pri bolečinah v križu še ni pojasnjena. Hrbtenica je ukrivljena, zato ima tudi nalogo vzmeti. Večkrat ukrivljen steber potrebuje manj napora pri istih možnostih vzmetenja kot steber z eno samo krivino. Hrbtenice v obliki S je zato manj dovzetna za okvare. Funkcija medvretenčne ploščice Danes menimo, da so glavni vzrok bolečin v križu spremembe v medvretnčni ploščici, ki leži med posameznimi vretenci. Odrasla medvretenčna ploščica (ali kot ji strokovno pravimo disk) sestoji iz treh različnih delov: hrustančnih plošč, fibroznega obroča in jedra. Hrustančne plošče pokrivajo spodnjo in zgornjo ploskev vretenca, zdi se, da delujejo kot sklepni hrustanec. Imajo posebna pota za prehod hranilnih snovi v diskus. V starosti postanejo tanjše. Fibrozni «broč Nori trdo oporo za jedro. Sestavljajo ga serije koncentričnih lamel, katerih vlakna potekajo poševno, fa V________________________________________________________________ zgradba poveča trdnost. Obroč veže vretenca med seboj, toda zaradi svoje strukture in poteka vlaken dovoljuje določeno gibljivost med posameznimi vretenci. Deluje tudi kot ovoj za plastično jedro, ki ga sestavljajo drobne mreže kolagenih vlaken. Stisljivo jedro se obnaša kot blazina in prenaša pritisk pri obremenitvi enakomerno na hrustančne ploščice pa tudi na obroč. Zelo pomembna za razlago okvar medvretenčne ploščice je njena prehrana. Pred rojstvom in prva leta po njem se disk prehranjuje s pomočjo krvnih žil. Po četrtem letu pa se zarastejo m medvretenčna ploščica se prehranjuje samo z difuzijo. Pri pritisku na ploščico se hranilne snovi in tekočine izrinejo iz diska, zmanjšanje pritiska pa privede do ponovne vrnitve tekočine in snovi v ploščico. Obstajajo številni vzroki za bolečine v križu. Preko ‘JO odst. vzrokov bolečin v križu so spremembe na medvretenčni ploščici in v njenih posledicah. Točno diagnozo vzroka je težko postaviti, mnogo težje kot pri drugih ortopedskih obolenjih, ker je hrbtenica težje dostopna in jo je težje natančno pregledati. Tudi zgradba hrbtenice je mnogo bolj zapletena kot kateri koli drugi sklep. Odnos med znaki in bolezenskimi spremembami, ki jih najdemo, je včasih težko izmeriti. Pogosto pa povzroča težave tudi kombinacija več vzrokov in ne samo eden. Glavni vzrok za okvaro oziroma degeneracijo diska pri človeku je v njegovem predčassnem staranju zaradi slabe prehrane. Po tridesetem letu je le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja. Transportni mehanizem na meji diska pri večini ljudi očitno ne more ohraniti stalne prehrane celic medvretenčne ploščice. Zmanjšano gibanje in prisilna drža v neprimernem položaju ali v istem položaju dalj časa ne spodbuja pretakanja hranilnih snovi, ki je odvisno od gibanja. Zanimivo je tudi, da je pritisk znotraj diska pri sedenju znatno večji kot pri stanju, zato dolgotrajnejše sedenje onemogoča izmenjavo snovi. Pri težji in zgodnji degeneraciji diska ima tudi dednost zelo pomembno vlogo. (Se nadaljuje) ________________________________________________________________J Ko izbirate čevlje Ko kupujete- čevlje, morale holj kot na to, ali so modni ali ne, paziti, da so udobni. Prsti ne smejo biti utesnjeni. Ženske, ki tlačijo noge v premajhne in pretesne čevlje, prej ali slej dobijo okvare na stopalih, s tem pa tudi okvare ožilja na nogah, posledica pa je lahko tudi tromboza. Lahko se zgodi, da kot odrasli trpite zaradi obuvalnih "grehov” v otroštvu. Če ste kot otrok nosili pretesne čevlje, se vam lahko z leti pojavijo okvare na žilah nog. Starši bi morali še bolj skrbno kot zase izbirati obutev za otroke. Ni dovolj, da so čevlji le dovolj dolgi, bili morajo tudi primerno široki, Zalo morajo starši neprestano nadzorovati rast otroških nog in seveda njihovo obutev. A naj bodo čevlji takšni ali drugačni, za noge in žile na njih je še najbolj koristno, če čimveč hodite bosi. To sedaj sicer ni več priporočljivo, naj pa velja za prihodnje poletje. Spanje V Veliki Britaniji so z obsežno raziskavo ugotovili povezanost med dolžino spanja, zdravjem in dolgim življenjem. Ljudje, ki dnevno spijo od sedem do devet ur, so spočiti, dobrega zdravja in velika verjetnost je, da bodo dolgo živeli. Nasprotno pa sta kronično pomanjkanje spanja, torej manj kot pet ur na dan, ali predolgo spanje, kar pomeni več kot enajst ur, lahko zelo škodljivi. Seveda vse te ugotovitve veljajo le za odrasle, nikakor pa ne za otroke. Novorojenčki potrebujejo na dan na primer do 16 ur spanja, majhni otroci pa približno 12 ur. Makova kita Za makovo kito potrebujemo: 350 g moke, vrečko suhega kvasa, 60 g sladkorja, 1 vanilin, ščepec soli, 100 g masla ali margarine, 1 jajce, 100 g mletih mandljev, 1 dl mleka. Za nadev: 250 g mletega maka, 60 g rozin, kozarček ruma, sok in lupino pol limone, 1 žlico jedilnega škroba, 1 vanilijev sladkor. Vse sestavine za testo (razen mleka) damo v skledo. V mlačnem mleku raztopimo kvas. Prilijemo k sestavinam v skledi in zamesimo gladko in voljno testo. Testo pokrijemo, na toplem naj vzhaja 30 minut. Zmešamo vse sestavine za nadev. Testo razdelimo na tri dele, vsak del razvaljamo v pravokotnik, velik 20 x 35 cm. Razvaljano testo premažemo z makovim nadevom in zvijemo v zvitek. Iz treh zvitkov spletemo kito. Ko vzhaja, jo pečemo v pečici pri 175 stopinjah 30 do 40 minut. Čeprav je letos kmetijstvo pestila katastrofalna suša, je sezona obiranja plodov zimskih sort jabolk nastopila kol običajno sredi septembra. Kmetijski inštitut priporoča, naj bi jonatan obrali že do zadnje dekade septembra, medtem ko je za sorto idared čas še v prvem tednu uktobra. Seveda so ti roki le okvirni, saj zna dober sadjar sam izbrali najprimernejši čas za obiranje, pri tem pa si pomaga s penetrometrom ali s škrobnim testom z jodovico. Poleg časa obiranja je pomemben tudi pravilen način dela. Jabolko sc najlažje utrga tako, da ga zasukamo ali odrinemo v smeri rasti, le pri dolgopecljatih sortah je treba pecelj prijeti pri osnovi ali pa ga podpreti s kazalcem. Obirati začnemo od spodaj navzgor in od zunaj navznoter. Z obranimi plodovi je treba skrbno ravnati, saj so obtolčeni neuporabni za daljše skladiščenje in zimsko porabo. Pravi čas za obiranje jabolk Vse manj zvezd Vse več voznikov se pri registraciji vozila odloča za nove registrske tablice. To niti ni čudno, kajti stare bodo veljavne le še do 25. junija prihodnje leto. Hkrati z novo registrsko tablico je treba seveda zamenjati prometno dovoljenje, bliža pa se tudi čas za zamenjavo vozniškega dovoljenja, ki nosi še YU oznako. Od 25. avgusta naprej je treba za novo serijsko avtomobilsko registrsko tablico odšteti 2.200 tolarjev, lahko pa naročimo tudi tablice, izdelane po želji, vendar bomo v tem primeru plačali zanje precej več. Pri naročilu bomo odšteli zanje 15.400 tisoč tolarjev, pri prevzemu kaka dva meseca pozneje pa še 4,406. Pravne osebe, ki za svoj vozni parka naročajo po deset in več parov tablic, plačajo za en par 11 tisoč tolarjev, če pa naročijo več kot 20(1 parov, je cena enega para 8.800 tolarjev. priloga dolenjskega lista CERKEV-TRDNJAVA - Cerkev v Šentrupertu, mogočna gotska stavba, okoli katere so v krogu nanizane hiše nekdanjih vaških veljakov, ki so jo začeli zidati Celjani, dokončali pa Turjačani, je bila ob koncu 15. stol. spremenjena v protiturški tabor. Okoli cerkvenega platoja so pozidali kamnito obzidje, utrdili pa so tudi samo cerkveno stavbo. Dotedanja velika gotska okna v ladji so deloma pozidali in v zazidane dele vgradili strelne line, ki so se ohranile vse do danes. Visoke line imajo posebne kombinirane oblike, tako da so bile uporabne za več vrst orožja: za lok, samostrel in obmrambne topiče. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) O Ljubljančanih - O to so pač dobri, pošteni in pametni ljudje. Krčmarji, krčmarice, gospoda - vsi so prijazni, postrežni, povedo in pokažejo človeku vse, česar želi in potrebuje. Tu ni nič zmitjanja, nič surovosti, nič prevzetnosti, s kmetom so vsi kakor bratje. V takem kraju je prav luštno prebivati, tu v našem mestu pa škrici ne vedo, ali bi človeku kmečkega pogledali ali ne. Judje nevarni za Dolenjce - Nek jud prišel je vohat v te kraje, da vidi kako bi dali se Abrahamih naseliti; šel je nazaj z dolgim nosom. Odkrito je dejal, da na Kranjskem ne bi cvetele rožice njegovemu rodu, kajti so ljudje preveč premeteni in obrtni. Ali Mohor boji se vendar saj za Podgorce, ki jemljejo denar na posodo, kjer in kakor morejo. Nek dnig uradnik, ki pozna ljudi tod prav dobro, trdil je, da bi bili judje Dolencem sploh nevarni, ali judje ne bi ostali radi tukaj, ker bi ljudje, kedar bi se napili, brez dvombe strašno nabijali, da ne bi bili nikdar življenja svesti. Ciganska večerja - 19. maja dobil je Flor. cigane pri večerji, prav priljudno ga povabijo, da zajame, da zajame z njimi, imeli so krumpir in mlade tiče na masti, komaj na pol oskubljene. Hnistali so jih z glavami in črevami vred, kar cele. (poicn, ^ 9fstn Poletje je prešlo v jesen To je čas, ko se končujejo počitnice in se znova odpro šolska vrata. Ena izmed mnogih nadobudnih šolarjev sem bila prejšnjo jesen tudi jaz. Po dveh dobrih mesecih predaha sem si kar zaželela starih prijateljev in mnogokrat prekletih sten internata. Najbolj zanimivi soseveda prvi dnevi pouka. Srečuješ se z že znanimi obrazi, obenem pa spoznavaš nove, še neznane obraze. In tam v množici, kjer so se zbirali skupaj "fazančki", so moje oči uzrle visokega fanta, rjavih las in modrih oči. Kasneje je tako naneslo, da sva se spoznala in izvedela sem, da je Jože, doma iz Metlike. Besede sva si podajala že ob prvem srečanju, kot dva stara znanca, ki se že mnogo let poznata.Iz dneva v dan sva skupaj posedala na stopnieuh, ki so vodile v internat, in se pogovarjala. Čas je tako hitro tekel, ko sva bila skupaj, mene pa je ob vsakem njegovem pogledu prijetno stisnilo pri srcu. Priznam, bila sem nora na njegove oči od prvega trenutka, ko sem ga zagledala. Čez dober mesec sem mu to tudi priznala in bila sva srečna. Jesen je bila in hladno je postajalo, v najinih srcih pa je gorelo. Nism skoparila s čustvi in predajala sva se nežnostim. Ob tem sva večkrat pozabljala na šolske obveznosti. Se posebno se je to poznalo na Jožetovih ocenah. Zato sva poslej skupaj prenekutero popoldne ob knjigah, namesto da bi se sprehajala v naravi. Skupaj sva se mulila za njegov uspeh. A ko se je Jože v šoli izvlekel, se je med nama začelo nekaj mšiti. Na tihem sem slutila, a bila sem preslabotna, da bi verjela, da je res. Se sedaj nosim v srcu tisti štirinajsti febntar, ko mi je prišel naproti v šolo brez siceršnjega žara v očeh. Sedela sva v kujiču na avtobusni postaji in lam mi je priznal, da tako ne more iti več naprej. Nikoli ne bom pozabila njegovih besed, ki so me takrat zelo zabolele: “Veš, Mojca, nikoli te ne bom pozabil, boli tudi mene, ker te moram prizadeti, a preveč krivično je do nje..." Kasneje sem izvedela, da je imel v domačem kraju že več kot leto dekle. Priznam, jokala sem, bilo mi je hudo, a čas zaceli vse rane. Zopet bo prišla jesen, odšla bom v’ internat, a napake iz preteklosti ne bom nikoli več ponovila. Mlada sem še, nikamor se mi ne mudi in naj čas prinese svoje. cpLbinn. ajUNM ObLflKf Žalostna sedim na stopnicah. Strmim v nebo in opazujem oblake, ki jadrajo po nebu. Pravo nasprotje človeka so, brezskrbno jadajo po nebu, kot da se nič ne godi. Zapiha veter in ruzžene oblake. Nič več ne plovejo po nebu, podredili so se volji vetra. Ne morejo se mu upirati. Podobno je tudi s človekom, ki ne more delati vsega po svoji volji. Večkrat se mora podrediti okolici in pri svojem ravnanju upoštevati njene norme in vrednote. Mora se ozirati na to, kaj je moralno in kaj ne. To gu včasih utesnjuje in mu jemlje svobodo. Včasih ima kdo dobre zamisli, ki pa jih na žalost ne more uresničiti, ker nima možnosti. Tako mu lahko še tako dober načrt pontši denimo pomanjkanje denurja. Tudi če je človek bolan, ne more delati takoj kot bi hotel, kot lahko dela zdrav, energije poln človek. Vendar niso vedno samo zunanji dejavniki krivi za to, da človek česa ne naredi. Krivci so lahko tudi lenoba ali pomanjkanje volje ali črnogledost. Človeško življenje ni vedno črno, žalostno, tragično. Marsikdaj se najdejo v njem lepi, nepozabni trenutki. Vendar pa človek na lepe doživljaje takrat, ko je žalosten, kur pozabi. Takrat si misli, da je le on nesrečen, medtem ko so dntgi vedno srečni. Vendar ni tako. Tako kot plavajo oblaki po nebu, tudi človek pogosto tava v svojem življenju, ko niha med več možnostmi. A oblaku nič ne ponroča trpljenja, medtem ko mora človek posledice svojih nepravilnih odločitev prenašati sum. Zato ljubim oblake, ki plovejo tam gori, in včasih bi ruda odšla z njim na brezskrbno, veselo, dolgo potovanje in se odpočila od vsakdanjega življenja. A KN JIŽNA POLICA soboto so se zaprta vrata že tradicionalnega obrtnega sejma. Med 17(X) razstavljala so bila tudi nekatera dolenjska podjetja. Tako so se na razstavnem proštom zavarovalnice Tilia radi ustavljali Dolenjci. Še posebej se je po napornem ogledu počitek prilegel priljubljenemu Lojzetu Slaku. In slabi bi bili Tilijini komercialisti, če ga ne bi prepričali o novosti pri zavarovalnici Tilia, to je rentnega zavarovanja. (Foto: J. Pavlin) I / I r/ 1 p 1WJ SKUPNA ZMAGA NOVOMEŠCANOM - Varovanci Varstveno-delovnega centra (VDC) Novo mesto (na posnetku) so pretekli petek na igrah VDC Dolenjske pod geslom “Šport in prijateljstvo" zasluženo postali skupni zmagovalci. Moški in ženske so se pomerili v petih disciplinah, in sicer v teku, košarki, krosu, kolesarstvu in suvanju krogle, 2. do 3. mesto so si razdelili Zagorjani in Ljubljančani, 4. je bila ekipa VDC Črnomlja, 5. Mirne, 6. Leskovca, 7. Ribnice, 8. Sevnice in 9. ekipa VDC Iga. Organizator prireditve VDC Mirna se je zahvalil vsem sponzorjem (Foto: P. Perc) NA ZDRAVJE LOKI - Trije podjetni možaki (z desne), Jože Retar, Stane Polovič in Bojan Butlja, so ob otvoritvi prenovljenega gostišča na novomeški Loki takole nazdravili z direktorjem zavarovalnice Tilia Janezom Novakom. Podjetneži so namreč od Tilic za 10 let vzeli v najem to gostišče. Nekdaj zelo priljubljeno gostišče ob Krki je bilo zadnja leta zaprto in je propadalo. V obnovo so vložili več sto tisoč mark. V prenovljenih prostorih restavracije je sedaj prostora za kakih 70 gostov, na pokriti terasi pa še za 120. Sedaj se gostišče na Loki, ki je odprto vsak dan od 9. ure naprej, ponaša z izvrstno kuhinjo, ki dela vsak dan do polnoči, pripravljajo pa rudi obilne in okusne dopoldanske malice. Na voljo je bogata izbira izvrstnih štajerskih vin, na zalogi pa je vedno tudi najboljši cviček. Obljubljajo, da bo na Loki vsakih 14 dni po 5 dni gostovala tuja kuhinja, od italijanske do kitajske. Vse prireditve Turistične zveze Dolenjske bodo na Loki, prihodnje leto pa naj bi spet uredili kopališče in čolnarno. (Foto: A. B.) Tone Kopčavar Na kamniških Žalah smo se v drugi polovici avgusta zadnjič poslovili od znanega kultumo-prosvetnega delavca g. Toneta Kopčavarja, podeželskega učitelja in nesebično predanega pobudnika in mentorja pri ustanavljanju kulturno-prosvetnih društev širom naše dežele; ki mu je bilo prvo učiteljsko mesto dodeljeno na državni ljudski šoli v Soteski pri Novem mestu. Rodil se je leta 1912. V Sotesko je prišel v začetku leta 1937 kot mlad maturant, ki je zraven učiteljskega študija dokončal tudi dopolnilno glasbeno in zborovsko šolo. Čeprav je minilo od tistega časa skoraj šestdeset let, spomin nanj ni pozabljen. V dolino ob Krki je prinesel pesem in zvoke njegove čudovite violine. Na šoli, ki jo je komaj dodobra poznal, je ustanovil mladinski pevski zbor. Pevci so kmalu dobili ime “Soteski slavčki”. Štirideset otroških grl si je to ime zaslužilo, saj so prepevali tako miloglasno, da so se poslušalcem orosile oči. Učitelj g. Tone Kopčavar je za prepevanje izbiral pesmi iz bližine svoje domačije pod Triglavom in teh ni bilo malo. Bil je tudi ustanovitelj kultumo-prosvetnega društva. Prav na soteškem odru in tudi drugod je bilo pod njegovim vodstvom uprizorjenih več iger in spevoiger, tako da je bila tudi okolica prebujena. Razumljivo je, da ni imel prostega časa zasebe, kar je bila odlika takratnih učiteljev, ki so bili pobudniki za kulturo podeželja, da so v času revščine in zaostalosti podarili kraju tudi srečne in vesele trenutke. Takšen pa je bil soteski učitelj Kopčavar. Iz tistih časov je ohranjenih še nekaj fotografij in plakatov. Nepopisna je bila žalost, ko so soteski učenci pod taktirko njegove violine zadnjič zapeli in zaigrali pravljično spevoigro “V kraljestvu palčkov” leta 1940 v Selcih nad Škofjo Loko v Krekovem domu. Z učiteljem, odličnim režiserjem in zborovodjem pa je odšel z njim tudi del naše mladosti in, kar nas je še živih mu želimo miren počitek. Da je bil priljubljen pri Slovencih, je pokazal tudi številen sprevod ljudi, ki so ga pospremili na zadnji poti. TONE VIRANT Janez Radelj V soboto, 4. septembra, smo se na pokopališču sv. Marjete v velikem številu zadnjič poslovili od pokojnega Janeza Radija z Dolenjih Ponikev. Rodil seje 14. maja 1936 na Dolenjih Ponikvah na veliki kmetiji med 8 otroki. Brat je padel med vojno, dekleta so šla v svet, on pa je ostal doma na kmetiji s starši. Usoda mu je namenila le 57 let življenja. Dekle je spoznal prek njenega brata. Poročil se je in rodili so se trije otroci. Daje otroke pripravil do kruha se je za šest let zaposlil v Trimu, potem pa je zbolel. Največjo uteho je našel v vinogradu. Srečeval se je s svojimi prijatelji, si nabiral novih izkušenj v vinogradništvu in z njimi ob kapljici tudi poklepetal. A sedaj, na jesen življenja, ko bi moral uživati sadove svojih pridnih rok, seje prikradla težka in neozdravljiva bolezen, ki je dobrega moža in očeta za vedno iztrgala iz kroga domačih. Vsem nam bo ostal v lepem spominu. R. M. ČETRTEK, 23. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 SREČANJE LJUBLJANSKIH ZBOROV 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 33/52 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA 13.00 POROČILA 14.50 TEDENSKI IZBOR: 14.50 PRO ET CONTRA 15.50 OČI KRITIKE 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTKOVE POSEBNOSTI: NORMAN WISDOM V ŽIVO 21.30 TEDNIK 2120 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA 2155 NOVOPEČENI PRINC Z BEL-A1RA, 15. epizoda amer. naniz. 23.20 V SENCI VEŠAL, angl. naniz., 1/8 SLOVENIJA 2 15.15 - 23.55 Teletekst 15.30 Video strani -16.05 Tedenski izbor: Mladost (franc-aliž. film); 17.25 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (amer. burleska); 17.50 Kamilična trata (zadnji del angl. nadalj.) - 18.45 Že veste? - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -20.10 Kennedyjcvi (amer. dok. serija, 2/4) - 21.00 Umetniški večer: Peter OToole (angl. dok oddaja); Murphyjeva vojna (angl. film) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop - 10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) - 11.00 Elizije: Tao, zdravje, šarlatani (ponovitev) - 11.30 Med dvema ognjema (ponovitev) - 12.30 A shop - 12.45 Video strani - 18.00 Rock starine (ponovitev 33. oddaje) - 18.30 A shop - 18.45 Pred poroto (ponovitev 8. dela) -19.10 A shop -19.35 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Bojevnik Cy (amer. film) • 22.00 Dance session - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (9. del) - 23.15 A shop - 23.30 CMT PETEK, 24. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 2.00 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.19 TEDENSKI IZBOR 10.10 HOV!, angl. naniz., 10/11 10.35 BEG BREZ KONCA, amer. film 12.30 ŽE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 UMETNIŠKI VEČER 14.15 MURPHYJEVA VOJNA, angl. film 16.10 OSMI DAN 17.00 DNEVNIKI 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 MOST TIŠINE, amer. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA 22.35 V SENCI VEŠAL angl. naniz, 2/8 23.30 CIKLUS FILMOV R. W. FASSBINDERJA: EFFI BRIEST, nemški film (ČB) SLOVENIJA 2 15.45 - 0.10 Teletekst 16.00 Video strani - 16.20 Tedenski izbor: Četrtkove posebnosti: Norman Wisdom v živo; 17.20 Sova (ponovitev): Noyopečeni princ z Bel-Aira (15. epizoda); 17.50 V senci vešal (angl. naniz, 1/ 8) - 18.45 Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Intervju - 21.10 Otvoritveni koncert iz SNG Opera in balet - 23.10 Kristjani: Vljudnost in gorečnost (angl. dok. serija, 10/13) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -11.00 Bojevnik Cy (ponovitev filma) -12.30 A shop -12.45 Video strani - 18.00 Zakaj nisi z mano (3. del) - 18.30 A shop -18.45 Pred poroto (ponovitev 9. dela) - 19.10 A shop -19.25 ČMT - 20.11) Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Sadovi jeze (amer. film) - 22.50 Ljudje odločajo (5. del dok. serije o politiki) - 23.05 Poročila - 23.25 Pred poroto (10, del) - 23.50 A shop - 00.05 CMT SOBOTA, 25. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.45 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.20 TEDENSKI IZBOR: 9.20 RADOVEDNI TAČEK 9.40 OSCAR JUNIOR 10.25 KAJ MORA SOVA OPRAVITI JESENI 10.50 OTROCI ŠIRNEGA SVETA. amer. dok. naniz, 13/26 11.15 TOK TOK 12.05 ZGODBE IZ ŠKOUKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 INTERVJU 15.20 MOST TIŠINE, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 3/6 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 x 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 IZBOR M1SS SLOVENIJE 21.50 UUBEZEN DA, UUBEZEN NE, 19. epizoda amer. naniz. 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA LOVCI NA NAGRADE, italij. film SLOVENIJA 2 10.45 - 0.20 Teletekst 11.00 Video strani -11.10 Tedenski izbor: Človek in glasba - 12.05 Sova (ponovitev): V senci vešal (angl. naniz. 2/8); 13.05 Ciklus filmov R. W. Fassbinderja: Effi Briest (nemški film) - 15.30 Športna sobota - 18.45 Divji svet živali (19/25) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športni utrinki: rolkanje, jadranje s padalom - 21.00 Vodni izviri (poljudnoznan. oddaja) - 21.20 Ljubezen boli (angl. nadalj, 6/10) - 22.10 Sobotna noč: Nočni videomeh; Druga godba 93 - Muzikanti z Nila (L del) KANAL A 9.00 Country Musič Television Europe (CMT) - 9.45 A shem - 10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) - 10.30 Sadovi jeze (ponovitev filma) -12.40 Teden na borzi (ponovitev) - 12.50 A shop -18.00 Devlinova zveza (ponovitev 2. dela) - 19.00 CMT - 20.00 Modna dežela (oddaja o modi) - 20.35 Devlinova zveza (3. del) - 21.20 Avtošola (amer. komedija) - 22.55 Poročila v angleščini - 23.20 Fine dame iz Nevv Yorka (amer. komedija) - 00.45 Erotična uspavanka -1.00 Globoke sanje (erotični film) NEDELJA, 26. IX. SLOVENIJA 1 8.15 - 0.25 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 0TRQŠK1 PROGRAM 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.35 POZABLJENA ZGODBA, amer. serija, 3/6 10.00 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 2/13 11.00 TRUTAMORA SLOVENILA 11.30 OBZORJA DUHA 12.1X1 [JUDJE IN ZEMUA 12.30 BILA SVA MLADA OBA 13.1X1 POROČILA 15.00 ZOO ROBBERY, angl. film 16.05 REČNI KRAUI, avslral. nadalj, 4/4 17.00 DNEVNIK 1 17.10 VRTNA UTA, amer. film 19.05 RISANKA 19.10 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDEUSKIH 60 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 10/15 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA UUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadalj, 13/13 V SENCI VEŠAL, angl. naniz. 3/8 SLOVENIJA 2 11.45 - 23.15 Teletekst Opomba: 13.50 Esloril: F-l 11.30 Video strani - 11.45 Tedenski izbor: Zadnji beg (angl. nadalj, 2/4); 12.35 Izbor miss Slovenije - 13.50 Športna nedelja - 17.00 25 let New Svving Ouarteta -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.30 Orfej se spušča (angl. film) - 22.20 Športni pregled KANAL A 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -8.15 Ris (risanke in spoti) - 8.35 Zaklad kralja Salamona (L del risanega filma) - 9.00 Male živali - 9.20 Osvajalec iz vesolja (otroški film) - 10.25 Avtošola (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovur patra Benedikta Lavriha - 12.15 Video strani - 18.00 CMT - 19.30 Rally Velenje (reportaža) -20.50 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.20 Ameriški lovec (amer. film) - 22.50 CMT PONEDELJEK, 27. IX. SLOVENIJA 1 10.15 - 0.20 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 HOV!, angl. naniz, 11/11 11.10 DIVJI SVET ŽIVALI, 19/25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 12.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 3/6 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.20 VIDEOSTRANI 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 MEDNARODNA OBZORJA: GREEN PEACE 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA ČOLLINSOVA IN COWARD, angl. naniz, 4/8 V SENCI VEŠAL, angl. naniz, 4/8 SLOVENIJA 2 13.15 - 0.10 Teletekst 13.30 Video strani -14.05 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60; 16.05 Obzorja duha; 16.35 Ljubezen da. ljubezen ne (19. epizoda) -17.00 Sova (ponovitev): Ljubezen do Lidije (angl. nadalj, 13/13); 17.55 V senci vešal (angl. naniz, 3/8) -18.50 TV avtomagazin -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -20.10 Sedma steza - 20.30 Lažnivec, lažnivka (kanadska drama) - 22.00 Zelena ura - 22.30 Pro et contra - 23.15 Evropska noč jazza KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) - 11.00 Pred poroto (ponovitev 10. dela) - 11.25 A shop -11.40 Pred poroto (11. del) - 12.05 Helena (ponovitev) - 16.00 CMT -16.15 A shop -16.30 Ameriški lovec (ponovitev filma) - 18.00 Upravljanje (ponovitev 25. dela) -18.30 Luč svetlobe (L del amer. nadalj.) - 19.15 A shop - 19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Dober policaj, slab policaj (amer. kriminalka) - 22.00 Upravljanje (26. del amer. dok. serije) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (ponovitev 11. dela) - 23.15 A shop - 23.30 CMT TOREK, 28. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.25 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.20 TEDENSKI IZBOR 9.20 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 9.30 SEZAMOVA ULICA, 2/13 10.30 TV AVTOMAGAZIN 11.00 ZELENA URA 11.30 LAŽNIVEC, LAŽNIVKA, kanadska drama 13.00 POROČILA 14.10 TEDENSKI IZBOR 14.10 SOBOTNA NOČ 15.25 DRUGA GODBA 16.10 SEDMA STEZA 16.30 PORABSK1 UTRINKI 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM POZABUENA ZGODBA, amer. igrana serija, 4/6 17.35 .... 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 BOBENČEK 21.30 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA ČE Tl MISLIŠ, DA IMAŠ TEŽAVE.., angl. naniz, 5/6 V SENCI VEŠAL, angl. naniz, 5/8 SLOVENIJA 2 15.10 - 23.55 Teletekst 15.30 Video strani -16.05 Tedenski izbor: Mednarodna obzorja: Greenpeace; Ljudje in zemlja - 17.15 Sova (ponovitev): Collinsova in Coward (angl. naniz, 4/8); 17.45 V senci vešal (angl. naniz, 4/ 8) - 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Po vojni (angl. nadalj, 2/10) - 21.05 Studio City -22.05 Kronika (23. del kanadske dok. serije) - 22.30 Videošpon - 23.10 Svet poroča KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -11.00 Luč svetlobe (ponovitev L dela) - 11.45 A shop - 12.00 Pred poroto (12.del) - 16.00 CMT - 16.15 A shop - 16.30 Dober policaj, slab policaj (ponovitev filma) - 18.00 Jazzbina (ponovitev 33. oddaje) - 18.30 Luč svetlobe (2. del) -19.15 A shop - 19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Poletni cikel slovenskega filma: Čisto pravi gusar - 22.00 Jazzbina (34. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (ponovitev 12. dela) - 23.15 A shop - 23.30 CMT SREDA, 29. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.05 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 BISKV1TK1, amer. risana serija 10.50 VIDEOŠPON 11.30 IZ ŽIVUENJA ZA ZIVUENJE 12.00 KRONIKA, 23. del kanad. dok. serije 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 10/15 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.25 TEDENSKI IZBOR 15.25 PO VOJNI, angl. nadalj, 2/10 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.15 RPL 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA ZBOGOM, TUJKA, nemški film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA HAL ROACH PREDSTAVUA, 21. epizoda amer. naniz. V SENCI VEŠAL, angl. naniz, 6/8 SLOVENIJA 2 14.15 - 22.30 Teletekst 14.30 Video strani -14.50 Tedenski izbor: Bobcnček; 15.40 Omizje; 16.55 Brooklynski most (amer. naniz, 11/12) - 17.20 Sova (ponovitev): Če ti misliš, da imaš težave... (angl. naniz, 5/6); 17.50 V senci vešal (angl. naniz, 5/8) - 18.45 Analitična mehanika (34/52) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda 22.30 Obiski KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) - 11.00 Luč svetlobe (ponovitev 2. dela) - 11.45 A shop - 16.40 Čisto pravi gusar (ponovitev filma) - 18.10 Male živali -18.30 Luč svetlobe (3. del) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Spiegel (oddaja o reviji Spiegel) - 21.00 Med dvema ognjema - 22.00 Rock starine (34. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (ponovitev 13. dela) - 23.15 A shop - 23.30 CMT GLAsm je Gost sobotne oddaje bo priznani slikar, eden naših največjih umetnikov, France Slana. Slana je tudi velik ljubitelj jazza. Njegova ljubezen do te glasbe sega v zgodnjo mladost, ko je kot štirinajstletnik cele dneve delal in si za prvi denar kupil gramofon in dve plošči Duka El-lingtona. Ko je slišal prve takte te glasbe, je vedel, da jo bo poslušal celo življenje. Slana pravi, da je v tej glasbi toliko neposrednega, poštenega kot v nobeni sodobni. Neverjetno, koliko pesniške žilice je v Slovencih. V naši nagradni igri, ko nam pošiljate dvovrstičnice s Solo, se kar .tare domiselnih verzov. Kot rečeno, vsak mesec izžrebamo uro Sola in trikrat po dve majici Sola, pripravljamo pa tudi mesečno presenečenje in nagrado ob koncu leta. Ta teden jevžreb dve majici Sola namenil tudi Štefki Kotar iz Trebnjega, uro pa je dobila Otilija Kreft iz Murske Sobote. Vas zanimata njena verza? V parlamentu so se poslanci veselili, ker so pijačo Sola pili. Pesnite in pošiljajte nam svoje verze na Dnevnik, PP 77, 61000 Ljubljana, s pripisom Glasba je življenje. O kulturi veliko govorimo. Za mnoge Slovence pa takle pogovor, žal, ni samo šala: - Te ni sram, ker nimaš nobenega smisla za kulturo! Ali si že sploh kdaj bil v Operi ali Drami? - To ravno ne. Sem pa stalen gost Operne kleti in tudi v slaščičarno Drama večkrat zaidem. Simona H,O Narezki na dom NOVO MESTO - Prejšnji teden je v bivšem skladišču servisa Gorenje pred mostom v Ra-gov log Gregor Bračika odprl delikatesno trgovino. V tem koncu še ni trgovine z delikatesnimi proizvodi, kruhom in vsem, kar gospodinja rabi vsak dan, še posebej take ne, ki bi proizvode mesne industrije iz Sežane dostavila tudi na dom. Narezek po naročilu lahko dobite na domačo mizo zložen v posebni foliji, da se mesnine ne poškodujejo. Zraven si lahko privoščite vedno svežo francosko ali švedsko solato, za poslastico pa še tatarski biftek in steklenico vrhunskega vina. Trgovina je obudila že skoraj pozabljeno navado, da “fasengo” dostavijo na dom. Pohvalnih besed o Bračikovi trgovini še ni konec. Prijetno bodo presenečeni vsi, ki kaj dajo na higieno. Postreženi bodo v rokavicah, saj imajo prodajalci za seboj šolanje v Mi-povi delikatesi v Ljubljani. novost iz tovarne zaves M velana po tovarniških cenah odslej tudi na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju Pridemo na dom z vzorci, nasveti, metrom. Izberete zaveso, mi vam jo sešijemo in prinesemo domov. Spremenite svoj dom z zavesami velana. Pokličite nas! Tel.: (068) 50-153, 58-494 POTUJTE Z DOLENJSKIM LISTOM IN TURISTIČNO AGENCIJO SLOVENIJATURIST JESENSKI IZLET V KRALJEVSKI KRAKOV NA POLJSKEM PROGRAM »A«: OD 14.-16. OKTOBRA (AVTOBUS — POSEBNO LETALO) 1. DAN: ODHOD IZ LJUBLJANE Z AVTOBUSOM OB 5.00 ZJUTRAJ (PO DOGOVORU TUDI IZ DRUGIH SLOVENSKIH KRAJEV). VOŽNJA V KRAKOV. 2. DAN: CELODNEVNI OGLED MESTNIH ZNAMENITOSTI, VKLJUČNO Z GRADOM WAWEL 3. DAN: OGLED MUZEJA V NEKDANJEM RUDNIKU SOLI—WIELICZKA. POVRATEK V SLOVENI- JO S POSEBNIM LETALOM. PROGRAM »B«: OD 16.-18. OKTOBRA (POSEBNO LETALO — AVTOBUS) 1. DAN: POLET S POSEBNIM LETALOM DO KRAKOVA, VEČERNI OGLED MESTA. 2. DAN: OGLED MESTNIH ZNAMENITOSTI IN MUZEJA V RUDNIKU SOLI VVIELICZKA. 3. DAN: POVRATEK Z AVTOBUSOM V SLOVENIJO. CENA IZLETA JE 368 DEM, VKLJUČUJE PREVOZ Z AVTOBUSOM OD LJUBLJANE DO KRAKOVA PREVOZ S POSEBNIM LETALOM OD KRAKOVA DO LJUBLJANE, DVA POLPENZIONA V KRAKOVU, VSTOPNINE ZA OGLEDE, OGLED MESTA IN RUDNIKA SOLI, VODSTVO IN ORGANIZACIJO POTOVANJA BRALCI DOLENJSKEGA LISTA IMAJO 1.500 SIT POPUSTA. KUPON POPUSTA 1.500 SIT SLOVENIJATURIST DOLENJSKI LIST IME IN PRIIMEK: .................................. Kupone pošljite na naslov: SLOVENIJATURIST, KRAJ- Slovenska 58, ................................................ 61000 Ljubljana ULICA: ......................... TELEFON: ........... tel: 061/325-782 18 DOLENJSKI UST Št. 38 (2301) 23. septembra 1993 IZREDNO UGODNO HYUNDAI SONATA VSE, KAR SI ŽELITE OD AVTOMOBILA VISOKEGA RAZREDA Klima naprava Električni pomik stekel in ogledal Centralno zaklepanje ABS Moč motorja 131 KM Po višini nastavljiv servo volan Kolesni obroči iz lahke litine Avtoradio - kasetofon Zunanje mere 468 x 175 x 140 cm Velikost prtljažnika 4731 Vsa oprema je vgrajena brez doplačila Cena do registrac 34.990 DEM HYunnni Ekskluzivni uvoznik HVUNDAI Pooblaščeni trgovec EMINENT d.o.o. Dolenje Kamence 25 a, Novo mesto ld./fax 068/28-950,23-902 AVTOSALON HYUNDAI, PARTIZANSKA 21, NOVO MESTO Krajevna skupnost Šmarjeta oddaja v najem prostore za zobozdravstveno dejavnost v družbenem domu v Šmarjeti. Informacije vsak ponedeljek in petek od 16. — 18. ure po telefonu (068) 73-274. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Škofja Loka Proizvodnja In trgovina d.o.o.1 Potrebujemo zastopnike za prodajo prehrambenih artiklov poznanih nemških proizvajalcev velikim porabnikom na območjih Gorenjske, Ljubljane, Primorske, Notranjske in Dolenjske z Zasavjem. Ponudbe na tel.: 064/631 -302 ali na naslov LOKASTAR d.o.o., Škofja Loka, Kidričeva 55. ISKRA ENERGETSKA ELEKTRONIKA, d.o.o. Velika Cikava 2? 68000 NOVO MESTO objavlja na podlagi sklepa Upravnega odbora JAVNO DRAŽBO za prodajo zidanice s pripadajočim zemljiščem na sončnem, dostopnem delu Straškega hriba v Zavrtnici 28, Straža. Nepremičnine obsegajo: zidanico (soba, kuhinja, kopalnica, klet) v skupni izmeri 66,78 m2 - brunarico (klet, pritličje) v skupni izmeri 38,11 m2 - sadovnjak z vinogradom, vse skupaj v izmeri 8.950 m2. POGOJI DRAŽBE: 1. Izklicna cena na dan objave znaša 42.770 DEM, vplačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. Na javni dražbi lahko sodeluje pravna ali fizična oseba. Izdražitelj mora pred začetkom javne dražbe komisiji predložiti: izpisek iz registra in pooblastilo, če je pravna oseba, fizična oseba pa potrdilo o državljanstvu RS, ter dokazilo o plačani varščini. 3. Ponudnik se mora ob ponudbi izkazati s plačilom varščine v višini 10% izklicne cene, ki jo plača na žiro račun podjetja št. 52100-601-10696, s pripisom “za javno dražbo”, ali pa jo plača neposredno pred začetkom dražbe pri blagajni na sedežu podjetja. 4. 50% kupnine bo potrebno plačati v roku 8 dni od podpisa pogodbe, 50% v roku enega meseca po plačilu prvega obroka. 5. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil pogodbe oz. ne bo plačal kupnine, bo pogodba razveljavljena, plačana varščina pa bo zadržana. 6. Nepremičnino si je možno ogledati in dobiti dodatne informacije v času trajanja objave po prodhodnem dogovoru s pooblaščencem Bojanom Bencikom (tel. (068) 26-109, fax (068) 26-081). 7. Nakup nepremičnine je po sistemu videno - kupljeno. Kasnejše reklamacije glede stranskih napak ne bodo upoštevane. 8. Davek na promet nepremičnin in vse stroške v zvezi z nakupom plača kupec. 9. Ker je možna prodaja v dveh delih, istočasno zbiramo ponudbe za nakup delov. Interesenti naj vložijo svoje pisne ponudbe za odkup delov nepremičnine na naslov podjetja do roka izvedbe licitacije s pripisom “Ponudba za odkup". 10. Licitacija bo dne 12. oktobra 1993 ob 8. uri na sedežu podjetja. SALONI POHIŠTVA KERAMIKE IN BARVE LAKI VAS VABIJO NA TRADICIONALNO AKCIJSKO PRODAJO V KULTURNEM DOMU KRŠKO, tel. (0608) 31-643 IN SALONIH MIKO V NOVEM MESTU, NA PARTIZANSKI BREŽICAH, NA MILAVČEVI BOŠTANJU, V OBRTNI CONI SEVNICI, NHM 17 od 22. 9. do 1.10. od 8. do 19. ure vsak dan Popusti do 50%. Spalnice v omejeni količini, kjer dobi kupec še jogi vzmetnico. Izjemno ugodno opuščeni in izvensezonski programi 1. Kuhinje 2. Jedilnice 3. Dnevne sobe 4. Sedežne garniture 5. Predsobe 6. Spalnice 7. Italijanske in domače jogi vzmetnice 8. Karnise PLAČILNI POGOJI: 9. Zavese po merah 10. Svetila 11. Vrtne garniture 12. Sanitarna keramika 13. Keramične ploščice, domače in italijanske 14. Keramičarsko in zidarsko orodje 15. Jupol 30 kg 2.000,00 SIT in še veliko drugega Popusti za gotovinsko plačilo Na tri čeke brez obresti Do 9 obrokov z ugodnimi kreditnimi pogoji VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI! AGENCIJA ZA RAZVOJ, d.o.o. OBČINE ČRNOMELJ Kolodvorska 34, Črnomelj OBVESTILO NOVO MUSTO - UNZ Novo mesto obvešča občane, da sta telefonski številki 92 v trebanjski in črnomaljski občini, ki sla bili sedaj vezani na njihovi policijski postaji, po novem od 21. septembra vezani na ope-rativno-komunikacijski center pri UNZ Novo mesto. Telefonska številka 92 v novomeški občini je na operativno-komu-nikaciski center vezana že od lani, v metliški občini pa bo ta številka zaradi tehničnih težav še nekaj časa vezanavna njihovo policijsko postajo. Številka 92 je namenjena prijavi intervencijskih dogodkov. Operativno-komunikacijski center v Novem mestu, pa bo na podlagi prijav zagotovil, da bouu policisti takoj prišli na kraj dogodka. BENCINSKA KONKURENCA - V industrijskem predelu ob obvoznici mimo Brežic ali natančneje med Brežičanko in Kerarnetalom so začeli graditi. Med prvimi investitorji na tem prostoru je mešano podjetje Istrabenz OMV Mapetrol, ki bo v Brežicah odprlo novo bencinsko t ipalko. Poleg nje bo še zastopništvo za Opel (Bruno Filipčič), medtem ko investitor na tretji parceli še ni znan. (Foto: B. D.-G.) PROŠTU A BO SPET TRDNA - S praznovanjem 500-letnicc Kapitlja se obnovitvena dela niso ustavila. Na severni strani proštijc so ostale velike razpoke, ki so posledica slabih temeljev. Trije delavci ELEE SGI iz Ljubljane bodo slabo horizontalno povezavo rešili z neopaznimi perfo sidri. Prav ta čas v steno vrtajo po 4 metre globoke luknje, in ko jih bodo zvrtali 21, jih bodo zapolnili z železobetonom. Zatem bodo postopoma izkopali in zamenjali še temelje in stara proštija bo spet za novih 500 let. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 Telefon: (068) 44-558 Telefax: (068) 44-183 RAZPISUJE prosto delovno mesto STROKOVNEGA DELAVCA ZA ŠPORT za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Kandidatj morajo imeti najmanj višjo izobrazbo. Ostali pogoji: - poznavanje področja športa, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, lasten prevoz. Poskusna doba: 3 mesece. Pisne prijave pošljite na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh. Ministrstvo za pravosodje KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI objavlja prosta delovna mesta: 1. PSIHOLOGA 2. VZGOJITELJA 3. POOBLAŠČENE URADNE OSEBE - 3 izvajalci Pogoji: Pod 1: - da imajo visoko izobrazbo psihološke smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Zaželjen je tečaj iz psihoterapije in dodatna znanja iz alkohologije. Pod 2: da imajo visoko ali višjo izobrazbo penološke, defektološke, pedagoške - smer domska vzgoja in MVO ali druge ustrezne pedagoške ali socialne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 3: - da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali druge ustrezne smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, starost do 27 let; moški z odsluženim vojaškim rokom. Na objavljenih mestih se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: da so zdravstveno sposobni; da niso bili obsojeni za kaznivo dejanje, zaradi katerega so neprimerni za opravljanje dela v KPD; da so državljani Republike Slovenije in aktivno obvladajo slovenski jezik. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom. Delovno razmerje bodo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim 3-mesečnim delom. Psihologu po dogovoru nudimo samsko ali družinsko stanovanje. I Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite I v 8 dneh po objavi na naslov: Kazenski poboljševalni dom I Dob pri Mirni, 68233 Mirna. j na osnovi 10. člena statuta Agencije za razvoj, d.o.o., Črnomelj in na podlagi sklepa seje upravnega odbora RAZPISUJE DELOVNO MESTO DIREKTORJA POGOJI: - višja ali visoka šola družboslovne ali tehnične smeri ima 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih oziroma odgovornih mestih pasivno obvladovanje enega svetovnega jezika - osnovno znanje s področja računalništva da ni nobenih zakonskih ovir za imenovanje. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Upravni odbor Agencije, d.o.o., Črnomelj, Kolodvorska 34, Črnomelj, s pripisom »za razpis«. K vlogi je potrebno priložiti opis dosedanjega dela in program Agencije. O rezultatih imenovanja bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po poteku razpisnega roka. »Ljubi Dolenjci!« Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik. Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov. KANALA — Televizijska postaja kanal DOLENJSKI UST MARUTI ZA ZAČETEK JE ZE 2000 DEM DOVOLJ! Maruti je avto, ki ga dobite takoj. Marati je avto z osnovno ceno do registracije le okrog 800.000 SIT. Marati je avto za katerega so zagotovljeni rezervni deli in servis po vsej Sloveniji. Maruti je avto, ki ga lahko odpeljete tudi, če imate v žepu le 150.000 tolarjev. Marati je avto, ki ima 800 ccm, 26 KW, 5 vrat in dovolj prostora za štiri odrasle potnike. Marati je avto, ki porabi na 100 kilometrov le 4,5 litrov bencina. Marati je avto, ki ga lahko kupite pri naslednjih pooblaščenih prodajalcih: GLOBUS MOTORS Ljubljana 0609-615-923 in 061-182-061 int. 445, AVTOMERKUR Ljubljana 061-317-771, 303-066 in 316-159, AVTOMOBIL Maribor 062-38-478, SPEKTRA ORBIT Celje 063-411-298, IPI COMMERCE Novo Mesto 068-24-409, HEUREKA Brežice 0608-65-599, MICRA T Koper 066-37-229, AGATON Ribnica 061-861-488 ter AVTO TWINS Ptuj 062-796-334, ULA Trebnje 068-44-231, PIGAL Nova Gorica 065-25-608, AIDNA Žirovnica 064-801-009 GLOBUS MOTORS INTERNATIONAL, d.d. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MARUTI AVTOMOBILOV blL TEHNO 1MPEX INTERNATIONAL D.O.O. (Dnevi nabita (Dnevi nakita (Dnevi na tkita 21., 28. in 29. september 1993 ol 9 do 12, uro in od 19. do 18. ure L sodelovanju z ZLATARNO CELJE Vam bomo BREZPLAČNO Oi. istih in spodim h l as na kil - opravili manjša popravila 50% ceneje boste lahko zamenjali stari, lomljeni nakit za novega! V Zlatarni Celje Prešernov trg 16 Novo mesto Obelica dLo.o. (Prijazno vab [jeni! Telefon: 068-22-949 NAROČILA NA p,p. 45,61101 LJUBLJANA CANG ŠLANG ali na telefon: 061 217 690 061 216 766 061 215 476 CAJ ZA HUJŠANJE Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete. dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primerenza ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. (ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. CENA: 699,00 SIT + PTT STROŠKI PLAČATE PO POVZETJU NAROČILA NA p.p. 45,61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061 217 690 061 216 766 061 215 476 NAROČILA NA p.p. 45, 61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 REVOLUCIONAREN DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI PREPARAT PROTI SIVIM LASEM jjitjiricct Losion, ki v skladu z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vtiranje v lasišče. Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta. Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje. Gigiricci je znanstveno preizkušen. CENA: 1.599 SIT + PTT stroški NAROČILA TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH NAROČILA NA p.p. 45, 61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 naročilnica Ime in priimek Ulica in št. Poštna št. in kraj NAROČILNICO pošljite na naslov DZIRL0 d.o.o., p.p. 45,61101 LJUBLJANA r DOLENJ: Krajevna skupnost Ločna-Mačkovec vabi krajane krajevne skupnosti na javno razpravo o razvojnem načrtu Tovarne zdravil KRKA in o lokaciji bencinskega servisa v Ločni. Javna razprava bo za krajane naselja Cesta Herojev dne 28.9. 1993 ob 19. uri in za krajane naselij Mačkovec, Ločna in Straža 29. 9.1993 ob 19. uri. Razpravi bosta v Gasilskem reševalnem centru na Cesti Herojev št. 27. SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBČINE NOVO MESTO objavlja RAZPIS za izvajanje raziskovalnega programa v letu 1994 V raziskovalni program bodo vključene raziskave s področja: — ekologije — pitne vode — prestrukturiranja in sanacije podjetij (tehnološko-tehnične raziskave) in — družboslovnih raziskav Prijave za izvajanje raziskovalnega programa pošljite do vključno 22. oktobra 1993 na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kettejev drevored 3, kjer dobite tudi dodatne informacije. I & KRKN tovarna zdravil, p o. NOVO MESTO VABI K SODELOVANJU — INŽENIRJE FARMACIJE, — INŽENIRJE KEMIJE ali KEMIJSKE TEHNOLOGIJE za delo v proizvodnji zdravil in sicer na pripravi in polnjenju injekcij, ki je primerno za moške. Kandidate vabimo, da v roku 8 dni oddajo pisne prijave v kadrovsko službo KRKE, tovarne zdravil, C. herojev 45, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. ^ N Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto obvešča vse interesente za nakup komunalno urejenih lokacij za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic, da ima še proste lokacije na območju: * ZN REGRŠKE KOŠENICE - velikost lokacij: od 386 do 1.104 m2 - cena. od 2,751.451,00 SIT do 3,891.757,00 SIT * ZN ŽUŽEMBERK - STRANSKA VAS - velikost lokacij: od 571 do 1.627 m2 - cena: od 1,024.983,00 SIT do 2,087.311,00 SIT * ZN CIKAVA - ZGORNJI DEL (OBRTNE LOKACIJE) - velikost lokacij: od 931 do 3.481 m2 - cena: od 5,633.833,00 SIT do 15,527.488,00 SIT * Možnost obročnega odplačevanja! * Vse informacije so interesentom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto, tel: 321-040, int. 337. V_______________________ ________________________ 7 Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata, opr. št. ST 14/93, z dne 17. 9. 93, v skladu z določili 2. in 3. odst. 134. čl. ZPP SL, v stečajnem postopku nad dolžnikom Novoles — Novi ambient d.o.o. Straža razpisuje JAVNO DDRAŽBO ki bo dne 11.10.1993, ob 9. uri, v upravnih prostorih stečajnega dolžnika v Straži, Na žago 6, Straža. Na dražbi se bodo prodajali: — osebni avtomobil znamke Lada Samara 1500, letnik izdelave 1990, po izklicni ceni 376.000,00 SIT; — osebni avtomobil znamke Lada 1300 C, letnik izdelave 1987, po izklicni ceni 102.000,00 SIT; — osebni avtomobil znamke Golf JXD, letnik izdelave 1987, po izklicni ceni 540.000,00 SIT Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javno dražbo predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na ŽR št. 52100-690-68130. Udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli,bo varščina vrnjena v 3 dneh brez obresti. Uspešnemu ponudniku bo varščina vračunana v kupnino. Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 8 dneh po končani dražbi in plačati v celoti kupnino v 5 dneh po sklenitvi pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo plačal celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali. Prometni davek in vse druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Premičnine se bodo prodajale po sistemu videno-kupljeno. Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo in možnostjo ogleda lahko interesenti dobijo vsak četrtek in torek med 8. in 9. uro na sedežu dolžnika ali po telefonu (068) 84-620. za lončene peč' 'Z Zdaj je čas // keramika a a Novo mesto VSE NA ENEM W'EST^ njc raz,lenih toplozračne peci štedilnike SSKssssisS' 'Stopite na topla tla PCP PUREBER d.o.o. NOVO MESTO * Fax 068/23-293 Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel: 068/322-337 * int. 220 fa*— Fakulteta za organizacijske vede v Kranju bo v študijskem letu 1993/94 izvajala študij ob delu na višješolskem študiju, smer organizacija dela, v Novem mestu. V študij se lahko vključijo kandidati, ki so končali V. stopnjo srednjega izobraževanja. Vpis v 1. letnik bo v Novem mestu, če se bo vpisalo vsaj 40 študentov. V Novem mestu bomo izvajali predavanja po programu in po en izpitni rok. Kandidate za študij v Novem mestu vabimo, da se pisno prijavijo na referatu za študente Fakultete za organizacijske vede v Kranju, Tomšičeva 7, do konca meseca septembra 1993; tu lahko dobijo tudi podrobnejše informacije o pogojih za vpis. Prijavi priložite fotokopijo zaključnega spričevala srednje šole, original boste prinesli s seboj na vpis. V prvi polovici meseca oktobra bomo organizirali vpis v Novem mestu. O datumu vpisa bomo vse prijavljene kandidate obvestili piSn°‘ Fakulteta za organizacijske vede Kranj ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Kolodvorska 15 61000 LJUBLJANA na podlagi sklepa Upravnega odbora stanovanjskega sklada objavlja prodajo z zbiranjem ponudb za nakup zasedenega 2-sobnega stanovanja v Črnomlju, Stanovanje se nahaja v I. nadstropju 100 let stare stanovanj-sko-poslovne hiše in meri 62,20 m* Izklicna cena stanovanja znaša 745.067,00 SIT. Pisne ponudbe pošljite s priporočeno pošto v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana, Pravna služba, s pripisom »Prodaja nepremičnin«. Prispele ponudbe bo obravnavala Komisija za izbiro najugodnejše ponudbe, ki bo kot kriterij za izbiro upoštevala predvsem ceno. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo in plačati kupnino v 15 dneh po končani izbiri. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo vsak delovni dan do izteka roka za zbiranje ponudb med 8. in 10. uro po telefonu 061 /124-122 int. 369, g. Bojan Žmavc, in je možen tudi dogovor o ogledu nepremičnine. Prodajalec si pridržuje pravico, aa m zavezan skleniti pogodbe zgolj na podlagi tega javnega razpisa. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 63. letu zapustil dragi mož, oče, brat, stric in svak S? LUDVIK ^ Jj ŠUŠTARŠIČ st. Il M z Gornjega Vrha 6 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v fpž-kih trenutkih stali ob strani, sodelavcem Trima Trebnje in Keko Žužemberk, GD Gorenji Vrh za podarjeno cvetje in sveče, župniku, gasilcem in pevskemu zboru za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ; ZAHVALA JE | V 71. letu starosti nas je po hudi bolezni zapu- ». ' * stil mož, oče, ded, brat PRAZNIK borec NOB, Mačji dol 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli besede sočustvovanja, darovali cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo članom LD Velika Loka, GD Sentlovrenc ter članom ostalih društev in organizacij, govornikom, g. župniku iz Sentlovrenca, g. župniku Benjaminu iz Dravelj, p. Avguštinu iz Stične ter vsem pevcem. Vsi njegovi ZAHVALA j V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat, tast in stric 1 l MILAN \ VRGA iz Črnomlja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se osebju internega in pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivom Iskra Semič, EKI Črnomelj in Mercator Standard Novo mesto. Žalujoči: hčerke Ljubica, Suzana in Simona z družinami, hči Katarina, sestra Andelija in ostalo sorodstvo V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR -KIN0 -službo lSCE -SLU2B0 D0BI - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM - POSEST - 2ENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE IET« HiH TMffl ETET1 Četrtek, 23. septembra - Adam Petek, 24. septembra - Nada Sobota, 25. septembra - Uroš Nedelja, 26. septembra - Justina Ponedeljek, 27. septembra -Kuzma Torek, 28. septembra - Venčeslav Sreda, 29. septembra - Mihael kino BREŽICE: Od 23. do 25.9. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Rt strahu. 25.9. (ob 18. uri) in 26.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalka Sostanovalka. 29.9. (ob 20. uri) ameriška erotična drama Nespodobno povabilo. ČRNOMELJ: 23.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Živi ogenj. Od 24. do 26.9. (ob 20. uri) ameriška družinska komedija To je Amerika. 26.9. (ob 18. uri) risani film Petelinji rock. KRŠKO: 24.9. (ob 20. uri) in 26.9. (ob 18. uri) ameriški akcijsko pustolovski film Puščavski vihar. METLIKA: 24.9. (ob 18. uri) barvni risani film Petelinji rock. 24. in 26.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Živi ogenj. NOVO MESTO: 23., 24. in 26. (ob 16., 18. in 20. uri), 25.9. (ob 10., 12. in 14. uri) ter od 27. do 29.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška “od-štekana” komedija Napihnjenci. kmetijski stroji AGROIZBIRA, trgovina Slavko Prosen, nudi najceneje akumulatorje Vesna in Topla, gume za traktoije Barum, rezervne dele za traktorje Deutz, Tomo Vinkovič, kosilnice BCS, Ursus, Zetor, IMT, Fiat Store. Cene so ugodne. Pokličite nas in se prepričajte! ®(064)324-802. 3221 TRAKTOR ZETOR 7211 prodam. Markič, * (061 >486-285. 3631 TRAKTOR STORE prodam. ® (0608)43-168. 3632 TRAKTOR H 55 A - JANEZ ugodno prodam. ® (068)85-880. 3665 UGODNA PRODAJA ruskih traktorjev LTZ 55. Lahko tudi staro za novo. Servis in rezervni deli so zagotovljeni. Na zalogi imamo tudi več sprednjih traktorskih nakladalnikov Riko, generalno obnovljenih, po zelo ugodnih cenah. Nudimo vam tudi hidravlične črpalke in regulime naprave za traktorje Torpedo po ceni 18.000 SIT. Agros, d.o.o., Blate 1, 61331 Dolenja vas - Ribnica, ® fax (061)864-277. 3690 ENOVRSTNI koruzni obiralnik Sip Eko 3500 prodam. ® (0608)81-069. TRAKTOR IMT 539, dobro ohranjen, prodam. ® 84-851. 3712 kupim KOSTANJEVO HLODOVINO - debelejše drogove, lahko tudi na rastilu, kupim. ® (068)51-504. 3688 motorna vozila JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 15.000 km, prodam. ® (068)24-356. 3634 JETTO, letnik 1987, bencinar, 5 br-zin, 87.000 km, v odličnem stanju, prodam. ® 21-403, po 17. uri. 3635 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam. ® 28-118. 3650 JUGO 45 KORAL, letnik 10/89, viš-njetrul barve, prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Zdenko Jakofčič, Na utrdbah 12, Črnomelj. 3674 KARAMBOLIRAN BMW 318, letnik 1982, prodam. ® (068)24-248. BanšJfsflOra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasing — R5, CLIO, dobava takoj — odkup in prodaja rabljenih vozil NOVO NOVO NOVO — krediti za nakup vozil na 4 leta Tel. (068) 324-533 MOTOROIL Novo mesto AKCIJSKA PRODAJA sredstev proti zmrzovanju. Tel. (068)21-861 PRODAM ALI MENJAM R 4 reg. 25. 5. 94 za 2.0000 DEM in R 41. 81 reg. 13. 1. 94. Jenič Janez, Koroška vas 28. Z 101, letnik 1987, prodam. ® 068/26-669. JUGO 55 KORAL, letnik 1989, ne-karamboliran, ohranjen, rdeče barve, prodam. Cena 4.800 DEM. ® (068)60-252, po 20. uri. 3676 GOLF D, letnik 1985, registriran do 4/94, prodam. ® 27-722. 3681 Z 128, letnik 1987, registrirano do 9/94, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)28-460. 3684 Z 750, letnik 1985, prodam. ® (068)51-504. 3686 GOLF JX D, letnik 1986, rumene barve, prodam. ® (068)65-680. 3692 JUGO 45, letnik 1984, registriran do 9/94, obnovljen, prodam. ® 20-391, Antončič. 3695 KARAMBOLIRANO VOZILO od letnika 1987 do 1993 takoj kupim. ® (061)171-175. 3705 obvestila NESNICE, mlade jarkicc pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 3574 V Bučna vas 35. Novo mesto, tet 068/25-113 nudi širok izbor raznovrstnih pijač, Goesser svetlo in temno jiivo, tople, hladne sendviče ter hamburgerje. Se priporočamo! Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure petek, sobota od 7. do 24. ure nedelja od 10. do 22. ure. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej BartelJ, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornlž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.100 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta le vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.100 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB ■ Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68007 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in lotolaboratorij 323-670; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski lisi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: rafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PIŠČANCE, bele, težke, za dopitanje ali za zakol, prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, ® 42-524. 3683 ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662. 3442 TEČAJI TUJIH JEZIKOV T0NS0N IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest natečajih ang., ital., nem., jezika in jezika za odrasle ter v tečajih nem. jezika od 2.-4. in od 5.-8. razreda. Zaradi izrednega zanimanja razpisujemo še dodatni tečaj ang jezika za predšolske otroke. Pričetek tečaja v začetku oktobra. Vsi tečaji bodo na OŠ Grm v Novem mestu. Informacije in vpis po tel./fax: (068) 85-882. Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto tel. (068)24-132 vam nudi: • veliko izbiro čebulnic jesenskih rož; 40 vrst tulipanov, narcise, itd. • komplet vrtno orodje GARDENA • kadi PVC z atestom od 120 do 1500 litrov • brente, lakovnice, škarje za trgatev • gajbice za grozdje 1 kom. 500 SIT 10 kom. 4.600 SIT • stiskalnice za grozdje • rostfrei cisterne za vino od 30 do 1000 litrov • grelce za mošt, pipe, vrelne vehe, vrelne kvasovke • posode PVC za zelje, PVC vreče za zelje • motorne žage in kosilnice na laks po ugodnih plačilnih pogojih - STIH L, TOMOS, ALPINA. Frizerski salon BRANKA Dilančeva 7, Novo mesto obvešča cenjene stranke, da bo salon odprt vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 13. ure. Uporabljamo kvalitetne materiale SCHVVARZKOPF. Tel. 26-042, int. 17. PRENOVO OKEN po novem sistemu in druga mizarska dela izvaja Montles Božičnik, Sevnica. Tel. (0608) 82-945. Graverstvo STANIŠA Dol. Težka voda 36 vam nudi vsa graverska in pasarska dela ter peskanje kovin. Izdelujemo pokale, razne rozete, cvetlične lončke iz bakra in medenine, bakrene lijake za pretok vina, svečnike, križe iz medenine in tolkala za na vrata. Nasvidenje v graverstvu Staniča! Tel. (068) 43-770. Elektronik Kettejev drevored 5, Novo mesto Tei.: (068) 22-409 Ugoden nakup peči na petrolej turbo 880 za ogrevanje 25—35 m2, poraba 0,28 litra na uro. Cena 48.870,00 SIT. Iščem poslovni prostor za mirno obrt (trgovino) v Brežicah. Tel. (068)21-861. Velika nagradna igra ob nakupu SAT ANTENE do decembra 93 Video - radio servis Rožič Pod Trško goro 45 Novo mesto Tel.: (068) 21-229 JABOLKA — Idared — Jonagold — Zlati delišes — Lonjon Cena: I. klasa (nad 7 cm) 50 SIT/kg II. klasa (do 7 cm) 44 SIT/kg Dostava na dom. Naročila na tel. 068/28-915. \ PURANI, beli, težke pasme, stari 5 tednov, za nadaljnjo rejo. Veterinarsko nadzorovana vzreja. DOBAVA: 10. oktobra 1993. Naročila telefonsko: ^ (068) 45-622, (068) 57-105. llLUKTRONIK TRGOVINA IN SERVIS Kettejev drevored 5, pri športni dvorani, Novo mesto tel. (066) 22-409 od 9. do 18. ure Vam nudi vso belo tehniko in akustiko Gorenje in Ouelle na 25 obrokov. na mesec - pralni stroj že za 33 DEM - hladilniki in zamrzovalniki že za 24 DEM - štedilniki že za 29 DEM - glasbeni stolpi že za 27 DEM - mikrovalovna pečica 25 DEM - Obroki se plačujejo v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. - Šivalni stroji SINGER in ELNA Z nakupom v ELEKTRONIKU se vključujete v nagradno igro. NAGRADE: 1. BARVNI TV 2. VIDEOREKORDER 3.10 nagrad: MALI GOSPODINJSKI APARATI ■■ NOVO V BELI KRAJINIB__ ■ AVTOMEHANIKA IN PRODAJA I REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV t ŠUŠTAR MIRKO Dragatsi 12a Tel.: 068/S 7 - 3 6 Z PO IZREDNO UGODNIH CENAH V sodelovanju z znano firmo AD Pečjak iz Češnjice sem odprl prodajalno rezervnih avtomobilskih delov za avtomobile: VW, AUDI, OPEL, RENAULT, ALFA ROMEO, nekatera japonska vozila, ZASTAVO IN ŠKODO. OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE! v v IMAM PAKITN0 AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJI PRI TRIGLAVU Zavarovalnica vam plača tehnični ali preventivni pregled vozila 10% popust na paketno zavarovanje 10% popust pn takojšnjem plačilu zavarovalne premije možnost plačila v 10-ih obrokih bonitete se prenašajo tudi med starši m otroki podarjena nova zavarovalna vrsta — Zavarovanje pravne zaščite POSEBNA UGODNOST v primeru, da imate 50% bonus že dve leti, tega ob škodi ne izgubite, sicer pa izgubite le 20% bonusa, kar velja za obvezno kot za kasko zavarovanje vozila dodatne ugodnosti polnega kaska 15 dodatni 10% popust pri zavaro-^ vanju osebnih vozil i= v prvem letu starosti vašega vozila ^ se ob popolni škodi ne obračuna amortizacija i=ob škodi vam zavarovalnica plašča tridnevni najem rent-a-car vozila Novo mesto • FAX 068/23-293 Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel.: 068/322-337 int. 220 kartal TUDI PRI VAS DOMA Od 28. avgusta na 69. kanalu. manJS* turistična agencija FARTCANSKA 7, NOVO MESTO _____ tol 0G8-28 136 _ r S Vse za poroko ali večji družinski praznik, orehove in rozinove potice z domačo smetano, drobno pecivo, biskvite, rolade, naročite po tel. (068) 73-083! v J posest MEŠAN GOZD, 3 ha 30 a, pri Drga-njih selih, prodam. ® 26-147. 3628 BUKOV GOZD v Liscu pri Dobrniču ugodno prodam. ® (061)666-166. 3630 GOZDNO PARCELO, 6900 m2, masa bukovina, stara 50 let, pri kapelici Mirfiev križ na Gorjancih, prodam. Cena po dogovoru. ® (064)82-924, po 20. uri. NOVO stanovanjsko hišo, Ob Težki vodi 60, prodam. ® 27-284. 3640 NA STUDENCU PRI SEVNICI prodamo njivo, 50 a travnik, 19 a in gozd, 72 a, primemo za vikend ali nasad. Cena 16.000 DEM. ® (0608)82-154. 3641 ZAZIDLJIVO PARCELO v Kostanjevici na K rki prodam. ® (061 )315-031 ali 317-131. 3668 NOVOGRAJENO HIŠO z garažo, površine 160 m2, lokacija Šmarješke Toplice, s parcelo 800 m2 prodam za 150.000 DEM. ® (041)233-187. 3669 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO Prodamo: — hiše v Novem mestu, Podturnu, Črnomlju, Sevnici, Trebnjem, Vinici, Mimi in Čateških Toplicah (Dvori) — stanovanja v Novem mestu, Trebnjem, Šmarjeških Toplicah in Soteski — trgovino in picerijo v Novem mestu, poslovne prostore na Glavnem trgu — vikende v okolici Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja, Metlike, Šentruperta, Stične in Semiča — kmetije v Stopičah, Mirni, Brestanici (Raztez), kmetijska zemljišča in gozdove v okolici Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Gabija, Rake, Bučke in Mokronoga — zidanice z vinogradi v Beli krajini, v okolici Novega mesta in Trebnjega. gradbene parcele v Novem mestu, Smolenji vasi in Semiču UGODNO PRODAM dvosobno stanovanje v Novem mestu. ® 23 -532, od 14. — 18. ure. YURENA šola tujih jezikov Ul. Marjana Kozine 49A Novo mesto tel./fax: 23-434 Vpis v tečaje angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika za otroke, mladino in odrasle. HIŠO, novejšo, dvostanovanjsko, s 1000 m2 zemlje, hitro in ugodno prodamo ali zamenjamo za dve stanovanji v Novem mestu ali Ljubljani, z vašim doplačilom. ® (068)28-582. 3672 prodam NEŠKROPLJENA JABOLKA in prašiče, težke 60 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. ® 73-272. 3624 BUKOVA DRVA prodam. ® 78-269. 3625 GROZDJE rebulo in pinelo prodam. ® (065)56-784. 3627 NOVO mizarsko delovno mizo - ponk iz masivnega lesa, spodaj zaprto, izdelano po naročilu, prodam. ® (061)346-181. 3636 GROZDJE izabelo in malvazijo prodam. ® (067)79-175. 3637 GROZDJE in vino, belo, čmo, rose, in Inoks cisterne, prodam. Dostava in plačilo po dogovoru. ® (065)65-050. 3638 KOVINSKI SKOBELJNIK -šeping, dolžina vhoda 450 mm, prodam. ® 44-670. 3644 2750 KOM. nove strešne opeke prodam 20 % ceneje od nabavne vrednosti. Informacije na ® (068)84-665, popoldan ali zvečer. 3647 GROZDJE laški rizling in žametno črnino prodam. ® (0608)32-776. 3648 ČISTOKRVNE perzijske muce prodam. ® 58-268. 3649 GROZDJE rizling, žametno črnino in modro frankinjo ugodno prodam. ® (068)44-113. 3651 ZIMSKI PLAŠČ, semiš usnje, podložen z ovčko, št. 40, poceni prodam. ® 25-986. 3652 3 M3 suhih hrastovih plohov (5 cm), prodam. Gradišar, Dol. Prekopa 32, Kostanjevica. 3653 GROZDJE, žametno črnino in frankinjo, prodam. ® (068)42-352. 3656 DVE MLADI breji kravi prodam. Viktor Rataj, Dolenja vas 6, Otočec, ® 85-173. 3657 MODRO FRANKINJO in žametno črnino na Trški gori prodam. Cvelbar, ® 21-582. 3659 HRASTOVA metrska drva prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika. 3660 GRZODJE rizling in žametno črnino v Gričevju prodam. ® 73-327. 3662 UGODNO PRODAM malo rabljeno kopalnico Kolpa san v rumeno - rjavi barvi. ® (061)863-003. 3667 VEČJO KOLIČINO GROZDJA žametne črnine prodam. ® (068)42-146. 3673 SUHO ostrešje za hišo, 10 x 11, prodam. Mirna Peč, ® 24-801. 3679 KRAVO po prvi telitvi, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)46-633. KUPPERSBUSCH štedilnik, rabljen, ugodno prodam. ® 28-501. 3685 GROZDJE refošk prodam. Cena 45 SIT/kg. Koper, ® (066)36-210, po 20. uri. 3687 DVE JOGI ŽIMNICI ugodno prodam. ® 25-662. 3689 SEDEŽNO GARNITURO, dobro ohranjeno, ugodno prodamo. ® (068) 21-693. 3693 GROZDJE žametno črnino in frankinjo ugodno prodam. ® (0608)31-776, Krško. 3694 GROZDJE žametno črnino in prašiča, 150 kg, prodam. ® 73-552. 3696 PRODAM večje količine kvalitetnega rdečega grozdja (frankinja, žametovka, merlot) iz vinograda, ki je na zelo ugodni legi in strokovno obdelan. Po dogovoru prodam tudi mošt in rdeče vino. Cene so ugodne. ® (068)27-2%. USNJENO JAKNO, podloženo z ovco, prodam. ® 27-104, popoldan. ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. V 46. letu starosti nas je za vedno zapustila draga hčerka, sestra, teta in sestrična SILVA AMBROŽIČ iz Gabija 124 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence m izrečeno sožalje. Posebna zahvala Dragici Murn za lajšanje bolečin, Frankotovim, Ruševim, Moharjevim in Lužarjevim iz Novega mesta pa za vsestransko pomoč. Lepa hvala g. župniku za opravljeni obred, Anici Korasa za poslovilne besede in pevskemu zboru iz Gabrja za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. _______________Žalujoči: vsi njeni 22 DOLENJSKI UST Št. 38 (2301) 23. septembra 1993 PRODAM večjo količino cepljenega grozdja. Cena po dogovoru, a. (068) 27-102. CISTERNI, novi, za kurilno olje, 2000 in 3000 1, poceni prodani. ,o 43-509. 3698 POCENI PRODAM šmarnico, žametno črnino in modro frankinjo, a. (068)42-128. 3700 ETAŽNO PEČ za centralno ogrevanje TVT - 24, malo rabljeno, prodam, s 51-480 ali 52458. 3703 DVA TELIČKA, moška, stara 14 dni, prodam. ® 84-628. 3704 PSIČKE, mladiče, pasme črni prinašalec, ugodno prodam, ® (064)242-242. razno KLAVIR, synthesizer in glasbeno teorijo poučujem. ® 23-146. 3622 V NOVEM MESTU oddam v najem poslovni prostor s telefonom, v izmeri od 80-100 m2, primerno za obrt, podjetje ali predstavništvo. * (068)21-323. 3626 V TREBNJEM oddam lokal za mirno dejavnost, ® (068)44-604, po 20. uri. TOČEN DATUM rojstva in smrti (lahko vsaj letnico) pokojnega brata Maksimiljana - Milana MAUSARJA iščem. Kdor bi o pokojniku vedel željene podatke, naj jih, prosim, javi na ® (062)512-736 ali na naslov: Rozalija Mausar, Shakespearova 2, Maribor. KITAJSKO OLJE pomaga pri zobobolu, glavobolu, astmi, revmi, bronhitisu. Cena 22 DEM. Pošljem po povzetju. ® (062)302-247. 3643 V TREBNJEM poučujem klavir, synthesiser in glasbeno teorijo. ® 78-180. PROSTOR, 45 m2, v Novem mestu -Belokranjska 57, primeren za mirno obrt ali stanovanje, oddam. Marija Štangelj, Belokranjska 57, Novo mesto. 3666 PROSTOR, 60 m2, za poslovno dejavnost ali tiho obrt, oddam v najem. ® (068)27450. 3677 POSLOVNI PROSTOR, primeren za pisarniško obrt, s telefonom, oddam v najem. Hribar, Šmihel 43, Novo mesto, »21457. 3680 ZDRAVNICA najame prostor za zasebno svetovalnico. Lahko v zasebni hiši z večjim stanovanjem in poznejšo možnostjo odkupa. ® 27-312, 22-282. 3702 NA RATEŽ seje zatekla breja psička -predvidevamo daje lovska - črna, z rjavimi tačkami in delno ijavim gobčkom, kratkodlaka, nizke rasti. Pokličite na ® 85-900, popoldan. 3707 službo dobi ZAPOSLIM mlado samostojno natakarico. Okrepčevalnica »Palček«, * 25-952. 3654 SAMOSTOJNO NATAKARICO ali dekle, vajeno dela v gostinstvu, zaposlim. Informacije dobite v Okrepčevalnici Grmek, Dolenjske Toplice ali na 4 65-230, interna 2030, popoldan. 3710 HONORARNO DELO za 100.000 SIT mesečno. Obvezen lasten prevoz. Prijave v četrtek ob 18.00, hotel Lahinja, Črnomelj. 3711 IŠČEMO MLADEGA FANTA za delo v vulkanizerski delavnici. Vidic Zlatko, Bučna vas 60. Javite se osebno v ponedeljek, od 8. do 15. ure. RESTAVRACIJA »Veverica«, Dobrava 35 (Henčkov dom), takoj zaposli dve KV kuharici. * 23-770 in 23-241. KUHARICO zaposlim, po možnosti pripravnico. ® 22-308. 3658 HONORARNO zaposlim simpatično dekle za delo v pizzerii Capri, o 26-042. KV NATAKARICO redno zaposlim. * 28-926. 3678 HONORARNO zaposlimo dekle za strežbo v nočnem klubu. a: (068)44-900. DISKONT z živili v Trebnjem honorarno zaposli trgovko z ustrezno izobrazbo. Zainteresirane naj se javijo na ® (068)45-711. ■->- 3709 službo išče HONORARNO DELO v okolici Novega mesta sprejmem. ® 50-291. 3629 PRODAJALEC s praksb išče redno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. stanovanja ENOINPOLSOBNO STANOVANJE prodam. ® 24-744. 3663 MATI z dvema deklicama išče stanovanje v Novem mestu ali okolici do 15 km. Pripravljene smo tudi pomagati. 6 73-017. 3675 ČE ZAČASNO delate v Novem mestu, vam oddamo opremljeno stanovanje v centru Novega mesta. Šifra: »NAJ-BOIJŠI PONUDNIK« 3697 V najem vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje z dvomesečnim predplačilom. Tel. 26-089. DVOSOBNO STANOVANJE v Šentjerneju prodam ali oddam. ® (066) 74-068. 3701 OBČINA ČRNOMELJ išče za učitelja nemščine iz Švice opremljeno garsonjero ali sobo za čas od 10. oktobra 1993 dalje. Ponudbe sprejema Ksenija Khalil, ® 52-040, popoldan 51-736. 3706 V trenuttuf), feo srečujete j ijgutio scbofifj najblijjiJ), bani bomo stali ob strani mi. Pogrebne storitve Sonja Novak, Stritarjeva 2, Novo mesto tel. (068) 21-134 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi moinejSe, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačičeva) Tiho je dotrpelo plemenito srce naše drage žene, mame, stare mame in tašče MARIJE BELAVIČ iz Podklanca pri Vinici Iskrena hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Posebna hvala sosedom, kolektivu Ljubljanske banke in duhovnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Umrla je naša mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in svakinja JOŽEFA KLEMENČIČ rojena Vavken iz Logatca, Prešernova 8 Pokopali smo jo v sredo; 22. septembra, na pokopališču v Ločni. Prosimo tihega sožalja. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene MARIJE PATERNOSTER z Nad mlini 2, Novo mesto se zahvaljujem zdravnikom in zdravstvenemu osebju za neizmerno požrtvovalnost, skrb. pomoč in lajšanje bolečin. Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z mano, ji darovali cvetje in vence, mi izrazili sožalje ter drago ženo pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala tudi gospodu župniku za poslovilne besede in opravljen obred. Žalujoči: mož Ivan in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, praded, brat in stric NIKOLAJ SKUBE, st. Adlešiči 25 Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom za darovano cvetje in pomoč. Hvala GD Adlešiči za organizacijo pogreba, pevkam, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja OLGA JAKLJEVIČ iz Ul. 1. maja 2, Metlika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat MILENKO RADENKOVIČ iz Petelinjeka 51 Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje in sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Iskrenavhvala Gasilskemu društvu Potov Vrh - Slatnik za pomoč, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke, g. Felicijanu za lepo opravljen obred. Zahvala tudi vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali! Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta, brata in dedka MILANA MRAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem ter ostalim, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Pogačarju, dr. Kramarju in ostalemu osebju urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto ter dr. Mijočevi iz ZD Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi g. Pezlju za poslovilne besede, ZB Novo mesto, pevcem za zapete žalostinke, UNZ Novo mesto, Am-pulnemu oddelku Tovarne zdravil Krka in Pekarnam Novo mesto za izrečeno sožalje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in sina JOŽETA LESJAKA iz Krškega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v neizmerno težkih trenutkih stali ob stani, nam kakorkoli pomagali in nam lajšali bolečino. Posebno zahvalo smo dolžni govorniku g. Kukovičiču, g. kaplanu iz Krškega ter še posebej dobrim sosedom. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA i. I ■ Sporočamo žalostno vest, da je umrla naSa sodelavka M ANA STARC šivilja Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci konfekcije Komet Metlika, d.d., z obratom Stari trg iz Malega Mraševega 34 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Hvala osebju Kirurškega oddelka Bolnice Novo mesto za nesebično pomoč, GD Malo Mraševo, g. župniku za tolažbo in obred in govornikoma za ganljive poslovilne besede. Ata, vedno boš ostal v naših srcih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Življenje celo si garal, vse za hiio in otroke dat, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 57. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek, stric in svak STANKO VRHOVSEK ZAHVALA Zahvaljujemo se sorodnikom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in nam kakorkoli pomagali ter nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, kolektivu Pekarne Novo mesto in kolektivu Dolenjskega lista za podaijeno cvetje. Posebna zahvala družinam Iskra in Smrke za vsestransko pomoč, osebju intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za ves trud in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, svakinja in teta NEŽA RODIČ iz Dolnjega Ajdovca 18 ZAHVALA po litri tega tedna Vesna Kramar “Imeti moraš znanje, srečo, pa znajti sc je tudi treba," preprosto pojasnjuje svoj dosedanji uspeh v življenju, predvsem v šoli, 19-letnu študentka živilske tehnologije na ljubljanski biotehniški fakulteti, Vesna Kramar iz Zabrdja pri Mimi. Vesna je najodmevnejši uspeh dosegla letos v začetku septembra v Strasbourgu še kot dijakinja Srednje kemijske šole v Ljubljani, ko je zmagata na evropskem tekmovanju vrstnikov - kemikov za Grand Prix Chimujue in domov prinesla zlato kolajno. Tisto o “znajti se” Vesna takoj pojasni, da ne gre za nikakršne goljujije ali plonkan-je v šoli, marveč za ustvarjalni zanos, za kakovost. Gre tudi za sposobnost organizacije dela, s čimer se da prihraniti dosti časa. To se je pokazalo tudi na tekmovanju, kjer na splošno presenečenje Sloveniji priborila prvo zlato kolajno. Morda si bo poslej gospa županja Strasbourga, ki je na sprejemu v mestni hiši za 20 tekmovalcev iz K) držav in njihove spremljevalce Slovenijo kur mimogrede uvrstila med vzhodnoevropske države, le zapomnila, kje se nahaja ta pega na zemljevidu. Ob tako očitnem nediplomatskem spodrsljaju Francozinje ni mogla biti tiho mag. Jelka Sodja-Božič, Vesnina spremljevalka na tekmovanju. Vesna bi sicer že sama znala vse pojasniti, kajti v tej pisani mednarodni dru.šči- ni se je znašla kot riba v vodi. Ob že prirojenem smislu za navezovanje stikov ji je bito v veliko oporo zelo dobro znanje nemščine. Vesna zase pravi, da je družinski tip. "Ruda bi imela veliko otrok, hišo in avto!" Pravi, da jo je v Strasbourgu sicer nekoliko motilo, ker so ju s kolegom Marjanom Jerebom iz Cerkelj (uvrstil se je na 4. mesto) zlasti Francozi in Danci malo postrani gledali in spraševali, če imamo Slovenci kaj jesti in kaj obleči. Ko bi ti nevedneži ali naduteži vedeli, da je Vesnina murna Jelka šivilja, oče Leopold pa krojač, ki sta sešita že toliko oblek, da jih ne premorejo skupaj z vso svojo žlalito, bi se verjetno nosili manj naduto. Kramarjev! trije otroci: 34-letni dr. kemije Zdravko, Vilma, ki delu na svobodnih sindikatih v Gro-suplju, in Vesna so imeli to srečo, da je mati ostala doma in se je dosti ukvarjala z njimi. Mati Jelka pravi, da je Vesna ves čas živela z naravo in rasla naglo kot jurček. Druženje s starejšim bratom kemikom ji je odprto nova obzorja, ni pa bil ravno Zdravko vzrok, da je Vesna odločila prav za kemijo. Ze na mirenski osnovni šoli je bila ves čas odli-čnukinja in mnenjski voditelj. Zaradi priljubljenosti med sošolci je bila predsednica razredne skupnosti, nekakšen “zvočnik", iz katerega so do učiteljev prihajale tudi neprijetne informacije. Z razredničarko Marijo Kržan, ki je Vesno učila tudi kemijo, se je zaradi tega včasih sprla, a ker je razredničarka poznala njeno poslanstvo in naturo, ji je bila pripravljena odpustiti. Nadarjenost tudi za jezike je Vesna dokazala, ko je med štirimi nekajtedenskimi obiski živela pri nemški družini v bližini Frankfurtu. Ko ji je Nemka poslala 500 murk, da bo imela še za tečaj angleščine, je nadaljevala še s to. PAVEL PERC GOBJA DRUŽINA - V sedanji gobarski noriji polkilski jurčki niso nič posebnega. Nekateri se hvalijo, da so našli celo kilo in pol težke in še težje. No, take stvari je treba, kot pri ribičih, jemati z zadržkom. Tale gobja dnižina, mati z dvema jurčkoma, pa res telita 70 dag. Našla jo je Klavdija Bele iz Cadraž pri Šentjerneju, ko sla z očetom nabirala gobe v bližnjem gozdu. (Foto: A. B.) ZLATO ZA TOMAŽA KASTELCA IN GORAZDA CEKUTO LJUBEČNA - Na tradicionalni prireditvi Zlata harmonika Ljubeč-na 93, ki je bila 12. septembra, je sodelovalo 30 harmonikarjev z diatonično harmoniko. Med njimi je bilo tudi več “frajtonarjev” iz Dolenjske, ki so se dobro odrezali. Tako je v prvi skupini do 18 let starih muzikantov Tomaž Kastelic prejel zlato plaketo, v drugi skupini, od 18 do 45 let, pa je enako priznanje prejel Gorazd Cekuta, oba iz Novega mesta. L.ovoriko absolutnega zmagovalca tekmovanja, ki je skupaj z izbirnimi predtekmovanji zajelo kar 432 harmonikarjev, je osvojil komaj 12-letni Peter Šmid iz Celja. D. P. KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas ho med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. čl X tj6Itif tfal/Mj jt b\6>llC 1)tiste V bolnišnici zahtevali samo knjižico - Za prostovoljne krvodajalce bi lahko poskrbeli drugače - Kakšna invalidska komisija? - Ludvik je šel peš - Odojek za Kučana in Bizjaka Oglasil se je “možakar iz sprejemne službe v bolnišnici”, glede katerega je prejšnjič klicala oseba z Dvora. Sporočil je, da je gospo z Dvora povprašal po zdravstveni knjižici, tj., da je zahteval najmanj, kar je mogel, in samo to, kar je moral. Pravi, da so fanta z vžaganim in ne z odrezanim prstom sprejeli v ordinacijo. V tem času, ko so ga oskrbovali, je morala prinesti njegovo zdravstveno knjižico in je zato užaljena zagnala vik in krik. “Naj srboriti gospe z Dvora še enkrat pojasnim, če me ni razumela: pri nas je vstopnica v ordinacijo teža poškodbe ali bolezni, zdravstvena knjižica pa kot dokazilo o zavarovanju. Knjižica je bila potrebna tudi v danem primeru. Volk sit, koza cela. Ali pa tudi ne,” je še sporočil mož iz bolnišnice.v Novomeščanka Ž.je sporočila, da še vedno ne deluje javna razsvetljava na Drski v bližini Jakšetove gostilne. Elektro luči kljub obljubam še ni popravilo. Z nevšečnostjo smo seznanili Elektro Novo mesto. Uradna oseba si je to zapisala in obljubila, da bo kmalu luč. Nekdo iz Revozaje potožil, da pri Halo, tuka] DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro no telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rod prisluhnil. njih v tovarni ni javne telefonske govorilnice. Ali je kriva pošta ali Revozovi šefi? Na pošti, kamor so sporočili pripombo, so rekli, da obravnavajo vse pisne zahtevke za telefonske govorilnice in da ustrežejo, če se le da. Če je Revoz pošti glede telefona kaj pisal, ne vemo natančno. Sicer pa so v Revozu uradno zatrdili, da sta tam na voljo dve govorilnici. Povedali so, da sta pogosto pokvarjeni, ker neznanci mečejo v telefonski aparaturi stvari, ki tja ne sodijo. Krvodajalec iz Zalogaje pripomnil, da je bilo srečanje krvodajalcev v Dolenjskih Toplicah slabo. Po njegovem je bila prevelika gneča. Rekel je, da so krvodajalce nagnali skupaj z vseh strani ter jim dali priznanja in blokec za golaž in dva deci. Marsikateri udeleženec je spil več, vendar je bilo vino zelo drago. “Če mi dajemo kri brezplačno, bi se organizatorji lahko potrudili vsaj toliko, da bi nam ponudili vino po tržni dnevni ceni, ne pa po tako visoki,” se je pritoževal. Nekaj življenjskega je imel v mislih tudi občan iz Bele krajine, ki je dejal, da je nezadovoljen z delom t. i. invalidske komisije v Novem mestu. Občan je imel vtis, da pred nedavnim eden od članov te komisije sploh ni pregledal nekega zdravnikovega izvida, pač pa je kar po svoje na hitro ugotovil, da je omenjeni občan sposoben za delo. “Izvid je po mojem uradna listina, zato se ga ne sme zavreči,” je dejal Belokranjec. Vsekakor ima glede izvida prav in najbrž bi se v tem pogledu z občanom strinjali tudi zdravniki. Sicer je danes težko za take komisije in za kandidate, ker skopuška država zapira delovna mesta in se hkrati brani invalidskih upokojencev. Če je že država nečloveška, verjamemo, da vsaj zdravniki delajo skladno z merili visokega humanizma. Tudi zavarovalnice niso nedotakljive, vsaj zdi se. T. K. i/. Novega mesta je namreč pripomnil, da je v zavarovalnici Triglav dva meseca čakal na odškodnino za vozilo. Po njegovih besedah je glede tega boljša Ostaja ena sama oblast, zato lahko dela, kar se ji zljubi. Zaradi tega je klicala tudi ženska iz Škocjanu. Rekla je, da so 65-letnega Ludvika Bambiča iz Grmovelj nedavno odpeljali v Novo mesto policisti, ker je v svojem gozdu posekal drevje. “Če so ga že odpeljali, naj bi ga še pripeljali, da ne bi revež hodil vso pot nazaj peš.” je rekla ženska. Rekla je še, naj bi možaka sodišče oprostilo, saj poseka zato, da proda in od tega živi. Drugega da nima za življenje. Sredstva za življenje si na čisto drugačen način /na priskrbeti neki mesotržee iz krajev, ki so blizu Metlike, vendar že na I Irvaškem. O hrvaških odojkih, ki jih na slovenski strani menda hrustata tudi Kučan in Bizjak, bo Dolenjski list poročal posebej. M. L. HALO - ALO PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS PRIHAJA VELIKI BELI SLON ČRNOMELJ - Po dvomesečnem premoru bo v Mladinskem kulturnem klubu Bela krajina v soboto, 25. septembra, nastopila zagrebška skupina Veliki beli slon. Vabljeni! CLUB LUKNA v petek, 24. 9 Zadela je avto V “Lovu na škodo” najuspešnejša Milena Abra-hamsberg iz Ribnice RIBNICA - Milena Abraha-msberg, upokojenka iz Ribnice, je pred kratkim zadela v nagradni igri Nedeljca avto Škoda, ki je bil glavna nagrada igre “Lov na škodo”. Pred kratkim smo se oglasili pri Abrahamsber-govih. Milena je povedala, da je poslala za to igro vse kupone razen zadnjega. Dodala je še, da jo je mož včasih kritiziral, češ da zapravi za časopise po 5.000 tolarjev na mesec, in dodala, da se ji je to zapravljanje obrestovalo. Mož Bogo je že dolgo načrtoval nakup novega avtomobila in je zbiral prav prospekte za avtomobile Škoda, ker so tako rekoč brez avta. Pred nakupom avta je imela prednost izolacija hiše, zato je bilo de-j narja malo in je tudi že razmišljal o nakupu avta iz druge roke. Sicer imajo deset let staro stoenko, ki pa jo bodo prodali. Vozila je številno družino in ob slovesu se bo z njo vsa družina fotografirala, da se ji bodo tako oddolžili za vse, kar jim je nudila. J. P. SREČNA DOBITNIKA - Na fotografiji sta Milena in Bogo Ab-rahamsberg. «&Eoha Župančičevo sprehajališče 2 Novo mesto tel./fax: (068) 321-685 oš-jelcHl“KtJUfc (aAnafket Loha odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z • malicami • jedmi po naročilu • poslovnimi in nedeljskimi kosili po vaši želji IlOhS pripravi • coctail partyje • sprejeme • piknike • poroke od 30.9. do 6.10. ilOKfl in teden italijanske kuhinje! • • Dolžina sestanka se veča s kvadratom številu prisotnih ljudi. (Sha-nahanov zakon) MISS SLOVENIJE 93 PORTOROŽ - V soboto, 25. septembra ob 19. uri bo v Portorožu, v hotelu Metropol finalno lepotno tekmovanje za miss Slovenije 1993. Pred finalnim izborom miss Slovenije bo novinarska konferenca, na kateri bodo fotografi časopisnih hiš izbrali miss fotogeničnosti. Devetdesetletnik na mopedu 92-letni Jože Žlindra z Vinice se še rad kam zapelje - Dela na njivi, v hlevu in za nameček še ribežne VINICE PRI SODRAŽICI -Med obiskom upokojenca in dolgoletnega dopisnika Dolenjskega lista Karla Oražma na Vinicah pri Sodražici smo zvedelj, da v tej vasi živi 92-letni Jože Žlindra, ki se še posebno rad vozi z mopedom. Živahni Jože je bil rojen leta 1901 skupaj z dvojčkom Primožem, ki je umrl komaj 10 let star. Suhorobarstvo je tradicija pri Žlindrovih, zato je Jože hodil s krošnjo po svetu, predvsem po Banatu, Bački, Koroški in vsej Avstriji. “Šli smo za kšeftom. Suho robo smo poslali naprej z vlakom, potem pa smo oprtali krošnjo in prodajali pa tudi sproti naredili to in ono suho robo, največ rete in podna. Na pot smo šli štirikrat na leto: po oranju, po košnji, po izkopavanju krompirja in še oktobra. Vsakič smo ostali z doma po 6 tednov. Med drugo svetovno vojno so me Italijani internirali v Padovi in Renicciju. Brata pa so ubili takrat, ko so jih devet pobili in vrgli v Žiglovico. Oče nu je umrl že leta 1918 na Koroškem, kjer sva prodajala robo, pa se je prehladil in dobil špansko bolezen.” Z ženo Marijo, ki ima 84 let, sta imela 4 otroke, zdaj pa imata še 8 vnukov in 7 pravnukov, sin Janez je inženir agronomije in direktor M-KG Kočevje. Vse življenje je trdo delal in še danes rad krmi živino, opravlja vsa poljska dela, seka drva, izdeluje ribežne, zelo rad pa se vozi z mopedom po Mlakah in nazaj. JOŽE PRIMC JANEZ ŽLINDRA, ki ima že 92 let, z ribežni, ki jih je izdelal te dni. UGODNA PONUDBA V DISKONTNI PRODAJALNI V Novotehnini diskontni prodajalni tehničnega blaga, gradbenega materiala in keramike na Ljubljanski cesti 26 so za vas pripravili izredno ugodno ponudbo sledečih artiklov: — ENOROČNA BATERIJA za pomivalno korito 7.666,40 SIT — ENOROČNA BATERIJA za umivalnik 5.179,00 SIT — ZIDNA PIPA 2/2 1.583,00 SIT — ZIDNA PIPA 1/1 768,00 SIT — EKSPANZIJSKA POSODA 81 1.837,10 SIT — EKSPANZIJSKA POSODA 241 3.062,20 SIT — BIDE 5.489,80 SIT — UMIVALNIK 45 2.637,80 SIT — WC ŠKOLJKA 3.958,70 SIT — WC SPLAHOVALNIK 4.779,70 SIT Vabljeni! INFORMACIJE: NOVOTEHNA 068/321-434 — DISKONT, tel.: £ studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ELIZABETI PONIKVAR iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: Vinska pesem - FANTJE IZPOD ROGLE Dober dan - ŠALEŠKI FANTJE Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA Ne hiti na Tahiti - ANS. HENČEK Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA Glejte, že sonce zahaja - T. LESJAK IN B. KLOBUČAR Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET Vse najboljše draga mati - ANS. VESNA 3 (8) 4 (3) 5 (4) 6 (9) 7 (5 8 (6) 9 (-) 10 (7) Predlog za INSTR. KVI prihodnji NTET teden: Lepote Slovenije - HMELJARSKI '»S KUPON ŠT. 38 Glasujem za:. Moj naslov:... Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto TOVARIŠ RAVNATELJ, GOSPOD HIŠNIK Delegati repiške občinske skupščine so se razgovorili o ravnateljih: - Ravnatelj je duša osnovne šole. - Ravnatelj je rez med šolo in okoljem. - Ravnatelj je načrtovalec življenja v šoli. - Ravnatelj je otrokom dmgi oče. - Ravnatelj je zaščitnik otrok: brani jih pred živčnimi učitelji ter sitnimi in tečnimi starši. - Ravnatelj je učiteljem sve-tovulec. - Ravnatelj skrbi za gmotni položaj šole. - Ravnatelj je pedagoški vodju. - Uspeh šote je odvisen od ravnatelja. - če vsi v šoli izgubijo glavo, je ravnatelj ne sme. - Ravnatelj ne sme vnašati nemira e kolektiv. - Brez dobrih ravnateljev ni dobrih šol. - Ravnatelji so stebri šolske pre-ttove. ' - če ni ravnatelj za vnašanje novosti v šoli, kako naj bodo pot eni učitelji? - če prične riba smrdeti pri glavi, prične šola prfravnatelju. - Ravnatelj ravnatelju - prijatelj. Slovenec Slovencu - volk. - Ravnatelj je kot kamen, na katerem je treba zgruditi šolo. - Državi, ki ima dobre ravnatelje, se ni bati za zdrav razvoj in napredek mladega rodu. - Ravnateljem je treba dati mesto, ki jim pripada... Ob tem Slavku je zaprosil za besedo ravnatelj Krednik. Bil je kratek in jasen: - V mojo pisarno je vstopil petošolček. Rekel je: “Tovariš ravnatelj, gospod hišnik pravi, da bi bilo treba popraviti kljuko nu straniščnih vratih.” TONI GAŠPERIČ