Knjige Slovenske Šolske Matice. Člani SŠM prejmejo letos za veliko noč prav čedno pisanko: nič manj ko petorico knjig «za borih 30 ;Din. Ker obsegajo letošnje publikacije nad 600 tiskanih strani, dobiš tu= kaj kar 20 strani tiska za 1 dinar! Mislim, da je to rekord na našem knjižcvnem trgu. In koliko žrvega, pristno našega ter pedagoaki nad vse pomembnega življenja se pretaka po teh 600 straneh! Učitelju in učiteljici, ki se imata odslej tudi pri nas udejstvovati v izvenšolskem delu, bo prav posebe dobro došla »Duševna podoba mladosti« (napisal dr. Josip JeHaj), ker razgrinja kakor na dlani dušo našega slo* venskega mladeniča in mladenke v pošolski dobi njunega življenja. V »Pedagoškem Zborniku« bo iz istega razloga učiteljstvu zlasti ustrezal1 'MencU n o v zelo instruktivni spis »Naša kmetska poklicna šola«. Razen tega je <v Zborniku še dr. O z v al= d o v o slavnostno predavanje na ljubljanski univerzi ob Masarykovi 80 ietnici in pa članek »Smoter moderne šole«, ki ga je prispe^ val Stanko G o g a 1 a. Knjiga »Lepenkarstvo« (spisal Alojzij Novak), ponaša izredno snažnih, natančno izdelanih slik s tega področja ter bo z naj= večjim pridom lahko služila pouku ročnih del. Jurančičeva knjiga »Iz šole za na» rod« bo učitelju, ki mu je kaj »za narodov blagor«, izkušen kažipot pri spoznavanju šol= skega okoliša. A »Letopis za triletno upravno dobo 1928,—30.« (sestavil Pavel P1 e s n i č a r) ' je hkratu skromen spomeniček naši pedagoški kulturi ob 30 letnici SŠM pa spoštljiv poklon dvema neumornima pospeševalcema njenih teženj — H. Schreinerju-iti Fr. G a -b r š k u. Imenik članstva SŠM za leto 1930., ki ga prinaša ta letopis, nam je z ene strani lahko v ponos (število članov znaša 2919), z druge pa ne ravno včast: koliko je še namreč takih šol, ki ne naročajo Matičinih publikacij, čeprav ministrstvo prosvete to zahteva z dvema naredbama (gl. istr. 28.)! Koliko ^a je še tudi takih učiteljev in učiteljic — zlasti1 po meščanskih šolah! Ali pa celo oseb navodilnih mestih našega šolstva! Naj bi imenik članstva v>iprihodnjem letu ne oznanjal več njihove kulturne sramote! — a —