190. številki v ponedeljek, 19. auiustn 1901. XL. leto. izhaja vsak-dan .večer, izitnši nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za STltrO-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. ZalLfubliano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 k, za Poi leta 12 k, za četrt leta 6 K. za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec l K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe Urez istodobne vpošiijatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, Po io h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi naj se izvole frankovati. Rokopisi se ne vračajo. - Crednictve in npravntttvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari« Jtfesečna priloga: >fSlovenski tehnik", Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10. h. Upravnistva telefon it. 85. Narodna delavska organizacija v Trstu. T z T rs t a , 18. avgusta. Današnji dan je velepomemben dan v zgodovini tržaškega Slovenstva, epohalne važnosti v evoluciji narodnega življenja na tržaškem ozemljil, ker z ustanovitvijo narodne delavske organizacij t1 je storjen velikanski korak v onem boju za emancipacijo, ki napravi iz Trsta to, kar po naravi in legi mora f> 11 i: velevaž-na kulturna in ekonomična postojanka slovenskega naroda. Radi tega je ustanovitev narodne delavske organizacije, tega naj demokratičnejsega pojava narodnega delovanja, koja. ker ravno demokratična, privede po naravi sami do vsestranskega kulturnega napredka, — velikega pomena za vse Slovenstvo sploh. A tudi v drugem smislu zanima ravnokar ustanovljena narodna organizacija v Trstu nas Slovence vse, ker ona noče hiti le omejena na Trst. ampak stremi po tem. da se razširi po vseli slovanskih pokrajinah. Kateri pa so razlogi, ki so do-vedli do ustanovitve narodne delavske organizacije, in zakaj se je ona pojavila prvič v Trstu? Nesporno najvažnejši element slovenskega naroda v Trstu je delavstvo in naše širše vrste se rekrutirajo iz njega. Do-čim stvarja v okolici tipus Slovenca mali posestnik — a tudi tu radi ogromnega razcveta Trsta v trgovsko in iiidustrijalno mesto prve vrste rase eimdalje bolj število slovenskega delavca, deloma, ker se mesto razvija rapidno proti okolici in deloma, radi proletarizacije malega posestnika, na drogi strani tipus Slovenca v mestu samem je dan od industri jal nega delavca. Ta masa pa se radi vedno bolj rastočega priseljevanja iz vseh slovenskih pokrajin poni nožu je uprav po amerikanski. Koliko in koliko Tisoč teh narodnih sil se ni izgubilo za naš narod v onem času, ko je bilo narodno delovanje ekstenzivno in intenzivno še le v povojih, in koliko jih se ne v tapija še dandanes v morju tujinstva. Etnologični značaj tržaškega mesta, laška (.') imena v Trstu SO temu dokaz. In da bode konec temu odtujevanju, da se te mase, ki se v strašnem boju za eksistenco — neuke in brez narodne šole - tako lah- ko raznarodujejo, za to je bilo tre)»a narodne delavske organizacije in zato ji' morala nastati. Kdor pa je ta-korekoc silil v ustanovitev narodne delavske organizacije, to je bila ravno socijalna demokracija. Voditelji iste v Trstu so sami Italijani, koji, kadar le morejo, niso nič manji laški šovinisti (glej zadnji govor tržaAe-ga poslanca Pittonija v državnem zboru) nego iredentovski kamoristi. Slovenski živel j v mestu so na prosto ignorirali in, dasi je bila skoraj polovica BOC i jal ističu ih glasov pri zadnjih državnozborskih volitvah oddana od socijalnih demokratov slovenske narodnosti, se vedejo oni kot izključno italijanske volilce zastopajoča stranka. Slovenski socijalisti so jim pohlevni podrepniki, slepo sledijo ukazom in nazorom italijanskih socialističnih mogotcev in ne zdi se jim nikoli, da so zadosti internacijo-nalni, dočim so njihovi italijanski sodrugi naeijonalisti najčistejše vode. Treba tu le spomniti na stališče, ki so ga zavzeli socijalisti pri sklepanju deželnozborske reforme, ko so slovenski zastopniki obstruira-li proti volilnemu načrtu, kateremu je bil namen, okrasti tržaške Slovence vsakega zastopstva, in še bolj eklatanten slučaj je bilo vedenje socijalne demokracije pri državnozborskih in občinskih volitvah v rulju, ko se je podala v boj proti Hrvatom v prid najzagrizenejše in najbolj nazadnjaške italijanske kamore. In kaj je delala slovenska socijalna demokracija pri tem? Pustila se je voditi za nos najinstinktivnejšemu narodnemu ponosu v nemar, lastnim laškim sodrugom pa v zasmeh. To so žalostni pojavi, ki ilustrirajo klaverno stališče slovenske socijalne demokracije. Čuda torej, da delavec čuteč se razžaljenim v svojem človeškem in narodnem ponosu, obrača hrbet internacijonalni delavski organizaciji, kjer je bil le trpen gost. dober, da se ga izsesava v politične svrhe, in kjer se mu je vedno pripovedovalo, da njegov poglaviti sovražnik je slovenska buržoazija (!) ki neki razvija svojo narodno zastavo le v dosego svojih ekonomičnih interesov? S tem pa se ga je odtujevalo lastnemu ua rodu. To so razlogi, ki so provzročali ustanovitev narodne organizacije v Trstu. Posebno častno pa za tržaškega delavca je Takt. da je organizacija nastala iz njega samega, da se je misel porodila med delavskimi krogi samimi, ki so se z neverjetno vnemo zavzeli za njeno ožitvorjenje. Politično društvo »Edinost« je bilo malone stavljeno pred fait pceompli in si v začetku ni znalo kaj misliti o tem gibanju. Ko pa je razvidelo važni narodni pomen take organizacije, je tudi ono prispelo do končnega srečnega rezultata. Ako tu povem, da je organiziranih že "JUOO delavc. različnih kategorij, mislim, tla ni treba biti velik optimist glede prihodnjega razvoja narodne organizacije. I ono delavstvo, ki je dosedaj bilo v internacijonalni organizaciji, i ono, katero je bilo dosedaj neorganizirano, šumoma pribite va se vpisat med vrste narodnega delavstva. Kratek pregled o pravilih naj podnei čitatelja o bistvu narodne organizacije: »Narodna delavska organizacija v Trstu« razprostira svoje delovanje po vseh slovenskih pokrajinah ter ima pravico ustanavljati filijalke. Njen namen je: organizirati narodno delavstvo vseh strok, varovati pravice delavcev7 in ščititi njih moralne in materijalne, tako skupne kakor posamezne interese in ohraniti narodu gospodarsko in duševno krepke delavce. Sredstva, s katerimi hoče to doseči so: preskrbova-nje brezplačnega pravovarstva, brezplačno posredovanja dela, posredovanje v odnosa jih med delodajalcem in delavcem, izredne podpore, pouk, predavanja, čitanja itd. in ustanovitev knjižnice, združenje udov v posamezne skupine enakih strok. Me-^.čni donesek znaša 80 vinarjev. Kako vestno se je vodilo pripravljalna dela, o tem priča veliko število zaupnih shodov. Takoj po državnozborskih volitvah, ki so na toli nepričakovan način pokazale moč Slovenstva v Trstu, so se začela posvetovanja, nastali so odseki in pod-odseki in končno so delavski zaupniki sprejeli pravila in izbrali za izvolitev vodstva može, ki so pri delavcih uživali popolnoma zaupanje. Tako je prišlo do današnjega impozantnega shoda. Velika dvorana »Narodnega doma« je bila natlačeno polna. Po pozdravu predsednika pripravljalnega odbora je poročal tajnik g. Bngelmann o delovanju istega (Prirejenih je bilo nič manj kot 17 sestankov). Pri debati o pravilih se je sklenilo na predlog dr. Slavika, da delokrog organizacije imajo biti, kakor prej rečeno, vse slovenske pokrajine. Pravila so bila sprejeta, o morebitnih potrebnih spremembah pa naj poroča tekom dveh mesecev odbor občnemu zboru. Gospod Jaklič je poročal o pripravah za določitev kandidatov v vodstvo in predlagal, naj se od zaupnikov izbranega predsednika dr. Josipa M andiea izvoli per acelama-tionem. Velikansko navdušenje je zavladalo po zbranem občinstvu, dokaz, kake simpatije si je znal v toli kratkem času pridobiti v Trstu ta mladi mož, ki z mladeniško navdušenostjo in izvanredno nadarjenostjo združi vzorno marljivost in ener-žijo. Odborniki so: en odvetnik (dr. Rvbar), dva želez, uslužbenca, en uslužbenec pri javnih skladiščih, en poduradnik državne železnice, en privatni uradnik, en gostilničar, en učitelj, en pisar, en uslužbenec pri Llovdu, en elektrotehnik, en trgovec. Namestniki: dva težaka, en sluga, en železničar. Nadzorniki: en odvetnik (dr. Gregorin), en delavec v plinarni, en poduradnik državne železnice, en uslužbenec pri jav. sklad., en krojač in (kot namestniki) en de-lovodjti, en uslužbenec pri Llovdu. Pregledovalci računov: en e. kr. rač. uradnik, en c. kr. uradnik pri državnih skladiščih, en krojač. Razsodišče: en pisarniški oficijant, en sluga, en mizar. Med splošnim navdušenjem je vstal novoizvoljeni predsednik, ki je ganjen spregovoril: Krstili smo danes naše najmlajše dete in veliko čast ste mi poverili, da ste meni je prepustili v oskrbovanje. Ako sprejemam to častno mesto, sem si svest, da sprejemam velikansko odgovornost. Vem, da v spolnjevanj e svojih dolžnosti se bode treba žrtvovati in žrtvovati se hočem, naj to stane ne vem kaj. Po delu bodete mene in odbor sodili. Dovolite, da spregovorim nekoliko besedi o našem stališču napram socialni demokraciji. — Reklo se nam je in očitalo, zakaj nismo poprej ustanovili narodne delavske organizacij*'. Na to odgovorimo: ker nismo mogli. Mi smo morali dosedaj zbirati svoje moči in gledati, da si pridobimo nekoliko politične moči, p redno mislimo na kako organizaciji). In ako smo sedaj prišli do nje. moramo biti hvaležni onim našim bo-rilcem na političnem polju, ki SO nas privedli do tega. Socialni demokratje uvažujejo le produktivno razmerje (oni verujejo v takozvani historični materia-lizem), zanikujejo pa vsako etično razmerje (vero, narodnost, ljubezen do svojega ljudstva itd.). A človek ne more živeti kakor žival in misliti samo za kruh. ampak mora gojiti tudi višja čuvstva. Celo nekateri socialisti se izneverjajo historičnemu materializmu n. pr. Benistein. Nadalje je zastonj, da se nam opiše prihodnji raj na zemlji, ako se ne oziramo na sedanjost. Danes moramo živeti, kakor moremo, in le potom evolucije, konstantnih socialnih reform pridemo počasi do boljše prihodnjo-sti. — Ako pogledamo politični položaj, vidimo, da vsi narodi hočejo izkoriščati v narodne namene politično konstelacijo. Pomislimo na novi kurz na Hrvatskem. Kaj pomenja ta novi kurz? Poslanec Šupilo jra je v Sušaku označil takole: Novi kurz je izraz naziranja, da lepe besede ne spasijo narod, ampak treba pozitivnega dela. In mi smo za pozitivno delo. Socialni demokrati naj počakajo par let in potem bomo videli, v koliko so opravičena njih predbaci van j a. Mi stremimo po izboljšanju ekonomičnih razmer potom socialnih reform. — Socialna demokracija propagira razredni boj. Ta pa je za nas nesmisel. Morda je opravičen na Belgijskem, Nemškem in drugih velikih industrialnih državah, za naše malenkostne razmere pa je le smešna aplikacija. Priznavamo, da je marsikaj resničnega v socializmu in to hočemo tudi mi u važe vati. Potrebne so socialne reforme, a ne damo se pretvoriti od onega drugorodnega internacionalnega socializma, ki je le krinka narodnemu imperializmu. V tem imate dokaz v Bebelu in njegovih nazorih o Nemčiji. Kar pa prepovedujejo socialisti, to ni vse. kar nam je storiti. Socialisti prezirajo mnogo vprašanj. Na vprašanja, ki so skoraj rešena ravno v državi, kjer ima socialna demokracija najmanj podlage, na Angleškem, kakor komunalizacija prometnih sredstev, stanovanjsko vprašanje itd. se ona nič ne ozira, ker skrči svoj boj le na izboljšanje plač. To pa ni vse. Mi hočemo biti narodni Slovenci in prijatelji napredka, a v tem smo od- LISTEK. Brata. Povest. — A. P. Rnšič. I. Solnce ji' zmagalo. Pod njim -e je igralo morje s ponižno sapico. Ljubezen sobica se je razlivala nad velikim morjem. Žarki južnega sobica so se lesketali v neštevilnih valčkih ogromnega morskega zrcala. Valovi so prihajali do obrežja in se oddaljujoč zopet delili. Z brega zelenega zaliva so se dvigale uporno krasne stavbe, sloke vile, katerih vitki vrhovi so blesteli v solncu... Po dežju se je nebo očistilo, morje je nehalo šumeti in krepko je dihala vsa narava. Dih velike in naravne harmonije je razprostrl svoji svetli peroti med nebom in daljnim morjem in zato je nepopisna milina napolnila ozračje, ves okraj. Dotikala se je morja, vil in umetnih nasadov. Morje je pričelo tekmovati s solncem. Globoko je dihalo in vsesa-valo gorkoto neba v svoja globoka in hladna prsa. Brez števila barv se je porajalo na mogočnem zrcalu; izpre-minjale so se v dolgih vrstah morskega valovanja. In valovanje morja se je igralo z ribiškimi čolni, da so trepetala in nemirno frfotala njihova bela jadra. Veličina neba je ležal/, nad morjem, nad krasnim zalivom z lepimi stavbami, končujočim se v malem hribovju med katerega zelenjem so se svetile vasice kakor bele pike. Tupatam so molele ostrine skrbi nastega skalovja iz nemirnega in trepetajočega vodovja, ki jih je objemalo tako lahno in oprezno, da se je komaj opazilo večno in neprestano trdovratno zaganjanje voda. Opoldne se je sveža jutranja miloba razblinila in nastopila j«' brezobzirna sila poznega pomladanskega solnca, sobica, ki ni bilo v tem južnem ozračju le čilo in krepko, temveč brezobzirno, morda brutalno. V dalji, za morjem, so se vzdignile belkaste megle in so počasi zabrisale zjutraj še ostro konturo med nebom in morjem; vse se je širilo v brezdanjost. Visoko gori na bregu se je lesketal kup lesenih barak v opoldanskem solncu; lesketale in strmele so v globino, kjer je valovilo neprestano in brez miru večno morje. Nizko, pritlikavo in skoraj zanemarjeno grmičevje in drevesje je poganjalo okolo njih; polagoma se je izgubljalo v suh in peščen breg. Tam na strani je ležala Opatija in njene palače ter vile so se v svoji čudovito krasni legi nižale proti morju. Številni nasadi so prekipevali krasote kraja in poveličevali lepoto daljnih bregov. Nekaj nedovršenili stavb, opremljenih z visokimi tramovi, je nekoliko kalilo harmonijo med naravno in umetno lepoto. Sirova rdeča opeka je klicala nadaleč in se je ostro razlikovala od svoje zelene in mehkobarv-ne okolice . . . Okna barak so bila odprta na sležaj in mehki morski zrak se je ril po zaduhii in nečisti notranjosti. Nič ni motilo mirnega ozračja in nobeden oblaček ni kazil kristalnočistega neba. Vse je bilo čisto, lepo; vsaka najmanjša in najtanjša bilka se je ostro in močno razločevala od ostalih predmetov. Nekako izzivajoče so strmele te u borne barake s svojega brega na bogato naselbino; — nekaj nesramnega je bilo v tem. Ililarij RenŠek je slonel ob odprtem oknu barake in gledal na moije. Njegov pogled je plesal po razkošnih valovih morskega zrcala, se zamotava! med skalovjem, ki je venomer lomilo nemirno vodo. Bilo je dolgočasno in tudi neprijetno gledati neprestano to nemirnost; in jasno ter vroče solnce je postalo zadnji čas neprizanesljivo. Velikonočni prazniki so se vlekli mimo njega kakor brezkončna senca brezmesečne noči. Za njim je na nizkem stolen sedela Fina in brezskrbno smrčala. Parkrat se je ozrl Hilarij na njen speči obraz in ker se mu je dozdevala njena pozi tura smešna, se je zaničljivo nasmehnil. Fina je imela glavo naslonjeno na raskavo leseno steno in njeni visoki, polni in zelo močni nogi ste na široko ležali skoraj na tleh. Crni dolgi in skoraj mastni lasje so se valili preko ramen na prsa. Mal in nežen nos je neprestano nezadovoljno brenčal in posmrkaval. Polt njenega obraza je bila temna in njene obrvi ste ležali v ravni črti ter se skoraj dotikali. Dolge in goste trepalnice so nenavadno živo krasile njeno obličje, na licih zardelo in brezizrazno topo. \a nasprotnem koncu barake sta ležala na trebuhih dva mlada delavca .oprta na komolce in dotikajoča se z glavama drug drugega. Med njima je ležal zelen koc in nanj sta molče metala svoj«* že obrabljene karte . . . Hilarij je premeril parkrat barako z dolgimi koraki. Mimogrede je obstal pred igralcema, jima pogledal v karte in stegujoč svoji debeli in kratki roki, se zopet obrnil. Zagledal se je v Fino. Njeno od solnca potem-nelo obličje se mu je Zdelo tako nedolžno in priprosto, da se jo razveselil. Nič tajnega se ni skrivalo na njenem jasnem čelu in tudi z obraza je izginil mučni sled lokavosti. Postal je skoro sentimentalen. Prsa so se mu napolnila z ginjenostjo, ki je bila skoro vodena in postal je neverjetno naiven . . . Pobožal jo je po mokrih licih. Fina je odprla oči in temen, nekoliko plašen pogled je zasijal izpod dolgih in gostih trepalnic. Tega, tako zelo temnega pogleda se je Hilarij bal, zakaj poznal je svojo slabost. Nekaj minut je ta temni in žareči pogled strmel v njega in potem so se trepalnice zoj>et leno pobesile. Stegnila je Čez nekaj časa svoji roki v nervozni opoludanski zaspanosti, globoko zazehala in polglasno vzdihni- la. ' »Ti spiš, a jaz se dolgočasim!« je izpregovoril očitajoče Hilarij. Fina je vstala in njeno vitko telo se je raztegnilo ter pripogibalo, da sta se njeni dolgi roki skoraj dotaknili tal. »Glej, zaspala sem poleg tebe, pustež!« je odgovorila čez dolgo s pojočim glasom ter si urejevala last*. Eden mladih delavcev je jezno vzdignil glavo, ozrl se tako mimogrede v Fino, jezno pljunil v kot in glasno izpregovoril: »Pik as! Naj bo!« In tovariš mu je, smeje se škodoželjno, odgovoril: »Adut!« Hilarij je zamižal. Zelo dobrode-jen in usmiljen čut je bil v njegovem srcu. Gledal je zopet na morje, ki je v svoji sijajni svetlobi ležalo v svoji globini in se blago nasmehnil. K morju bosta šla sedaj s Fino in metala bosta vanj I brega kamenčke, zakaj ona je kakor otrok. Kdo vrže dlje? Šalila se bo ona z njim, dokler se ne spreta. A on ostane fin in dober in blag. Zakaj bi jo po nepotrebnem žalil v njenem ponosu? In ko izgine solnce v morju, se bosta poslovila presrčno, lepo in tako vljudni), kakor bi si bila tujca ... S kakršnim zadovoljstvom in veseljem bo potem zopet pela težka sekira ves dolgi teden! (Dalje prihodnjič.) 13 kritosrčni, oni pa pravijo, da so in-ternacionalci, dočim so, kadar se gre proti nam, nacionale i najhujše vrste. Slovenski socialisti pa so hlapčevali in hlapcu je j o v taboru nacionalne sovražne nam socialne demokracije. Zadosti hlai>čevaiija. Osvobodimo se tujih spon, otresimo se tujega kapitala. Bodočnost je naša. Ob velikanskem navdušenju, ki je vdušilo zadnje predsednikove besede, je končal ta inipozanten shod. Trgousko-obrtnl denarni znuotf Ob petletnici slovenskega trgovskega društva »Merkur« koncem novembra leta 1905. se je razpravljalo med drugim o ustanovitvi trgovskega denarnega zavoda, v katerem bi imeli odločilen glas slovenski trgovci. Soglasno se je priznavala umestnost in potreba takega zavoda: ko se je potem govorilo ob raznih prilikah med trgovci o tem vprašanju, se je posebno poudarjal ta moment, da je ustanovitev denarnega zavoda ob sodelovanju domačih trgovcev odličnega pomena za vsestransko in snio-treno izvedeno stanovsko organizacijo. K ustanovitvi takega zavoda pa nujno zove tudi dejstvo, da je tako mogoče, izvesti razne trgovini potrebne pomožne naprave, z uspehom delati za osamosvojitev slovenske trgovine in za okrepitev mladih slovenskih trgovcev. Ko so se vršila posvetovanja o uredbi snujočega se denarnega zavoda, so se priznani strokovnjaki in dobri poznavalci kreditnih razmer in potreb zavzeli odločno za to, da se zavod ne ozira samo na potrebe trgovcev, marveč privzame v svoj delokrog tudi skrb za obrtni kredit. Novi denarni zavod naj si išče zaslombe med trgovci in obrtniki, opora in pomoč naj bo domači trgovini in obrti; to pa tembolj, ker so interesi trgovcev in obrtnikov glede kreditnih potreb v skladu. Naše itak skromne sile naj se ne cepijo brez potrebe, marveč kjer le mogoče zbirajo. To mnenje je obveljalo, in sklenilo se je popolnoma pravilno, ustanoviti denarni zavod, služeč trgovsko-obrtnim potrebam. Stanovski organizaciji slovenskega trgovstva in obrtništva obsto-jita kot taki vsaka zase. ker le tako moreta braniti uspešno strogo stanovske koristi svojega članstva. To pa ne moti. da si trgovstvo in obrtništvo v vprašanjih, kjer gre za skupne in enake gospodarske interese, složno seže v roke in se s snovanjem potrebnih naprav podpira medsebojno. V stremljenju za povzdigo slovenske trgovine in obrti bodi geslo samopomoč, izvedena potom združevanja razpoložnih sil. Teh načel se je držal pripravljalni odbor, sestavil pravila za trgovsko- obrtni denarni zavod in poveril kot zaupnike trgovcev in (d »rt ni kov gospode Ivana Kneza. Alojzija Lille-ga in Josipa Vidmarja, da izposluje-jo na podlagi pravil vpis v zadružni register. Za vpis se je že prosilo, in se bode v kratkem času mogel sklicati ustanovni občni zbor. ki izvoli vodstvo. Zavod je ustanovljen na zadružni podlagi in se imenuje: »Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani, registrirana zadruga z omejenim jamstvom.« Zavod i m a n a m e n , izboljševati gospodarsko blagostanje svojih članov, zlasti pospeševati njih trgovino in obrt s tem: a) da jim daje posojila in preskrbuje kredit po kolikor moči nizki ceni; b> da sprejema denar na hranilne vloge in tekoči račun proti obrestovan j u : c) priskrbuje svojim članom sredstev v trgovske ali obrtne namene, zlasti tudi dobavnih kavcij; d) da pomaga svojim članom pri skupnih podjetjih, osobito skupnem pridobivanju, odnosno pri skupnem razpečavanju trgovskega in obrtnega blaga; e) da ustvarja za svoje člane naprave, ki povzdigujejo trgovsko in obrtno obratovanje, n. pr. blagovna skladišča, prevozna podjetja i. dr. Število članov je neomejeno. Vstop je z dovoljenjem načelstva dovoljen vsrkomur, kdor se more vezati s pogodbami. Deleži so dvojni: glavni po 100 K, opravilni po 2 K. Jamstvo je omejeno na dvojni znesek deleža. Zavod bode sprejemal hranilne vloge in sicer dveh vrst. Prva skupina hranilnih vlog se sprejema od vsakogar, če je član zadruge ali ne. Druga skupina so hranilne vloge, ki jih vlagajo le člani, ki so vplačali saj en opravilni delež po 2 K. Zavod daje s tem svojem članom priložnost, da z vplačevanjem vlog po 1 K na teden prihranijo tekom petih let dobro obrestovano glavnico trehsto kron. Ta narašča iz 260 tedenskih vplačil po 1 K in iz obresti teh vplačil. Ta način hranjenja v tedenskih obrokih, ki morejo biti seveda tudi višji od ene krone, se je uvedel zlasti tudi iz ozira na trgovske u as ta v-ljence. Posojila se dajejo le zadružnikom in sicer: a) na osebni kredit, b) na zastave. Posojila na osebni kredit se dajejo proti menici ali dolžnemu pismu. V obeh slučajih mora podpisati razen izposojevalca še najmanj en zanesljiv porok, ali po previdnosti načelstva tudi več porokov. Vsi poroki jamčijo solidarno kot poroki in plačniki za vse zaveze iz zadevnega posojila. Notorično imovitim zadružnikom se sme dovoljevati posojila tudi brez porokov ali drugačne varščine do zneska in za dobo, katero določa načelstvo in nadzorstvo v skupnih sejah. Posojila na zastavo se dajejo: a) na vrednostne listine; b) na deleže zadruge do dveh tretjin vrednosti; e) na stvari majhnega obsega; in večje vrednosti, katere se pri hranjenju ne kvarijo; d) na blago, katero ni pristopno k varljivost i; e) na knjižne terjatve, katere so narasle iz opravilnega obrata izposo-jevalca: f) na hipoteke. Razen navedenih načinov dajal bode zavod posojila tudi na odplačevanje (amortizacijo) v mesečnih, četrtletnih, polletnih in letnih obrokih. Naša splošna gospodarska organizacija se z ustanovitvijo trgovsko-obrtnega denarnega zavoda izpopolni v znatni meri. Osnovo je zategadelj pozdravljati že s stališča gospodarskega napredka. Posebne važnosti pa je novi zavod za naš trgovski in obrtni stan. Želimo in upamo, da se naši trgovci in obrtniki zategadelj z veseljem oklenejo tega zavoda, ki so ga zasnovali trgovci in obrtniki sami, ustrezajoč mnogostranski želji s tem edinim namenom, da služi potrebam in koristim naše trgovine in obrta. Naj ne zamudi torej noben trgovec, noben obrtnik priglasiti svojega pristopa. Za dobro stvar gre, ki je položena v dobre, vsega zaupanja vredne roke. Uspeh ne more izostati, če se odzovete trgovci in obrtniki in pristopite kot člani! Prijave sprejema začasno do izvolitve načelstva odbor trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Dr. Fr. \V. Jugoslovanski minister? Zagreb. 18. avgusta. »Agra-mer Zeitung« je prinesla v tej stvari izjavo poslanca dr. Ploja in še neke parlamentarne osebe, ki se ne sme imenovati. Posl. dr. Ploj piše: »Jugoslovanska delegacija ni v zadnjem času izrecno zahtevala jugoslovanskega ministra, ker parlamentarni položaj ni bil prikladen za izrecno obnovitev stare zahteve. Dovolj imamo vzrokov za sklepanje, da ministrski predsednik baron Beck ni naklonjen zahtevi glede jugoslovanskega ininistra-rojaka. To je dejstvo, ki je pač treba z njim računati. Na drugi strani pa smemo pričakovati, da bi se naša zahteva dala jeseni uresničiti, ako postane položaj za nas Jugoslovane v avstrijskem parlamentu ugodnejši. To pa bo odvisno od tega, ali se bo naša delegacija pri sestavljanju večine, kar se mora zgoditi jeseni, pokazala stvarnega faktorja, ne pa le faktorja druge vrste. Ta odločitev bo zelo odvisna od tega, kako stališče zavzame češka delegacija napram sestavljanju večine, t. j. ali bo ta delegacija, raznn radikalnega krila, dejansko pomagala sestaviti večino, ali pa se bodo tega udeležili le Mladočehi in moravski konservativci. — Seveda se ne sme puščati v nemar, da je treba pri dosegi tega cilja nastopati Jugoslovanom popolnoma složno in skupno, da se morajo izločiti vsa osebna vprašanja. Kdaj se imenuje jugoslovanski minister, tega seveda skoraj ni mogoče določiti. Da bi se tako imenovanje izvršilo v kratkem, se mi zdi izključeno.« Drugi parlamentarec pa je izjavil: »Vprašanje glede jugoslovanskega ministra, katero vprašanje se je zadnje čase zopet pojavilo v parlamentarnih krogih, ni novo; to je temveč stara želja Jugoslovanov. Aktualno to vprašanje momentano ni, toda postati more aktualno morda jeseni. Rešitev je seveda še v precejšnji daljavi. Vsa ugibanja glede osebe so najmanj prenagljena, ker še ni bilo z nobenim članom jugoslovanske delegacije zadnji čas o tem razgovora. Hrvaški sabor. Zagreb, 18. avgusta. Hrvaški sabor se skliče med 10. in 15. novembrom. S koalicijo se vrše pogajanja zaradi dovolitve proračunskega provizorija, da se prepreči predčasni razpust sabora. Upanje je, da se kompromis dožene. Madžarska politika. Budimpešta, 18. avgusta. Minister Kossuth je doživel veliko blamažo. Službene pragmatike za železničarje, ki jo je Kossuth vrinil parlamentu proti poslovniku, noče kralj potrditi, dasi je potrdil med tem že več zakonskih načrtov, ki so bili predloženi mnogo pozneje. Madžarski politiki govore, da se hoče pokazati s tem kralj Hrvatom prijaznega, v resnici pa le ne more odobriti načrta, ki bi napravil železničarje za brezpravne helote. Madžarsko časopisje se huduje, zakaj povodom obiska angleškega kralja niso bile v Išlu izobešene tudi madžarske zastave in zakaj ni bil povabljen tudi ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e , ko se je razpravi ja-lo o balkanski politiki, ki ima glavno važnost (?) za Ogrsko. Mirovna konferenca v Haagu. London, 18. avgusta. V včerajšnji konferenci je angleški delegat F r e v utemeljeval predlog za omejitev oboroževanja sledeče: »V imenu angleške vlade prinašam predlog največje važnosti. Ko je ruski car sklical prvo mirovno konferenco, je predlagal za njeno prvo nalogo, brez odlašanja iskati sredstva, da se omeji neprestano oboroževanje na suhem in na morju. Leta 1898. je naslovil v carjevem imenu grof M u r a v j e v na Evropo spomenico, v kateri je dokazoval, da mora to neprestano oboroževanje dovesti do poloma, ki napolnjuje že sedaj vsako človeško mišljenje z grozo. Te besede so danes še resničnejše in prepričeval noj še, ker so se izdatki za armade med tem še pomnožili. Proim vas, da se ne razidete, preden niste izrekli želje, naj bi se vse vlade sveta prav resno posvetile omejitvi vojaških bremen; toda le z dobro, prosto voljo vsake vlade je mogoče stvar naših želj uresničiti. Moja vlada me je pooblastila, podati sledečo izjavo: »Anglija bi bila pri volji, vsako leto predložiti velesilam načrte o konstrukciji novih vojnih ladij in o tozadevnih stroških.« Končno je predlagal: Konferenca naj potrdi resolucijo, ki jo je sprejela konferenca 1. 1899., in ki meri na omejitev vojaških bremen. Z ozirom na to, da so ta bremena od onega leta skoraj v vseh deželah narasla, izjavlja konferenca, da bi bilo zelo želeti, naj bi vlade začele to vprašanje znova resno študirati.« Dogodki na Ruskem. Petrograd, 18. avgusta.Vojna uprava je sklenila, opustiti več trdnjav na Finskem, v prvi vrsti S w e a b o r g , kjer se ustanovi ali ladjedelnica ali pa se prepusti mestu Helsingforsu. Nadalje se še opuste trdnjave Diinamunde, Libav, Kerč in Batnim Varšava, 18. avgusta. V Vil-ni se je ustanovila poljska stranka, ki ima namen, pobijati narodni šovinizem ter braniti enakopravnost vseh narodnosti. Ostanovitelji stranke so večinoma agrarci. Stranka se živahno udeleži volitev v dumo. Odesa, 18. avgusta. V Mitavi so ustrelili revolucionarja Skersa. Ko so ga hoteli privezati k stebra, se je osvobodil, udaril s pestjo po obrazu najbližje stoječega vojaka ter pobegnil. Dragomu so ga zopet vjeli, privezali in ustrelili. Petrograd, 18. avgusta. V proračunu za leto 1908. je kot izreden izdatek znesek 20 milijonov za regulacijo rek, da bodo plovne. Tudi Visla blizu avstrijske meje se regulira. Punt v Maroku. Pariz, 18. avgusta. General D r u d e je izjavil, da je njegovo stališče v Casablanci vsled španske pod-pore tako trdno, da ga ne more nihče spraviti v nevarnost. Omejil se bo na obrambo mesta, ker puntarske Mavre zasledovati ni mogoče; za kaj takega bi moral imeti 25.000 vojakov. London, 18. avgusta. Iz Casa-blance je došla vest, da so Kabili pozvali generala Drudeja, naj se takoj vda, sicer bodo velike množice Arabcev francoske vojake do zadnjega uničile, mesto pa razdjale. Madrid, 18. avgusta. Gubernator v Gibraltarju je prepovedal begunom iz Maroka prihod v mesto. Mnlej Hafiz v Marakešu pa zahteva od Evropejcev, ki zapuščajo mesto, pismeno izjavo, da bežijo le vsled previdnosti, ne pa zaradi kake nevarnosti v Marakešu. Pariz, 18. avgusta. Iz Tanger-ja se poroča, da so vsa mesta v notranjosti Maroka naščuvana in da na mnogih krajih pridiga jejo »sveto vojno«. Zopet nemiri v Nemški Afriki B e r o 1 i n , 18. avgusta. Iz nemške Afrike prihajajo poročila, da je položaj skrajno resen in podoben položaju, ko so se vzdignili He-reri. M o r e n g a je napadel nemško kolonijo s 500 pristaši, ki so oboroženi s puškami. Bati se je, da bodo napadali posamezne nemške vojaške oddelke. Vojne v Centralni Ameriki ne bo London, 18. avgusta. Na vest raznih listov, da bo v štirih dneh izbruhnila v Centralni Ameriki vojna, je brzojavil generalni konzul iz San Salvadorja, da na celi vesti ni resnične besede. Republika je popolnoma mirna in ni vzroka za kake zmede. Dnevne vesti, V Ijubljani, 19. avgusta. — Ravnatelj na tukajšnji realki dr. Junovicz namerava v kratkem, času stopiti v pokoj. Ni dvoma, da Rodo Nemci tudi realko, kakor preje' I. gimnazijo, reklamirali za svojo posest, dasi obiskujeta zavod dve tretjini Slovencev in dasi dosedaj na realki še ni bil noben ravnatelj rojen Nemec. Prva dva ravnatelja Peternel in Schrev sta bila kranjska Slovenca, tretji ravnatelj dr. Mrhal je bil Čeh, sedanji ravnatelj dr. Junovicz pa je, dasi je nemškega mišljenja, rodom Poljak. Iz teh podatkov je razvidno, da o nemški posesti na tem zavodu ne more biti govora in da je nemška posest tu prav tako fikcija, kakor na I. gimnaziji. Samo ob sebi pa se razume, da bodo Nemci vkljub temu dejanskemu položaju trobili v svet bajko o ugroženem nemškem posestnem stanju in da jih bode naša pravična deželna vlada s Schwarzom na čelu naj izdatnejše podpirala v njih stremljenju, da spravijo na dr. Junoviczevo mesto nemškega ravnatelja. Vse kaže na to, da se bo za ravnateljsko mesto na realki prav taka borba vnela kakor za oddajo enake službe na I. gimnaziji. Kompetentne faktorje, zlasti slovenske člane v deželnem šolskem svetu opozarjamo že sedaj, naj skrbno pazijo na to, da se našemu prijatelju Sehvvarzu in Nemcem ne posreči, na to ravnateljsko mesto spraviti zopet tujca Nemca. Dovolj imamo sposobnih in izvrstno kvabfikovanih slovenskih profesorjev, da bi bil neodpustljiv narodni greh, ako bi pripustili, da bi tem našim ljudem odjedel kruh na domači zemlji zopet kakšen tujec, ki že radi ne-znanja našega jezika ni sposoben za to mesto. Import tujih nemških profesorjev v našo deželo mora vendar že enkrat prenehati, zato naj skrbe naši kompetentni faktorji, predvsem pa naši državni poslanci! — Dr. Krek na shodu nemškega delavstva- Nemško krščansko socialno delavstvo priredi 29. in 30. septembra t. 1. shod v Lincu. Kakor ve povedati linška „Tagespostu, se tega shoda udeleži tudi dr. Janez Evangelist Krek, ki bo na tem kongresu imel celo naročen velik političen govor. „Tagespostu imenuje Kreka moža „verlasslich tiefschvvarzer Gesinnung,u Člana tiste stranke, katere duševni poglavar je „der beriich-tigte dr. Schustersehitz," ter odločno protestuje proti temu, da se vabi v Line svojo modrost prodajat takšnega človeka, kakor je Krek. Nam je s strankarskega stališča popolnoma vseeno, kje odlaga čestiti Janez Evangelist svojo dvomljivo modrost, kdor pa stvar presoja s slovensko narodnega stališča, temu pa se mo ra vendarle zdeti Čudno, da se Krek, ki se sicer postavlja in hoče veljati za odločno narodno radikalnega Slovenca, namerava udeležiti nemškega krščansko socialnega delavskega kongresa, ki bo imel izrazito nemško narodni značaj. Naj se nam ne ugovarja, Češ nemški krščanski so-cialci so Slovanom vobče, nam Slovencem pa še posebe naklonjeni in goje napram našim stremljenjem iskrene simpatije. T o je grda laž Kdor zasleduje politične dogodke, ve, da se nemški krščanski socialci z nacional ci v zadnjih letih kar skušajo v narodnem radikalizmu in da krščansko socialni poslanci vselej, kadarkoli se jim nudi prilika, z veliko emfazo naglašajo: nWir sind gut deutsch, mehr deutsch als alle anderen deu-tsohei Partein!" In daje to res, izpričujejo vsa dejanja te stranke, vse strankino Časopisje od „Reichsposte" gori pa doli do umazanega „Kikeri-kija". Vsi ti listi kar mrgole najpod-lejših napadov na Slovane, zlasti pa na Čehe in Slovence. Ni še dolgo, kar je „Kikerikiu Slovence tako podlo in nesramno razžalil, kakor še ne nobeden vsenemški list. Vihar narodnega ogorčenja je nastal takrat v slovenski javnosti in posledica tega je bila, da so ta nesramni list vrgli iz vseh poštenih slovenskih hiš, kavarn in gostiln. In sedaj nastopi Janez Evangelist, ki žal v sramoto slovenskega naroda uživa dostojanstvo državnega in deželnega poslanca, ter hoče delati stafažo tisti nemški stranki, ki je zagrešila po svojem glasilu „Kikerikijuu tisto krvavo Žalitev celokupnega naroda slovenskega! Daleč smo še prijadrali! Pri nas se vse to mirno trpi, pri drugih narodih bi vz-pričo takega dejanja moža stigmatizirali kot narodnega izdajaloa in vi. har narodnega ogorčenja bi mahoma pometel ž njim s poslanskega mesta! No, pri nas imajo klerikalci posebne pojme o narodni časti in narodnem ponosu, zato bodo brezdomovinski klerikalni listi peli dr. Janezu Evangelistu še hvalospeve in ga proslav-ljali, da je šel štafažo delat našim najljutejšim narodnim sovragom! — Novi Svllabus Ker se živa duša na vsem Slovenskem neče zmeniti za najnovejši dokaz papeževe nezmotljivosti, ker se noče nihče pečati s to odredbo, o kateri vsakdo ve, d a je za vedo in za razvoj kulture popolnoma brezpomembna začel se je ž njo baviti „Slove-neca. Ker drugi ne zabavljajo, zabavlja n Slovenec". Kadar napredni listi o cerkvenih odredbah kaj pišejo, je „Slovenec" hud in jih zmerja s framasoni, ker napredni i is ti o novem 8yllabusu nič ne pišejo, je „Slovenec1* zopet hud in meče s framasoni okrog sebe, kakor bi hruške tresel. Nas zanima to zabavljanje le, ker se v njem zrcali intelektualna omejenost in bo-goslovska neizobraženost naših duhovnikov. Celo v svoji stroki so tako slabo podučeni, da bi se zadnji leme-natar na Nemškem ali na Francoskem moral zjokati nad temi našimi doktorji sv. pisma. Drugod se duhovniki vsaj v svoji stroki izobrazijo, pri nas pa so čisto taki, kakor kalabreški preti, intelektualno in moralno. — Cesarski manevri na Koroškem Že več dni je tega, kar je v Milanu izhajajoči „Corriere della Sera" priobčil brzojavko, da se skorogotovo odpovedo cesarski manevri na Koroškem. V tej brzojavki je bilo rečeno, da se utegnejo manevri odpovedati zaradi legarja, pravi vzrok pada je strah pred železničarji, ki se pripravljajo na pasivno rezistenco, s Či-mur bi lahko popolnoma pokvarili manevre. Mislili smo, da je ta brzojavka neutemeljena, ker so o tej stvari molčali vsi dunajski listi, ki imajo generalni štab in vojno ministrstvo pred nosom. A glej — zdaj se kaže, da je bil dopisnik inozemskega in še italijanskega lista več dni prej poučen o posvetovanjih merodajnih krogov, kakor katerikoli avstrijski list. Kaj imajo Italijani že v pisarnah vojnega ministrstva in generalnega štaba svoje zaupnike? Šele zdaj, več dni po milanskem listu, kroži po avstrijskih nemških listih vest, da se cesarski manevri naj • brž odpovedo in sicer zaradi legarja na Kranjskem. O železničarjih se v nemških listih nič ne govori, dasi je znano, da je med železničarji veliko gibanje in se pripravlja nekaj posebnega. Bomo videli, kaj bo. Za zdaj je določeno šele to, da se ljubljanski domobranski polk ne udeleži manevrov na Koroškem. V tem polku se je namreč primerilo zopet nekaj slučajev legarja. Kaj pa bo zdaj z rezervisti, ki so bili poklicani pod zastavo tega domobranskega polka? če ostanejo pri polku ali če gredo domov v vsakem slučaju je mogoče, da prineso domov svojim rodo-vinam kot spomin na vojaške dni — legar. Radovedni smo, kaj ukrene vojna uprava. — Čudež" na Brezjah. V „Go renjcuu Čitamo: „Na Marijin praznik v Četrtek, je prihitelo kakor vedno veliko romarjev k Mariji pomagaj na Brezje. Med temi je bila tudi neka ženska kakor pravijo, ki je bila že tri leta tako bolna, da se ni mogla gibati, — bila je hroma. Med dopoldanskim cerkvenim opravilom pa je čutila, da se ji zdravje hitro vrača in po končani maši je šla ženska popolnoma zdrava iz cerkve." Tako „Gorenjeo"! Čudimo se, da o tem nČudežuu še ni črhnil niti besedice pobožni ^Slovenec". Nemara nabira obsežen material, da z neovržnimi podatki dokaže, da se je na Brezjah zgodil Čudež, pravi čudež, kakor stoji v sveti knjigi. Prej kotne bo priobčil tudi mnenja raznih zdravniških kapacitet o tem „slučaju, ki ni več slučaj/ To mu bo tem laže, ker sedi v njegovi redakciji psihijater dr. Robida in ker ima tudi pri roki kapaciteto na zdravniškem polju dr. Zajca. Res, radovedni smo že na senzacionalna razodetja škofovega lista o „Čudežu,u ki se je „po milosti božji in preblažene devioeM prigodil na Brezjah! Vse kaže na to, da bodo katoliški učenjaki okoli „Slovenca" dokazali „Čudež" tako fulminantno in neovrg-ljivo, da bodemo še mi postali iz Savlov Pavli. In kakšna sreča bo to za slovenske naše kraje, ljudje božji! Dosedaj so morali naši ljudje romati daleč tja v Klavžet in Lurd po ljubo zdravje ali pa za drag denar dobivati Čudotvorno lurško vodo, odslej naprej pa se bo po izredni božji milosti lahko izprosilo in kupilo zdravje doma na Častitljivih Brezjah! Kakšna sreča se nam obeta, ko se je božja milost v toliki meri razlila na nas! Vsi se je veselimo in seje radujemo, samo eden med nami je ni vesel — p reč as t i ti trgovec s Čudotvorno lurško vođo Luka Smolnikar! S „Čudežia na Brezjah so jele padati akcije zdravje podeljujoče njegove vode! Revež, v dno duše se nam smili! — Vojaška vest. Upokojeni polkovnik L. pl. Riedl v Ljubljani je dobil naslov in značaj generalnega majorja. Cesarjev rojstni dan se je včeraj praznoval z običajno slovesnostjo. Vojaštvo je imelo mašo v „Zvezdi". Gledališko vesti. Gdč. No-skova, ki je bila več let član slov. drame, gostuje na angažma na Nar. divadlu v Pragi, in sicer nastopi prvič jutri kot Margareta v „Faustu". — Gdč. Nedbalova, nekdanja naša primadona, ki je bila sedaj več let učiteljica na oarskem Katarinskem zavodu v Petrogradu, se je naselila kot učiteljica petja v Pragi. — Gospa S kalo v a, bivša primadona v Ljubljani, je angažirana za novo gledališče v Oseku v Slavoniii. Poročil se je včeraj gospod Oskar SkuŠek, uradnik avstro-ogrske banke, z gdč. Angelo A c c e t t o , hčerko stavbnika in hišnega posestnika g. Accetta. Čestitamo! Restavrater pri 9lUoydulc g. Dragotin Tavsesje kupil za 100.000 kron znani „Restaurant International" v Gradcu od vdove pokojnega lastnika Fr. Kaubeta. Gosp. Tavses prevzame restavracijo 1. novembra. V kupljeni hiši ima svoj lokal akad. tehn. društvo „Triglav". Kavarnar pri „Evropi" gospod Krapš je prodal kavarno svojemu prvemu markerju g. An t. Toneou za 50.000 K. Iz Podpeči pri Preserjo se nam piše: List „Sloveneca hvali in priporoča svojim backom prodajalno Fr. Filipiča v Podpeči. Kako pošten in soliden trgovec je ta Filipič, naj povemo v kratkem občinstvu na znanje, Fiiipiču pa v zabavo. FilipiČ daje svojim odjemalcem premalo blaga za pošten denar. Nekdo je namreč kupil pri njem sladkor; ker se mu ga je zdelo premalo, šel je v drugo trgovino in ga dal tam stehtati — manjkalo ga je pri enem „stoku" kar 95 dkg. Ni Čudno, da lahko Filipič, ki je takorekoč Kobijev hlapec, daje blago poceni. Za ta slučaj se lahko priseže. Sicer se pa ljudje pogostoma pritožujejo glede FiHpiČa. Sedaj je šel Filipič na božjo pot na sv. Višarje — no, gotovo dobi kot pristen katoliški mož odvezo. Sicer ta Filipič nima ničesar svojega, ker je gospodar njegova žena. On je namreč pred leti napravil konkurz in se boji, Če bi on bil gospodar, da ga primejo upniki. Pri klerikalcih je vse dopustno in pošteno. Sedaj še nekaj drugega o tem vzor-možu, ki se na vse kriplje trudi pri volitvah in je tudi po milosti Kobija prišel v odbor. Dne 11. t. m. je bilo na Jezeru cerkveno ržegnanje". Pri tej priliki je Filipič v družbi z drugimi polil s špiritom nekomu slamnik na glavi in mu ga zažgal. Ta je bil v veliki nevarnosti; FilipiČ in njegovi tovariši pa so že naznanjeni sodišču. Ker bo občinska volitev v Preserju ovržena, zna se zgoditi in se tudi mora, da Filipič in njegova tovariša odfrČita iz obč. odbora, ker znajo tako slamnike zažigati. Sicer bi se dalo Še mnogo povedati o Fiiipiču, a ni vreden, da bi se z njim dalje bavili. Le toliko smo povedali, da se ve, kakšne može ima „S. L. S." v svoji sredi. „Kafoliški dem" v Mengšu. Klerikalci so kupili v Mengšu tovarno in napravili zadrugo za izdelovanje slamnikov. V pritličju te tovarne bodo izdelovali slamnike, v prvem nadstropju bodo pa imeli „tejater". Ker je letos toča vse pobila in v zemljo zabila, je ravno pravi čas, da bodo ljudje plačevali prispevke za ta „KatDllški dom". Toča je napravila ogromno škodo. Catudi so ljudje klerikalni do kosti, četudi se pehajo po cerkvah kakor bi tam cekine delili, četudi molijo, hodijo na božja pota in volijo klerikalno, da so že kar neumni — nič jim ni pomagalo, prišla je toča in jim opustošila vse, kakor bi bili največji brezverci. Iz Novega mesta se nam piše: Za praznik Vnebovzetja M. D. so naši sosedje, oziroma občinski očetje Kan- «04 SO 99 86 Ljubljanska .Kroditn* ban** v Ljub a^*. Jraćn? kurst dun. bone 19. avgusta i uri, i Nalolbeni p*ri»* IK majska renta. . . . 09% arebrna renta . . . ¥j9 avstr. kronska renta. . 4"/. • zlata „ . . 4*/t egrska kronska renta . 4M. . zlata „ . posojilo dež. Kranjske 4Vi% posojilo mesta SpljeT 4V/. . . Zadar 4*/9*.'t bos.-herc. železniške posojilo 1002 . . . 4*,, češka dež. banka k. o. 4*:'c » n t Ž. C 4»*,8u zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10- pr...... « zast pisma Innerst hranilnice.... 4*V'« zast. pisma ogr. cent- dež. hranilnice . . 98 - 4V.*/C z. pis. ogr. hip. ban. 99 25 obl. Otjr. lokalnih železnic d. dr. ... 9* 60 **/•* c ot>L češke ind. banke 99 7f. prior. !ok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. . 98-?* 99-71» f*prior. juž. žel. kup. • ,'/- »95-10 297 10 4V»*/, avstr. p os. za zel. p. O. jj ioO 101 _ i 5 30 96 Bfi 95 31) 114 20 9i 35 U8-9T U93) IGfl tOO 85 98 '0 95 75 i I 10 -2 S j I 3 40 Srečka. Wke od L 1860V, . . . , Od 1. 1804 . • . 9 tizske...... - zem. kred. !. emisij* » tj n » m ogrske hip. banke 9 srbake a trs. 100-— turške...... srečk« . . . Basilika Kreditne » . . hiomoške B • • Krakovske 9 . . Ljubljanske 9 . . . Avstr. rdeč. križa , . . Ogr. » , » . . Rudolfove 9 . . • Salcburške „ . Dunajske kom. , , . Delnic«. južne železnice . . . . . Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , . . . Zivncstenske , Premogokop v Mostu (Srii ■> J Alpinske montan . . Praske žel. ind. dr. . . . Rima-iMuranvi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Ceike sladkorne družbe Veliite. C- kr. cekin • • • • • jO franki ...... 10 marke ....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... zublji......, . 144 — ?43 — 196 rBSR 266 -23" 60 9825 180 75 30 25 421 -84 90 — 56-25 43 50 56 25 62 R5 5 181 75 160-50 178'J-62S 2"} 728 50 341 — 717 — 681-- 256S -52876 266 — 458 -138 - 11 ?3 1S-15 t9-48 *3 95 117*42 956^ 2-52 4*84 15T50 1791 — 6*6 26 729-50 i*2 -722 — 682 - 2575 -529 75 26530 462 — 140 — H36 19 17 23 f>2 24 03 17-62 95 99 2-53 6- Dne 19 avgusta ISOT Pšenica Rž Koruza Oves za "Ti oktober avgust *a 19 "8 oktober , am -rita as za bC fc5 « 1133 9 19 6 72 6 83 8 13 — v > n G II - M , 5 h ceneje. Meteorclosično poročilo, Viioia ned morjem 2:s. Srednji srečni tl»k 786 G(i rac > Cas opazo-vanja Stanje baro- ; metra j ▼ mm Tempera-; tura v G°. Vetrovi Nebo 17 9. : 7S6 9 15 9 al. sever jaauo 18 7. sj. 7391 11-3 ■1. jug jasno pL pop j 738 4 233 ar. Bvzh. jasno B 19. 9. £V. 17. H. :2. POP. 7399 7389 7367 ■6-8 1 13 3 26 i J aL szah brezvetrno i al. zah. jasno jasno jasno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 16 8° in 171°; norm.: 18*7° in 18 6° Padavina v 24 urah 0 0 mm in 0 0 mm Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretnžno vest, da se je naš ljubljeni soprog ozir. oče, tast. brat, bratranec in svak, gospod 2771 Josip Tfopitar nadaprevodnik c. kr. drž. Železnice danes ob l/44. zjutraj v starosti 49 let, previden a av. zakramenti za umirajoče, po dolgotrajni, mučni bolezni, preselil v večnost. Pogreb bo v sredo, dne 21. t m. ob y£5. popoldne iz hiše žalosti v Sp. Šiški, Lepodvorake ulice št. 222 k Sv Križu. ZadnŠne maše se bodo služIle pri čč. oo. frančiškanih V Sp. Šiški, 19. avgusta 1907. Frančiška Kopitar, roj Deiainger, soproga. - Maks Kopitar, Bin — Bficl Kopitar roj. Cesar, aneha Dr. Jul. Schuster se Je vrnil. im Marija Zalarieva naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok Ralmunda, Viktorja, Ludovlka, Mart e in Albine, da je njen ljubljeni soprog, gospod JVtihaet Zalar nadsprevodnik južne železnice v p. včeraj dopoldne po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 59. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil jutri, dne 20. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 26 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 2770 V Ljubljani, dne 19. avg. 19U7. Zahvala. Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so nam ob smrti naše ljube, dobre soproge ozir. matere gospe Julijane Globočnik |{tako ljubeznivo izkazovali sočutje, in pa vsem onim, ki so spremljali drago pokojnico na zadnje počivališče, ter darovalcem lepih vencev izrekamo najtoplejšo zahvalo. 2772 V Ljubljani, dne 18. avg 1907. Žalujoči ostali. Delavca vajenega izdelovanja sodavice in pokalic, spre.me takoj v sluibo 2 68 Franc Eržen v Hrastniku pri Trbovljah. Zanesljivega, v ključavničarstvu izvežbanega strojnika išče večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod nI. A. D." na upravništvo lista. 2757 2 Prodaja Stekleno7 jtena za pisarno se poceni proda« Ogleda se lahko na Dunajski cesti fttev. 16 ¥ skladišču moke P. Majdič. 2762-1 Gospodična s trg ivskim kurzom, vešča stenografije (n pranja na stroju, išče primerne Slutbe. 2419—5 Ponudbe naj se blagovolijo poslati na Alojzija Pogačnika« Miklošičeva cesta it. 6. iT obstoječa iz zvite, 2 uaslanjačev, 4 baršunastih atolov, mizice in zagrinjal le do prodali Poisve se v Školjib ulicah st. 9f II* nadstropje na desno. 2752—2 Preda se skoraj novo uniforma za železniškega uradnika. Pogleda se lahko pri Goldmanu, krojaču v Židovskih ulicah št. 8 ¥ Ljubljani. 273j- 3 • 1 Pri podiranja starega Župnišča pri Sv. Jakoba v Ljubljani in dveh so aednjih hiš v Fiorjanskih ulicah št. 18 se prodajo okna, vrata, peči, štedilniki, les in železje. Natančneje se poizve od 8- do do 10. ure na licu mesta. Filip Supančič mestni stavbnlk. 2/73 1 o a^ 9 2767—1 v trgovini z mešanim blagom, posebno izurjen spreten prodajalec, se sprejme takoj ali pozneje v trgovini M. Elsner v Litiji. Zelo dobro vpeljana žgonjekuhorila v bližini Ljubljane z mnogo Odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Deuarja je treba 12.000—20.010 gld. 2V6- 2 Ponudbe pod »Priložnost 224" na upravn.štvo »Slovenskega Naroda**. (Stari trg St. 2) 2;es se je vrnil. = Razpis. Za popravo, razširjenje in kanalizacijo cesto skozi JVtojstrano, občina Dovje, politični okraj Radovljica, na 10.749 J( prora-čunjena dola in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na euotoe cene proračuna naj se predlože do 31. avgusta t. 1. ob 12. opoldne podpisanemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe ceste skozi Mojstrano44. Ponudbi mora biti dodana urečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbuih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Podpisani odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni na Dovjem. Cestni odbor v Mojstrani, dne 14. avgusta 1907. Jože Košir načelnik. 2739 2 hladno in mirno, 4 sobe, del vrta itd. v Novi ulici št 3, II. nadstr. se radi odpotovanja takoj ah pozneje odda. Poprašati je ravnotam. 27.v—2 Kuharica katera razume gospodinjstvo, se s I. septembrom t. 1. sprejme v stalno SlUŽbOa Plufa po a.»g v«tu 2 68 2 KflBEl jjjjjjjjg na TOnlM. Deklico iz pošlene hiše s primerno šolsko izobrazbo, veščo slovenskega in nemškega jezika, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji tvrd k a I. V. R., Sv. Križ pri Kostanjevici. 2/ti6 1 Trgovec želi prevzeti ali kupiti trgovino z dobrim prometom v kakem večjem kraja, oziroma priatopi tudi kot kompanjon k debremu prdjetju. Zmožen je popolnoma trgovskega poslovanja. Ponudbe je vposlati na rjpravništvo „Sloveu. Narodau do 26. t. m. pod šifro Zmožen". 2765—1 dobro dresiranoga kupi takoj Janko Modic Jun. Nova vas pri Rakeku. Ov» dobra 2751-2 v se takoj sprejmeta v trajno delo. Ferdo Primožič, mizar, Hilšerjeve ul. 5. Prav lepo stanovanje a S Hohami se takoj odda. Nizka najemoma 1 Izve se v trgovini Ivan Miklauc, v LJubljani. 2735—3 Jožef Logar 2748 2 bo imel prihodnji mesec na prodal par vagonov belega in Črnega grozdja Kdor ga želi imeti, dobi vzorec, ldei zanesljiv 3~- Kauarno .Leon' V Ljubljani na Starem trgu št. 30 osak torek, sredo, četrtek 97 soboto in nedeljo 33 oso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. hlapec za vsako delo z daljšimi spričevali, če mogoče vojaščine prost, se sprejme takoj. Plača 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2 06—s Ponudbe na upravniStvo „Sloveu, Naroda" pod „hlapec 2Z31' Na Jesenicah se bo prodajalo 2702 4 od 12. avgusta naprej špecerijsko = in drugo blago iz konkurza V. Šešeka na drobno in tudi trgovcem v večjih partijah. IFrocia, se konj močan in zelo leporasel dober za vožnjo in ježo. 2763—2 Zraven se proda tudi kompletna jahalna oprava in eleganten dvokolesen vpreini voz s celo opravo. Natančneje se izve v uprav-nifttvu »Slovenskega Narodau. Samo 6 dni Havre-NewYork samo oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubljana Dunajska cesta 18 £jnbljans ▼ novi hlsl „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rigovcu" 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 18-94 Podružnica v IFLJETU. Btrltarjeve ulico it 2. Podružnica ¥ CELOVCU. it fond H obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 41/i'/o od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasUa za subskrip- cijo deležev snujeCe se ..Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500-—, 100O—, 5000 — in 10.000. Rentnl davek plute banka sama. Hentnl davek plača banka Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Basel, Pariš, JCavre v Ameriko. I Veljavne vozne liste In brezplačne pojasnila daje za vse slovenske pokrajine H 4626-37 Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto P us tos 1 emsek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*1. D16C 1963 2