3%haja Ivikrdmiedšnt v torek, četrtek, soboto. tissue d lhreetimc.* aueek. 7lies dajj, Th urs-stdzidarje tudi pomožni mornariški tajnik Theodore Roosevelt. POINCARE DOBIL ZAUPNICO. NOVO Pariz. — Francoski senat je danes volil z 180 glasovi proti 109 za nadaljno zaupnico ministrskemu preds. Poincare-u. S tem je senat pokazal, da soglaša z njegovo politiko proti Nemčiji.. -o- BIVŠI ILLINOIŠKI SODNIK UMRL. Long Beach, Cal. — Predsi-nočnjim je preminul v tukajšnjem Kennebec hotelu P. Hand bivši illinoiški sodnik. Hand je bil član illinoiškega vrhovnega sodišča nad 8 let. -o- TURČIJA HITI S PRIPRAVAMI ZA VOJNO. Carigrad. — Iz vseh delov Trakije, ki so jo Turki zasedli po Mudanski konferenci prihajajo poročila, da Turki dovaža-jo municijo, topove in drugo vojno orožje, čez ožine v Traki-jo. Tudi je prišlo 7 tisoč turških vojakov zadnji teden. — Iz Winchester, Mass. se poroča, da je sinoči skočil iz tira brzovlak New Hampshire Express in da se je pri nezgodi ponesrečilo nad 50 potnikov. Smrtnih slučajev ni. — Druga železniška nesreča se je zgodila včeraj blizu Ben-kelman, Nebraska, skočil je s tira brzovlak štev. 2. na Burlington progi vozeči proti Chicago. Strojevodja je bil na mestu u-bit. Ranjena sta samo dva pqfc nika. * — V Sioux, Ia. je bil včeraj obsojen na 8. let težke ječe črnec James Pennington, ki je baje umoril nekega črnca Henry-a Jakson. — Iz Oklahome City poročajo, da je prestopila North Canadian reka svoje bregove in poplavila celo okolico. Nad tri sto posestnikov je moralo radi po-vodnje zapustiti svoja domovja. — V Toledo, Ohio sta bila obsojena Eddie O'Brien in James C. Olson na 50-let ječe v Atlantski kaznilnici, ker sta baje sodelovala pri poštnem ropu, v katerem je gotovi banditski gang oropal pošto v Toledo za I milijon dolarjev. — Iz Bensona, Arizona se poroča, da je sinoči ubila eksplozija treh smodnišnic 4 čuvaje, ki so bili v službi pri Apache Powder Co. Vse štiri čuvaje je raztrgalo na kose. Eksplozija je bila tako silna da je zračni pritisk v bližini pretrgal telefonske in brzojavne žice. — Včeraj so pričeli v Chicago z delom za gradnjo 400 čevljev visokega stolpa, ki ga bo postavila chicaška Tribuna na Zgornjem delu Michigan ave. Stolp bo baje pravi umetniški kras za Chicago. —* V Little Rock, Ark. je udarila včeraj strela v tamkajšno publično šolo in ogenj je uničil dobršni del poslopja. Materialna škoda se ceni nad 50 tisoč dolarjev. — Krvava statistika pokazuje v Chicago od novega leta do danes 251 smrtnih avtomobilskih slučajev, 94 od munšajna in 90 od revolvarskega streljanja. — V Helena, Mont, so čttli potresne sunke predsinočnjim. Sunki so se pojavili dvakrat. — V Hibbing, Minn, se je predvčerajšnjim ubil Jugoslovan Tom Smallovich, ki je bil vposljen pri Winston Dear Co. Padel je z razstresevalnega stroja in si prebil lobanjo. — V New Orleans, La. imajo zdravniki pred seboj ženo, ki je bila zabodena v srce, a živi. Zdravniki so ji zašili srčno mreno in znamenja kažejo, da bo prebolela. GRKI SE ZBIRAJO ZA VOJNO. Ameriški guverner Allen iz Kan-sasa, ki je potoval čez Traki-jo pravi, da je 200 tisoč Grkov pripravljenih. Lausanne. — Dočim se na Lo-zanski konferenci poganjajo za zaprtimi vratmi in svet le malo zve za primitivne rezultate, ki jih rodijo dnevni sestanki raznih državnikov, se Grčija radikalno pripravlja za vse slučaje. Kan-saški guverner, ki je pred tedni odpotoval na bližnji vzhod, da sam vidi posledice minule Gr- Prva slovenska brezžična postaja. Zdaj je toliko kakor gotovo, da bodo zgradili prvo brezžično postajo v .Sloveniji blizu Domžal. Izmed vseh štirih za zgradbo brezžične postaje pripravnih stavbišč, namreč pri Preserju, Škofljici, Trzinu in Domžalah se je odločila poštna uprava za Domžale. Sicer je tudi trzinska okolica jako pripravna za nameravano brezžično postajo, pa so ondotni posestniki stavili tako visoke kupne cene za svet, da so se pogajanja razbila. Te dni so si ogledali domžalsko stavbišče nemški inženirji iz Berlina ter načelnik tehniškega oddelka ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Upati je, da se z zgradbo kmalu prične. Z novo moderno napravo bodo Domžale vsekako dosti na veljavi in zanimivosti pridobili. Škof Karlin bo blagoslovil 2. junija novi del okrajne ceste, ki vodi iz; Ptuja na Ptujsko goro in 3. junija pa se bo delila na Ptujski gori sv. birma. Cerklje ob Krki. Občinski od- TAJNOST K. K. K. V NEW YORK DRŽAVI NEMOGOČA. Albany, N. Y. — Guverner Smith je danes podpisal predlogo, ki zahteva od sedaj naprej kot državna postava, da se mora vsaka organizacija, ki šteje več kot 20 udov registrirati v uradu državnega tajnika, ter mora vsako leto in vsako spremembo svojih pravil vknjižiti v tem uradu. S tem je tajnost Ku-kluxklanov odpravljena. ZOPETNI ULTIMATOM KI, TAJSKIM BANDITOM. Vsa pogajanja ne izdajo nič. —* Banditi drže ujetnike v gorovju. — Nevarnost je da obole. ško- Turške vojne, je potoval bor cerkljanski je v svoji seji skozi Malo Azijo čez Carigrad in Trakijo. Predvčerajšnjim je dospel v Lausanne v Švico in izjavlja, da se ob zapadnem bregu Marice kar tare grškega vojaštva. Iz zanesljivih virov je izvedel ,da ima Grčija pripravljenih nad 200 tisoč mož, in da v slučaju sovražnosti bodo v Carigradu tekom dveh tednov. Tudi Francija in Anglija baje vodita poganjanje v Lausanne pod pretvezo, in mejtem pridno zalagajo Grčijo z municijo, pa tudi same se temeljito pripravljajo na udarec. Francozi v Siri- dne 22. aprila t. I. imenoval častnim občanom občine Cerklje poslanca Antona Sušnika in Mateja Tomazina, kaplana v Cerkljah. Oba odlikovana gospoda sta si stekla velikih zaslug, da se je zgradil tako dolgo zaželje-ni most na Krki pri Cerkljah. Velika tatvina v Balkanski banki. V prostorih "Balkanske banke" v Zagrebu je bila pred nedavnim časom izvršena velika tatvina. Ko je blagajnik omenjene banke odštel odposlancu banke R. Sever d. d. v treh zavojih 300.000 Din. sta na zagoneten riji stalno dovažajo ojačenja' način izginila dva zavoja, pre-kjer se šteje francosko moč že! dno jih je prevzel in preštel od do 40 tisoč mož. Pa tudi Turki imajo močno armado na sirski fronti, ki šteje do 50 tisoč mož. Iz tega tihega pripravljanja ne more slediti drugega kot spopad. Turčija bodo temeljito o-strigli in potem bo mirna. Glavna naloga zavezniških diplomatov v Lozani je sedaj dobro razdvojiti Rusijo in Turčijo, ko bo to doseženo bodo poropotali s Turčijo, ki bo morala plesati, kot bodo žvižgali antantni gospodje. -o- JAPONSKO - RUSKO TRGOVSKO POGAJANJE. Tokio. — Mej rusko iztočno republiko in sovjetskimi zastopniki se vrše pogajanja glede japonskega uvoza v Sibirijo. Do pogodbe bo težko prišlo, ker interesi obeh tako Boljševikov kot Japoncev se križajo. -o- NORVEŠKI PREDSEDNIK UMRL. Christiania. — Ministrski predsednik Norvegije Otto B. Halvorsen je včeraj umrl v tem mestu. Halvorsen je bil vodja norveške konservativne struje. Ministrski predsednikje bil že v drugič. V zadnjič je nastopil zadnjega marca, ko je resignira-lo, tedanje ministrstvo radi nor-veško-portugalske uvozne pogodbe. -o- JUGOSLAVIJA ZBIRA SVOJE ČETE. Dunaj. — Bu%arske obmejne straže poročajo, da se zbira ob bulgarsko-gTŠki meji večje erio-te Jugoslovanskega vojaštva. Kakšen namen ima to vojaško koncentriranje poročilo ne omenja. poslanec banke R. Sever. Policija je takoj uvedla preiskavo. Sumljiva oseba, ki je najbrže izvršila tatvino, je bila aretirana včeraj v Mariboru. Strupena klobasa. V nedeljo dopoldne je 21-letni pivovarni-ški delavec Ivan Tuch v Mariboru po zavžitju klobase začutil močne bolečine. Ker so iste postajale vedno večje, so Tucha prepeljali v bolnišnico, kjer se je ugotovilo, da je zastrupljen. Zopet spopad orožnikov z razbojniki. Na meji Hercegovine in Črne gore je prišlo prošli mesec do spopada med orožniško patruljo in razbojniško četo Muje Bašoviča. Dva orožnika sta bila ustreljena, razbojniki pa so pobegnili preko črnogorske meje. Zasledujejo jih na obeh straneh. Tolpa kestoji iz šestero mož. Umrl je 30. aprila v Vipavi g. Franc Radoslav Silvester, po- lijrKrTO'r-DCV-T sestn'k, trgovec in znani pesnik. MMIbIKi>M,pokopali so ga v sredo, dne 2. maja. Blag mu spomin! Drobne vesti. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je bila aretirana 17 let stara Julijana Vrabič iz Huderij pri Trebnjem, pri kateri so našli kriminalni organi blaga in denarja v vrednosti 20.-500 kron, Icar je vse ukradla v Huderjih ter se s plenom pripeljala v Ljubljano. — Na kolodvoru v Dravljah sta prošli petek dva vajenca iz Ljubljane kradla medenino in odšla z njo proti Ljubljani. Neki čuvaj, ki je mlada uzmoviča opazoval, je o tatvini telefonično obvestil policijo v Šiški, ki je vajenca v Šiški prijela in spravila pod ključ. Medenina pe bila vredna nad 10.000 kron. Peking. — Kitajska vlada je danes poslala po posebnem vladnem selu končni in zadnji ultimatum, da morajo banditi izpustiti tujezemske ujetnike, sicer se bo porabilo vse državne vire,, da se bo bandite polovilo in razorožilo in temeljito kaznovalo za vsak najmanjši čin, ki bi ga skušali napraviti ujetnikom banditi. Včeraj sta imela daljšo konferenco tudi minister Schurmatl iri ameriški general O'Connor, ki poveljuje ameriškim četam v Tientsinu. Kake načrte sta napravila na sestanku ni znano. A toliko, je gotovo, da bodo ameriške čete v kratkem nastopile, a-ko ne bo vlada dosegla zaželje-nih vspehov od banditov. Mr. Powell poroča, da se je bati, da se bo pričelo mej jetniki širiti razne bolezni. Pravi, da so banditi že nad štirideset kitajskih ujetnikov pokopali v pesku v jako plitvih grobovih in da smrad od trupel prihaja iz peska in postaja od dneva do dneva neiznoznejši. Sploh pa v gorovju, kjer drže ujetnike v ujetništvu ni dobiti niti zdrave vode, kar je zelo nevarno, da se prično širiti kake bolezni. , j -o--i VLAKA TRČILA SKUPAJ. Cisco, Texas. — Kake dve milje od tukaj proti jugovzhodu sta trčila skupaj dva potniška vlaka na Texas & Pacific progi. Šest oseb se poroča, je ubitih, PROTI ROKOBORSTVU. New York. — Glasom vesti, ki jih je objavil Newyorski Svet, se formira v New Yorku organizacija, ki bo skušala vplivati nato, da se v Zedinjenih državah prepove rokoborstvo. -o- t^ ŠIRITE LIST EDINOST K^ŠIRITE LIST EDINOST. DENARNE POSIUAm Vfcrajfae cene ao Me ia&HZn** s Mm dinarjem: Ieo — Din.......$ 1.35 500 — Din. ...... $ 5.90 iooo — Din.......$11.60 250« — Din. ......$29.00 ' ' 9000 — Din.......$57.0© Za italijanske lire: 30 — Lir ........ $ 3.25 10© — tir ........ $ 5.75 1 500 — Lir ........ $27.00 1000 — Lir ........ $54-0« . Pri večjih svotah, ki presegajo m tisoč Din. ali 2 tisoč tir, damo ie posebni popust. Predno pošljete d ena* črea druge tvrdkc se spomnfte na naše podjetje, Id bo Vam poslalo Tal denar ▼ stari kraj ceneje in hitrej«, kakor kje drugje. Naše cene so rodno najnižje! Vse poiiljatre naslavljajte na? BANČNI ODDRLEK KOINOS7 zt4f W. aand. 8t CMct go. | edinost* EDINOST (UNITY.) Ishaja vsak torek, četrtek in apboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West sand Street. CHICAGO, ILL. __Telephone; Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta.....................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $i.7S 2UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for hall year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3^0 _V_Chteagp, Canada and Europe for half year.. $K7S ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vad NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. ——---- _ _ * Entered as second class matter October nth igig, at Post Office at Chicago, 11U under the act of March 3rd 1879. Nekaj o razrednem boju. Če pogledamo v liste naših "prosvitljenih" naprednih slovenskih kričačev v Ameriki, ne najdemo v njih drugega, kakor samo hujskanje razreda na razred. Razredni boj! Pod to zastavo zbirajo svoje pristaše, ki jih je seveda vedno manj in jim za -bičavajo v glavo, da edino potom razrednega, boja bodo zasijali žarki lepše bodočnosti delavskemu razredu na svetu. "Boljša bodočnost!" koga ne vlečeta te dve sanjaški besedi? Koga naj si ubogi trpin želi bolj, kakor lepše bodočnosti? Kdo si je pa ne želi? A, kako jo doseči, to je pa drugo vprašanje! Socialisti, poleg njih komunisti zahtevajo boljšo bodočnost na podlagi razrednega boja le zase, za druge razrede se ne menijo. Da se ta obdolžitev bolje podpre poglejmo za trenutek v dobo Jakobinstva na Francosko in v sedanjo dobo boljševizma in komunizma na Ruskem. V Francoski revoluciji so izganjali iz države duhovnike, redovnike in redovnice, pa tudi mnogo drugih kiteligentov je moralo pobrati svoja šila in kopita in oditi v svet. Na krmilo vlade so prišli nahujskani elementi enega razreda, ki so se progla-ševali za edine, ki so vredni, da, bi se smeli greti na božjem soln-cu. In vendar je eksistenca družbe nemogoča samo z enega razreda. Rezultati so na Francoskem kmalu govorili, kako velikega kozla so ustrelili Jakobinci s svojim nespametnim nastopom. Danes prosijo ljudi tistih stanov, ki pripadajo v tiste razrede, ki so jih preje s silo iztirali iz rodne grude v tujino, da naj pridejo nazaj in pomagajo ohraniti francoskemu narodu moralo, ker propada na vseh koncih in krajih. In na Ruskem? Isto Jakobinstvo se je ponovilo pod drugo masko in seveda v veliko večji obliki grozote kot na Francoskem. Pa prihodnja zgodovina bo prav tako dokazala, kako napačen je bil boljševizem, kako je onesrečil Ruski narod,, kakor to pokazuje sedanja zgodovina o velikanskih napakah, ki jih je napravil Jakobinizem na Francoskem. Sebičnost in nevoščljivost sta sestri, in sti prav tako stari kot človek. Od pamtiveka sti spremljali človeka po vseh njegovih potih. Kajn je prvi začel s sovraštvom do svojega brata A-belna, prvi razredni boj se je pojavil mej njima. Sebičnost in nevoščljivost te dve sestri sti nahujskale Kajna, da je pograbil gorjačo in ubil svojega lastnega brata. In Gospod se je oglasil in maščeval brata in pokazal, da je za svet ustvarjena vsa družba, vsi sloji in razredi, da so vsi ljudje izšli od njega in da so vsi vstvarjeni za življenje. Sebičnost in nevoščljivost sta igrali od tedaj naprej vedno svojo ulogo in igrate jo v družbi še danes. Ako bi se to zlo ne držalo delodajalca, bi dal delavcu, ki ga najema v svojo tovarno, da mu opravlja tam težka dela, kar pošteno zasluži in bi mu ne utrgava! zaslužka, kakor to dela. Ker je delodajalec sebičen, mora biti sebičen temu logično tudi delavec in tako se ravsata dan za dnem v družbi vsak za svoje, delavec seveda opravičeno, a delodajalec čestokrat krivično in neopravičeno. In vendar je Stvarnik oba vstvaril zase, oba sta eden drugemu koristna, ne delavec bi ne mogel izhajati brez delodajalca in ne delodajalec brez delavca. Oba sta potrebna eden drugemu in tega ne uvidita. Razredni boj se bije mej njima in to v škodo obeh. Svobodomiselstvo poošabuje kapitalista, da misli, da sme deteti kar hoče proti delavcu, da ga sme izkoristiti do mozga, da izkrvavi za njegove interese do zadnje kaplje krvi. Komunizem in socializem na drugi strani pa hujska delavca, mu vbrizguje s svojim hujskanjem sebičnost v kri, češ. sam si poišči pravico s svojo pestjo,. nobenega ni nad teboj ne Boga ne hudiča, sam si lahko gospodar če hočeš. Svobodomiselstvo in socializem sta kakor dva zapeljivca, dve mamije, ki zapeljujeta družbo vsak po svoje in jo hočeta odtegniti od tiste poti, katero je družbi pripravil sam Stvarnik. Vendar poglejmo v družbo. Ali ni družbi potreben vsak razred — ako se hoče že tako imenovati? Kaj bi počel kmet, ko bi ne bilo kovačev, da bi mu izdelovali pluge in drugo poljsko o-rodje. Kaj bi jedel kovač in vsi drugi razredi in sloji v -družbi, ko bi ne bilo kmeta, da bi obračal brazde in obdeloval zemljo, da bi rodila kruh ? Kje bi bila civilizacija in kultura, ako bi ne bilo inteligentov, ki bi širili vedo in izobrazbo? Itd. Vsak ud v družbi je potreben, vsak razred in vsak sloj. — Stvarnik je vstvaril človeka in zemljo in zastonj/je, v potu svojega obraza si boš služil svoj kruh je dejal prvemu človeku po grehu in to se nadaljuje in se bo do konca dni. Človek si pa lahko to življenje izboljšuje, toda ne z bra-tovskim bojem, ampak z ljubeznijo do bližnjega, da pomaga prenašati gorje svojega bližnjega, da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. In če kapitalisti tega nauka nočejo poznati, bodo enkrat prejeli plačilo, icalcor jo je prejel Kajn, ki je ubil svojega brata. Zato kdor priporoča razredni boj. ta priporoča sebičnost in nevoščljivost. Ta neti v družbi nemir in polaga mej njo dinamit nezadovoljnosti. Za zgled si vzemite dragi čitatelji naše socialiste in koma- niste. Ali niste prišli pred leti kot eni, kot bratje, ki govorite isti { slovenski j/zik, katerega je vas naučila slovenska mati semkaj v novi svety Ameriko. Kako je Vam zakoprnelo srce, ko se je oglasil v kakem listu pred leti nazaj kak rojak s kakim dopisom Kako ste se lepo pogovarjali mej seboj. Danes poglejte' Prej največji prijatelji, ste danes največji sovražniki. Protiverski fanatiki so iz vas naredili Kajne. Ti si "farški," te zmerjajo odpadniki. In odkod to? Odkod je prišla ta izvanredna "prijaznost" mej nas? Obrnite se na Lawndale, v Milwaukee, tam boste našli par škribantov ki izdajajo svoje rdeče liste, s katerimi so zanesli v srca nekdanjih vaših dobrih prijateljev to KajnoVo sovraštvo. Da se sedaj gledate, kakor Kajni. Tako je napravilo vedno hujskanje za razredni boj mej Slovenci. Žalostne so te razmere! Komu se ne gabijo? A kaj to mar Zavertniku in njegovim škribantom. Iz tega si kujejo svoj kruh, svojo bodočnost! O, sleparija vseh sleparij! Socialisti uče svoje pristaše, da se naj borijo s silo. da se naj polaste vse lastnine s silo. Krščanstvo pa uči naprej za pravico, a glej, da ne boš pri tem delal nikomur krivice. Tako stoji socializmu nasproti krščanstvo ponižno, kakor Abel pred Kajnom In zakaj socialist nima srca za svojega bližnjega, zato ne. ker je zavrgel nauk svojega Stvarnika, zato je nepraktičen v svojem nastopu, ker nima teh naravnih pojmov pravica in krivica, temveč mu je vsa pravica moč. Razredni boj je torej družbi škodljiv in ker ga socializem tak kakorsnega usiljujejo rdeči socialisti priporoča, zatone soci- » alizem nemogoč, ki v resnici delavskega in družabnega vprašanja rešiti ne more! "BABILON" Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava na zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan. i IZ SLOVENSKIH NASELBIN. *___ * tt ♦ * Chicago, III. — V nedeljo smo imeli v naši župniji Sv. Štefana sv. Birmo, katero je izvršil pomožni škof Chicaški Rt. Rev. E. F. Hoban. Birmanih je bilo 136 otrok. Cerkev je bila okrašena kakor še nikdar. Povsodi se vidi spretna roka naših dobrih slovenskih čč. sester. Ker je cerk- i vena barva binkoštnega prazni ka rdeča, bil je cel otar temu primerno okrašen. Ves ortar je bil okrašen z rdečimi vrtnicami pomešanimi z rdečimi nageljni med obilnimi svečnikami zlati prt z rdečo podlago, krasen nov rdeči zastor tabernakeljna obrobljen z belim okvirjem, kjer se je videla spretna umetinška roka naše preč. komisarne prednice sestre M. Sebastijane. Rdeča preproga na stojalu za' knjige — poleg tega rdeča mašna obleka na belem ozadju našega oltarja je naredilo v resnici čarobno sliko, da je vsakdo občudoval lepoto oltarja. Cerkev je bila do zadnjega ko- Vreme je bilo bolj mrzlo, po hribih je snežilo. Okoli 5. ure popoldne sem dospel v Forest City. Napotil sem se k Mrs. Gerch-manovi družini, ki so me že pričakovali, ter si veselo stisnili desnice. Po pokrepčilu smo se po-'dali v cerkev k Šmarnicam. kjer sem se potem zglasil še pri tukajšnjemu marljivemu gospodu župniku Father Jevniku. G. župnik so me zelo prijazno sprejeli in nato v nedeljo so me jako lepo pripbročili svojim dragim fa-ranom. Prav iz srca se jim zahvaljujem, ker so s tem veliko pomagali katoliškemu tisku. Lepo število novih naročnikov se je pridobilo za Ave Maria in Edinost. Najbolj sem pa dolžan zahvale cenjeni družini Mrs.- Gerch-manovi za vso pomoč pri agitaciji. ker dali so mi na razpolago svojega sina, da mi je kazal hiše. kakor tudi Mrs. Gerchman so mi sami pomagali do novih naročnikov. Tudi sem bil tekom celega bivanja v tukajšni nasel- tička nabita od obhajilne mize ?le.Ra..?lvanJs . pa do zunaj cerkve na cesti so bin,.nj,lhBgost in Prav dobro P°" stali ljudje kakor "žveplenke v ftrezenl_ BoZ -Jlm plačaj stotero škatljici. Sv. mašo je imel naš kapelan Rev. Father Leo. Po maši je pa prišel škof ob obilni azistenci desetih duhovnikov v cerkev, kjer je imel najprej nagovor v angleščini in So. Chicaški župnik Rev. Benvenut Winkler, znani sloveči pridigar pa v slovenščini. Nato je bila birma. Pri birmi smo opazili tako vzorni rgd, da smo se čudili, da je bilo mogoče pri tako natlačeni cerkvi ohraniti tako lepi red. Vsak boter in vsak birmanec je natančno vedel, kaj ima storiti, kam iti. Birmanci so sedeli v e-ni klopi za njimi njih botri. Kakor čujemo se je tudi gospod škof jako pohvalno izrekel o vsem in čestital našemu župniku za tako vzoren red. Vsi botri in botre so morali skupaj z birmanci opraviti skupno sveto obhajilo pri pol osmi maši. Tudi tukaj se je opazilo, kako je župnija sv. Štefana lepo disciplinirana. O-450 ljudi je pristopilo pri tej sv. maši k sv. obhajilu, katerega sta delila Rev. Fr. Šaloven, župnik iz La Salle in domači župnik, pa vse v tolikem redu! Ni lahko ohraniti red pri tako tesni cerkvi pri toliki množici ljudi. — Zato smo bili ponosni ta dan farani na našo župnijo. Vsi botri iz sosednih naselbin so nam častitali. — Če bo še 3. junija slavnost tako lepo vspela kakor je birma, pa bomo veseli. Faran. -o- Forest City, Psl — Dne 10. maja me je "Lukamatija" odpeljal iz Steeltona proti Forest City, kjer se sedaj nahajam. Vožnjo sem imel jako počasno, ker tukajšni vlaki počasi cinca-jo, kakor na kamniški progi. kar so dobrega storili za katoli ški tisk te dni. Zahvaljujem se tudi Mrs. Gač-nikovi za pomoč, ko so me s svojim avtojem prepeljavali od naročnikov do naročnikov. Zatem se zahvaljujem Mr. Antonu Ko-minu, kakor tudi njegovim sta-rišem za postrežbo. Obiskal sem tudi našo zastopnico Mrs. Svete, ki je že dalj časa bolna. Tudi tu sem bil z velikim veseljem sprejet in postrežen. Blagi ženi želim skorajšnega zdravja, katerega ji naj izprosi ljuba Marija Pomočnica. V Browndale se imam zahvaliti Mr. Anžlovarjevi družiry, kjer so mi tudi dali sina na pomoč pri agitaciji za naše liste. Tudi za izborno postrežbo in gostoljubnost se jim najlepše zahvaljujem. V Vandlingu mi je pomagala agitirati za liste družina Mr. Pančarjeva, zlasti tu se je dosegel jako lep vspeh, ker sko-ro vsaka hiša se je naročila na naše liste. Vsem. ki so mi pomagali agitirati in drugače se še enkrat najlepše zahvalim in Bog in ljuba Mati Božja jim povrni stotero, kar so storili te dni za katoliški tisk, ki je nam Slovencem v Ameriki tako silno potreben. Sploh pa se moram pohvalno izraziti o tukajšni naselbini. Rojaki so jako postrežljivi in radodarni. Tudi novega gospoda župnika jako ljubijo in pridno sodelujejo. Prav tako, le tako naprej, le sloga bo rodila vspe-he. — Te dni je ubilo tukaj enega premogarja rodom Poljaka. Ubilo ga je v rovu na mestu Nesreča pač nikoli ne počiva. Leo Mladich, pot. zastopnik. xs. Prizor. Major, Trnovski, Jelka. /TRNOVSKI: Bog vas sprejmi, gospod major. Stojim vam na uslugo. MAJOR: Imam li ča^st govoriti s hišnim gospodarjem? TRNOVSKI: (vzdihne) S hišnim gospodarjem? To sem jaz. \ MAJOR: Ne zamerite: noč, nevihta! TRNOVSKI: Že dobro! Bodite kar domači! V moji hiši se dobro spi. Moje postelje slavijo po vsej deželi. MAJOR: Vaš gostoljubni sprejem me je zelo razveselil, Za kar sem vam iskreno hvaležen. V znak hvaležnosti hočem poskusiti. da Vas sprijaznim z možem, ki je meni drag in s katerim živite v velikem sovraštvu. TRNOVSKI: Ne razumem vas. MAJOR: Moja navada je, da govorim odkritosrčno. Vi sovražite gospoda Trnovskega? TRNOVSKI: Koga? MAJOR: Gospoda Kazimirja Trnovskega. TRNOVSKI: Ha, ha, ha! Čemu bi ga sovražil? MAJOR: Er z grofico Bandiero ste hoteli prvi plesati TRNOVSKI: Jaz? Plesati? Povej ti, Jelka, kaj misliš? TRNOVSKI: Mene si je izbrala? MAJOR: Ne vas, gospoda Trnovskega. TRNOVSKI: Ali čuješ, Jelka? MAJOR: Mož vaše starosti — oprostite — bi ne smel biti tako sovražen. S tem sicer nikakor ne zagovarjam gospoda Trnovskega, kajti poznam ga dobro, čeprav ga že nisem videl šestnajst let. TRNOVSKI: Dobro ga poznate? Ha, ha, ha! MAJOR: Grom in strela! Če ga poznam? Včasih je mab prismojen, to je res, vendar pa dobra duša, ki nikomur ne skrivi niti lasu. TRNOVSKI: Kaj? Prismojen sem? V moji hiši se me drznite zasmehovati? MAJOR: Kdo vraga je imel vas v mislih? TRNOVSKI: Da sem prismojen? Tega ne trpim v svoji hiši. MAJOR: Veseli me, da se potegnete zanj! TRNOVSKI: (Jelki) Ali slišiš Jelka? Meni se zdi, da mož ni pravega razuma. JELKA: Jaz mislim ravno tako. TRNOVSKI: (zase) Smili se mi! (majorju) Gospod major, pojdite z menoj, večerja je pripravljena in če vam je prav, izpije-va čašo na zdravje gospoda Trnovskega. MAJOR: Iz srca rad! TRNOVSKI: Prosim, kar vstopite! (Oba odideta) JELKA: In temu prismodetu me je teta obljubila! (Odide za njima) 1 Zastor pade. ČETRTO DEJANJE, j. Prizor. Maks (sam), pozneje Fric, sluga Franc. MAKS: Oho, zopet so me imeli v pasti! Žal, da se je major tako hitro fzdal, sicer bi ne bilo smeha ne konca ne kraja. A, kje neki je bil Franc? Njemu ne prizanesem, (pokliče v drugo sobo) Franc, Franc! FRANC: (pride hitro) Želite, gospod Maks? MAKS: Kje je Fric? FRANC: Šel je k gospodu župniku. MAKS: K župniku? Čemu tja? FRANC: Na tarok, MAKS: Pojdi ponj in mu reci, naj pride takoj sem, da se razgovoriva o važnih zadevah. FRANC: Takoj, gospod Maks. (Odide) MAKS: (sam) Poštni voz ne sme biti naročen le za kratek čas! Vendar, če mi ne zaupa? Prav za prav bi mu ne smel zameriti, ker so mu znane moje muhe. Stoj, v žepu imam še Jel-kino pismo na očeta, ktero mi je dala zjutraj! Naslova nima, ako vsebina — (hitro pogleda pismo) Izvrstno! Vsebina je res dvoumna, kakor da sva se zmenila. Aha, že teče po stopnjicah. Le pridi in pridi! j t 2. Prizor. Maks, Fric. FRIC: Kaj želiš? MAKS: Imam dobra poročila o ljubeznivi Jelki. FRIC: Me hočeš morda že zopet zvoditi na led? MAKS: Bog varuj ! . FRIC: Veš Maks, kravjega hleva ti nikdar ne pozabim. MAKS: Sem morebiti jaz kriv, da je zadržala nevihta Jelko? — FRIC: Vse skupaj samo sleparstvo. MAKS: Fric, poslušaj me in spoznal boš mojo poštenost FRIC: No, kaj je? MAKS: Čuj, Jelko hočejo po vsej sili omožiti. FRIC: Že zopet nova pravljica. MAKS: Neumnost! Naj bo že kakor hoče, a ženin je že v hiši. FRIC: Kje, kdo? MAKS: Nesrečno dolgočasen človek, neki major, ki ne govori o ničemer drugem kot o svojih krvavih junaštvih. FRIC: Kje pa je? MAKS: V obednici. Če bi ne tarokiral z župnikom, najbrže bi ti že več "ne dihal. FRIC: '(prestrašen) Kako, zakaj? MAKS: Povem ti, mož je srdit kot Samson in če ga pogledaš, mislil boš, da je Metuzalem v dragonski uniformi. FRIC: Zakaj je prišel tako naglo sem? . MAKS: Teta je pisala ponj, da se znebi Jelke. FRIC: In kaj pravi Jelka? (Dalje prihodnjič.) "BDINOST" ZA IDEJE NAŠIH ORLOV. (Konec.) pa naša lastna malomarnost * kriva, da pustimo katoličani svojo njivo sovražniku, da na njo seje svoje strupene sadove forezverstva. Prav nič ne pomislimo na besede sv. Evangelija, ki pravi: "Drevo, katero ne rodi dobrega sadu bo posekano in v ogenj vrženo/' Toraj ne samo, da k temu, kar se godi ponižne molčimo, marveč zapademo tudi ker ne rodimo nobenega sadu za dokaz, da imamo versko prepričanje, "ker vera brez dobrih del je mrtva." 'Vem. da to moje pisanje ne bo našlo drugega, kakor da bodo o-ni kateri so pri tem prizadeti brili norce. Ali meni je malo zato, kaj taki poreko, saj vseh dni še ni konec--* ~ V stari domovini po vojni, odkar se na novo organizirajo "Orlovske organizacije," katere je osnoval in ustanavljal najprvo rajni Dr. Ev. Krek je zavladal drugi duh, te organizacije so se zanesle in razširile po vsej Jugo-'boljševizma." In dalje pravi slaviji, zedinili so se Hrvati in nobenega časa ni za odlašanje, Slovenci in letno prirejajo veli- (mi moramo združiti vse naše na-ke manifestacije. Začasa, ko sem pore za pomoč našim Ruskim bil v Mariboru na I. Jug. Tabo-, bratom. To zahteva od nas krni je bilo okrog 50 tisoč katoli- ščanska humaniteta in civiliza- domestil njega. pne organizacije. Brez te smo-nič! Le z močno organizacijo za nami bi bili nekaj, pred katerimi bi se pričele tresti hlače našim nasprotnikom. Organizirajmo se, in jačimo svoje čete, sebi v zaščito in obrambo — a so vragu v strah in trepet! Če prezremo te kritične trenutke, ki nas vabijo na resno delo potem zaslužimo po pravici resnega maščevanja* ker čas je dan nam na razpolago, a mi ga nočemo, rajši ga tratimo in prepuščamo sovražniku. Če bomo držali še naprej križem roke bo naša malomarnost poplačana s žalostno usodo, s tisto krvavo usodo, s katero se plačuje Rusko malomarnost pred našimi očmi. Mi vemo, kaka je ta usoda, statistika jo nam slika s svojimi trideset milijoni človeških žrtev. Ni to dovolj strašni portret te usode? Zemlja se stresa, ker ne more požirati je pahnjen od protikrščanskega •boljševizma." In dalje pravi: "In kov iz vseh delov nove države, cija Francoskem, lansko leto v Brnu na Moravskem, katerega se je u-deležilo nad 100 tisoč ljudi, kar mi je poročal moj prijatelj Mr. Pucelj iz Ribnice, katerega pismo bom o priliki priobčil. Odkar so Sokoli postali v domovini za Vero nerodoviten sad in še celo naravnost nasprotniki vere, odtedaj so zavzeli njihove prestore "Slovenski Orli", borba se vodi odločilno in nobeden ne more viseti na plotu mej prepričanji; mora biti mrzel ali pa gorak. vsak mora pokazati pravo barvo, in tako je prav, tako bi moralo biti tudi tukaj. Kaj bi se hlinil in kimal za groše in prodajal prepričanje. da smo bili preboječi pred onimi. kateri vpijejo pod masko, da so za delavca, pa ne za katoličana. Kdo od katoličanov pa ni delavec? — Če je kdo pošten in dober delavec je edino le veren katoličan, ki prenaša z zadovoljno-stjo muke in trpljenje z upanjem, da vse kmalu premine in zatem da sledi neminljivo plačilo. Da cenjeni čitatelji, vse križem sveta se organizira in hiti v skupine. Le mi katoličanje pustimo vse v spanju miru. Če bi bilo v nasprotnem taboru tudi tako, naj bi bilo, a ni, tam se dela s polno paro, sejavci sejejo ponoči in podnevi, a mi držimo križem roke. Nasprotniki se poslužujejo vseh mOgočih načinov. Nobeno hinavstvo jim ni preveliko! Svoja široka usta odpirajo in kriče, da delajo za delavca, a za hrbtom se mu smejejo, ker molzejo iz njegovega žepa dolarje, katere mora delavec krvavo zaslužiti. V ovčji obleki 7ASTAYE bandera, reeali ie in zjate ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN. 3X07 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. mm UMETNIŠKI FOTOGRAFIST ^DELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SV0J POKLIC VRŠI ŽE 8 KLETNO IZKUŠNJO! prihajajo, ko farbajo delavce, a natihoma brusijo svoje meče, s katerimi nameravajo v tebi uničiti vse vrline, ki si jih kdaj podedoval od tvojih vernih slovenskih starišev. Toda mi spimo naprej. Ne ganemo se! In ko vendar živa »dejanja današnje dobe nas opozarjajo, kaka velika katastrofa zna priti nad nas, ako bomo še nadalje dremali. Krvava peklenska drama, ki se odigrava v poglavju za poglavjem na Ruskem v najbolj odurnem brezsrčnem duhu, ki ga pomni zgodovina nas ne zdrami, dasi je to klic in opomin na ves krščanski svet, da se naj »drami in pripravi, zakaj resni trenutki se bližajo, ko hoče najodurnej-ša reakcija laži in teme zavladati nad svetom in krščanstvom. Kako prav svari krščanski svet kardinal Mercier v svojem članku "For Russia's Redemption," kjer pravi: "Rusija je v velikanskih razvalinah in dolžnost vseh ljudi je, da se združijo in skušajo rešiti Ruski narod iz nesrečnega položaja, v katerega.. ČE BI DIOGENES DANES ŽIVEL. Diogenes, slavno znani grški filozof (412-323 pr. Kr.)f je učil, da moder človek, ako hoče biti zadovoljen, mora sovražiti bogastvo, moč, sploh vse, kar je nepotrebno. Hodil je bosonog, spal je v sodu in vrgel- je celo stran lesen polnik, ko je videl nekega dečka zajemati, vodo z dlanjo. Ampak če bi živel danes, bi prav gotovo pristal na to, da ena stvar ni odveč in to je Tri-nerjevo zdravilno grenko vino. To vino je potrebno za tisoče in tisoče. Mr. Jos. Janaček, Frankfort, N. Y., je priporočal isto svojemu gospodarju, domačinu, in 6. aprila, ko je ponovil naročilo, nam je pisal: "Rekel mi je, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljše zdravilo, ki ga je kedaj poskusil in da ne bo nikoli brez njega. Isto mu čudovito pomaga, počuti se mnogo boljše in je močnejši, dobil je zopet dober tek in dviganje, ki ga je napadlo vsak dan, je prenehalo." Vsak lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi, poskusite ga! , O PRILIKI SREBRNEGA JUBILEJA se priporočam vsem rojakom iz okolice, ki bodo na ta dan pose-tili redko slavnost 25-letnice naše župnije, da bom imel te dni na razpolago prenočišča, vsakovrstna izborna okrepčila itd. Vsem se najtopleje priporočam ! JOHN VIDMAR, Slovenski gostilničar 2346 Blue Island Ave. Chicago. .nedolžne krščanske krvi, ki jo-govarjali, so sokrivci in verski Nam je predvsem potreba sku- j preliva nesrečni Ruski narod po zaslugah modernih Neronov Lenina in Trockija. — Pa prihaja v ovčjih oblekah naše slovensko rdeče časopisje in hinavsko zavija — a bridko resnico zamolči! Vse to je mogoče na zemlji — hvala Bogu, da ni še vseh dni konec — še vse bo prišlo na račun. Zberimo se skupaj in organizi-rajmo se. Glejmo z jasnimi očmi v bodočnost in storimo kar je mogoče in kar se da storiti, da se krepko organiziramo proti rdeči gardi, ki se pripravlja, da strmoglavi krščansko kulturo in civilizacijo. Če nas dobe nepripravljene, potem smo po lastni krivdi mi zanemarili in vsi oni, ki se štejejo za katoličane in na današnje proti verske napade molčijo, ko bi lahko od- izdajalci, kajti mi vsi imamo zdrav razum od Boga, vemo, kaj je prav in kaj ni prav, vemo kaj je naša dolžnost, pa ničesar ne storimo, ,ali iz strahu, ali pa iz dobičkaželjnosti. Sodrugi katoliki! Vzbudimo se! Čas prihaja! Prihaja z vso svojo resnostjo. Ne sedimo do-doma za pečjo, mejtem, ko je sovražnik z vsemi silami na delu, ker če bomo, bomo enkrat temeljito obžalovali. Naprej za krščanske ideale! Naprej za orlovske organizacije! Oglasil se bom še večkrat. Ostajam čitateljem odkrit in naklonjen. Anton Grdina. -o- Mati, ki svoje otroke opravlja, taka mati opravlja sama sebe; kakoršno drevo — tak sad! Telefon: Canal 2138 — Ako tvoj sosed ni naročen na list Edinost, nagovori ga, da se naroči. Katoliški list v vsako hišo naj bo geslo katoličanov! POD CENO. Se proda 6-rentna zidana z ploščami krita hiša na 22-tem Streetu blizu Slovenske Cerkve. Ima veliko predstrešje. in velik garage od zadaj prostoren za tri kare. Elektrika in gas. hiša je v dobrem stanju, renta se mesečno za $136.00. Cena $12750.00. Oglasite se pri: - FRANK KOSMACH, ali pri Emil A. Basener, 2116 West 22nd Street. MIIMIMM In na drugem mestu nekaj tudi iz Francije in nad (zopet pravi: "Svetovna vojna je 400 Čehov in Slovakov je prihi-t tekom štirih let pobrala do 10 telo na slavnost svojih južnih milijonov življenj. A kaj je to slovanskih bratov. Leta 1921. se .proti ravnanju krvnikov bolj-je Tabor vršil v Strassburgu na ševikov? Boljševiški socializem je poslal na drugi svet od 20 do 30 milijonov ljudi ... Ni moj namen sugestirati, da se mora rdeče krvnike s silo razorožiti; a eno je, čim dalj jih bo svet gledal križem rok, temvečje krvnike bo imel ored seboj . . ." Tako je tudi z nami. Kd bi bili mi Slovenci pred petnajstimi leti nastopili odločno in nevstra-šeno z agitacijo za svoje krščanske ideale, bi bili tudi daleč naprej, kot-smo danes. Ne rečem s tem, da se- ni ničesar delalo. Delalo se je, a kako? Posamezniki so tu pa tam odbijali napade. A kaj je posameznik proti močni nasprotni organizirani vojski? Ničesar! Njegov glas če Mi vsi bomo enkrat spoznali, itudi krepak, je le glas posamez- IMENIK :-: ki se dobe knjigarne IIIIIIMIIIIIIMMIIIII^ S KNJIG v zalogi :-: Edinost 1849 West 22nd Street Chicago, III. mi« s MOLIT VENIKl. ANGELSKA za dečke (teko ee atrwzo pri av. maai -$ i/Evila. vcULNA. »mamice - uuhuvNl Boj - uuSA PuPOLNA DUŠA SFUKUKNA . - fiuuTEJA. . - lL Duhovne zakladnice kempetua Tomaža MAJ NI KOVA KRALJICA MOJ lOvAKlS .05 l.uo 1.00 1.00 1.00 .45 .»6 1.00 2.60 .35 .35 .35 1.00 1.25 .15 1.00 .95 .95 .95 .25 nika. in ko on izgine iz površja ni za njim nikogar več, ki bi na- IŠČE SE TYPISTINJA, vešča angleškega in slovenskega jezika ter splošnega dela v pisarni. Služba stalna, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na: EDINOST PUBL. CO. 1849 West 22nd St., Chicago, 111. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J. Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja. Upr. Edinosti in Ave Maria. NEBEŠKA Hrane l. in II. sv. e »125. UdKWMK D&. NAJSV. IMENA — UtfREDNiK Krščanskih Meter - otJKKDNiK ze Ul. red av. Frančiška PRESVETA EVHAR1STIJA _ PRIPRAVA NA SMRT _ Sv. KRIZE V POT - SV. ROŽNI VENEC - SMARNICE, Volčič _._ SMARNICE, L. Skufca _ »MAHNILE irskega i upnika - VODNIK lil. reda _ ANGLEŠKI MOLITVENIMI. KEY OF HAEVEN. molitvenik pripraven za vsakogar priročne oblike v različnih vezavah, cena _od 60c. da . 2.00 THE CHILD'S PRAYER-BOOR molit- venik za otroke, cena - od25c. do_ 1.60 THE DEVOUT CHILD, mali moUtvenik za otroke _ .10 THE YOUNG MAN'S GUIDE. moUtvenik za mladeniče _ 1.50 THE YOUNG GIRL'S GUIDE, molit- venik za dekleta _______ 2.00 VISIT TO THE MOST HOLY SACRAMENT. molitve za vsak dan v mesecu, pripraven za vsakega kristjana _ 1.50 Poleg navedenih, sprejemamo naročila sa vae angleške molitvenike. ki jih je mogoče dobiti pri večjih knjigo-tržnicah. HRVATSKI MOLIT VENIKl. VRTEC GOSPODNJI. vezan v usnje _$ 1.00 1.00 1.25 2.00 1.75 2.00 1.00 1.50 PROSLAVA CIRILA IN uealamacije in prison METODA. 'IauJA, l.1 sv. Donna Diana . . __ iRUBADUK. opera - V OljJUUUiN . . -—. auOVENaKl ODEK 1. sv. igre za metu« vloge :£>lovenaai oder Pri kapelici m "Čarovnica" _ aliOVk^Ski ODER lil. zv. V boju za poaiic. možne vloge. Palčki, mešane vloge ZtiiRKA LJUDSKIH IGER: 3. uocinsiti tepček - zvesek RAJSKI CVJETOVI, vezan v usnje _ UTJEHA STAROSTI _ SLAVA BOGU, črna koščena vezava SLAVA BOGU. vatirano usnje _ PUT V NEBO,_ od $1.75 do _ ZVONČEC. navadna vezava _ ZVONČEC, vatirano usnje _ ZVONČEC. črna koščena vezava S okfaiavQ . , _ . ____ ZVONČEC. vatirano usnje r okrašavo— 2.00 1.75 1.75 NA f i" / v bližini slovenske cerkve in šole vsakovrstne hiše, po- ^ H sestva s trgovinami in privatnih po različnih} cenah. ^ 3Istotako imam več hiš in lot na prodaj odzunaj Chicage. V Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom se prav toplo priporočam, da kateri želijo hišo ali kako drugo posestvo, da se zglasijo pri meni. Opravljam tudi vsa notarska dela kot affidavite, A kupne pogodbe, preiskujem lastninske pravice za tu in ^ stari kraj in zavarovalnina za vse slučaje. Vsem se toplo priporočam! JOHN J. KERSTNIK, West Side Real Estate and Exchange System. 1931 West 21 st Place, Phone: CANAL 3773. Chicago, I1L * i t POMOLIMO SE. vatirano usnje NABOŽNE KNJIGE: DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE. Urban Nežmah. trdo vez. _S 1.00 JEDRO KATOLIŠKEGA NAWKA, tr- do vez. ___________ ^ jj KRALJESTVO BOŽJE NA ZEMLJI_ .45 KRISTUSOVO TRPLJENJE _ .45 KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT I. in H. del a 75c. _ 1.50 MOLIMO. aU najpotrebnejši nauk _ .15 MESIJA . . --- .ss NA NOGE V fivgiT rht NEBEŠKA KRONA. . _ .46 NEVESTA KRISTUSOVA _ .50 OD BLAGOSLOVIL . _ .75 O SV. CIRILU IN METODU _ .55 PAMET IN VERA _ .45 PASTIRSKI LISTI __ .25 PREMIŠLJEVANJE o božjem Srcu Jezusovem . . _ 95 RED ZA LJUDI iiveče mod svetom _ Is5 SLOV. GOFFINE, kratka zgodovina cerkvenega leta trd. vez. _ 2.00 SLOV. GOFFINE. kratka zgodovina cerkvenega leta meh. vez. _ 1.5« SPOLNUJ ZAPOVEDI _ .50 SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . . _ SV. VINCENCIJ. trdo vez. _ TEMELJI KRSCANSTVA _ UMETNOST V BOGOČASTNI slulbL. VELIKI KATEKIZEM, poglavje o mo- fl VODNIK MARTJ ATJRTTT VZORNIKI 1. SV. OBHAJILA _ ZGODBE SV. PISMA, obsegajoče 18. sv. poeamezni zv. 15c. ako se naroči vseh 18 zv. skupaj, stane _ ŽIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA. mala izdaja . ____ ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. E. Zore. . . ________ ŽIVLJENJE SVETNIKOV, Matija Torkar. velika izdaja I. in H. sv_ POEZIJE IN PESMI: BISERNICE . . _f CERKVENA pesmarica. A. Berk _ CERKVENA pesmarica, L. Dolinar _ CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta . _ £^,J?OJE CELICE. M. Elizabeta _ PESMI. J. CIMPERMAN _ ŠOTOR 1.50 .75 ZBiEKA. 12. snopič: Izgubljeni trn mosae vloge; Pasiirci in Kralji, močite vloge; fianšarica prizor za ženske vloge. . . -.--- ZhliKKA, 13. snopič: Vestalka, Smrt ■Marije Device; Marijin otrok, same senaae vloge. . - 2.01KKA, 14. snopič: Junaška deklica. Materin blagoslov, ženske vloge; Sv. Boštjan, m. ul. -. ZmitKA. 15. snopič: Fabiola in Neža, aenake vloge; T ur ki pred Dunajem. mož. uloge. __ ZBIRKA. 20. snopič: Sv. Just. m. vloge ; Ljubezen Marijinega otroka, ž. ul. RAZNE KrvJiOE IN SPISI AJDOVSKI G KAD JSC. J. Tominšek— AMERIKA IN AMERI KANCI. J. F. Trunk, v zvezkih, meh. vez. AMERIŠKI SLOVENCI, kaj hočemo. A,. Tomec • APOLOGETIČNI GOVORI . - *RANC PIRC, življenjepis bRIDERIK BARAGA, meh. vez. - JUGOSLOVANSKA strokovna zveza -III. SLOV. KAT. shod v Ljubljani — KATOLIŠKI SHOD v Ljubljani - KITAJCI IN JAPONCI - KOLEDAR DR. SV. Mohorja 1921 _ KRIŠTOF KOLUMB, odkritje Amerike KRŠČANSKO NARAVOSLOVJE . — MILOSRQNOST DO ŽIVALI, za mlade in stare . . - NARODNO GOSPODARSKI eseji _ NASA DRŽAVA ---*- NAŠA POTA I. in II. vt. oba _ OBČINSKO POSREDNIŠTVO . _ OSNUTEK — Slov. nar. gospodarstvo OSMERO BLAGROV. nauk za srečno življenje, vezan - O SV. CIRILU IN METODU _ PETER BARBARIČ . -- PLES PODOBE IZ MISIJONSKIH dežel _ POGLED V NOVI SVET _ PRILIKE P. BONAVENTURA SLOVENSKI ŽUPANI _ SVETA RUSIJA . _ VOJSKA IN MIR VOJSKA NA BALKANU, trd. vez. _ VZORI IN BOJI. Jože Debevc. trdo vez. . . _____—____________________ ZGODOVINA BREŽIŠKE ZMISEL SMRTI župnije _ POUČNE KNJIGE. BESEDNJAK, angleško-slovenski. Dr. F. J. Kern _< DOMAČE IN TUJE ŽIVALI DObah V PO- DR2AVLJANSKI KATEKIZEM, pouk za dobavo državljanskega papirja _ DRUŠTVENI GOVORNIK . _ GOSPODARSKI NAUKjL _ GOSPODINJSTVO . 13_ GRŠKO-SLOVENSKI slovar, A. Dokler trd. vez. . _ H1GIJ.ENA NA KMETIH _ KAKO SI OHRANIMO ljubo zdravje KATEHEZE ZA PRVENCE KAŽIPOT ZA IZSELJENCE KNJIGA URADNIH VLOV 50 KNJIGOVODSTVO . . _ 1 00 1 KRATKA KATEH ETIKA .45 .75 1.00 MIRU VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ZA SOLNCEM. G. Stmiia . _ IGRE: AFRIČANKA. opera ▼ 3. dejanjih Andrej hofer. ljudska igra v 5 dejanjih 2.00 .35 .50 4.00 1 .75 .50 .50 .75 1.00 .75 1.00 .75 .75 .85 .85 Al .50 1.00 KUBIČNA RAČUNICA MLADENIČEM, prevz. akof Jeglič _ NASVETI ZA HIŠO IN DOM _ NEMŠČINA BREZ UČITELJA _ OSNOVA PRAVILA. ZA ZDRAVJE MALARIJE. _ OBČINSKI RED _ PERUTNINAR . _ DROBNI NAČRTI ZA POUČEVANJE VEROUKA . . _ POLJEDELSTVO DOLINA SOLZ. kratke igre _ DOMEN, metane vloge. Igra a petjem v 5. dejanjih. ■___.75 GOSLARICA nsie ljube Gospe __.25 tragedija t 5. dejanj__1.00 KRIVOPRISEŽNIK. mešane vloge, narodna igra a petjem _ LOVSKI TAT . ]_ MARTA, opera _ MARTIN KRPAN, dramska pripovedka v 5. dejanjih ______________ MATI. dramska slika t S. dejanjih _ MATI SV. VESELJA, skrivnost vstajanja v S. slikah . —j_ MOŽ BESEDA, t 5. dejanjih - NAŠA KRT, mešane vloge _ NA SMRT OBSOJENI, mešane vlog« S dejanja. . NEDELJSKE URE NA DRUŠTVENIH ODRIH. 4 kratke igre: za uk>» _ : Nevesta s s Nasare-ta. Seli ski an glej in Dvm prerokinji _ K MAMICI. Igra aa otroke _ .75 .75 .15 .50 .75 .50 .46 .CO .45 .50 .0« POSTNO IZRAZOSLOVJE . _ POUK ZAROČENCEM in zakonskim. PRAKTIČNI, (hitri računar, vez. v slov. ali angleškem jeziku _ PRAVILA ZA OLIKO _ PRAVOSLOVJE . . _ RABOJEMNO PRAVO . _ REJA DOMAČIH ZAJCEV __ ROČNI SPISOVNIK SADNO VINO ALI sadje rej a _ SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. Doki. . . _ SLOVENSKE besede v slovenščini _ SLOVENSKI PRAVOPIS _ SLOVENSKI SADJAR __- STARIŠEM IN VZGOJITELJEM __ UČITELJ v boju proti alkoholizmu UMNA ŽIVINOREJA . . _ ZAZNAMEK OKRAJŠAV korešpon- denčnih • pisem _________________ ZDRAVILNA ZELIŠČA _ ŽENINOM IN NEVESTAM _ KNJIGE ZA MLADINO. ANGELJČEK. otrokom prijatelj, vodnik in učitelj _f BOB ZA MLADINO ZOB __ DORE . . _ DEDEK JE PRAVIL, trd vez. __ LEŠNIKI . . _ MALI AVE MARIA. 1918. . . _ .50 .45 .45 .45 .50 .45 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .20 1.50 .05 .50 .35 .45 .25 .35 1.00 .45 .20 .45 .75 .25 .35 .40 .75 .45 1.00 .50 .95 .25 .30 .05 .35 .25 .45 .45 2.00 2.00 .95 .75 5.00 .50 .10 1.00 .50 1.00 3.00 .75 .25 .35 .10 .75 -.25 .20 .75 .40 .75 .45 .10 .45 .20 .25 .50 .25 .65 .75 .75 .45 .45 .45 .35 .75 .75 .50 .75 .05 .45 .45 1.00 .45 .26 '"BO Ž", I .qui? Doloma, _ UVX1UIU i/AiWuO, tac _ f It A. Ottftlil, Mil ■veta . . ____ AM VWtttM Vm ciwAa M rt IV .a ajN l-AO JL <.uA1(J puvul _ »Jjl lil C3A±J, LfUaJ Vel. _ uuaion iuoLit, trdo vez. UON hiSOi iz 1» Auune _ -JmiM, OikVci' UjXx\ 1XU. yu vest. ____ tutJu? rtA JXUjuON U_____ biNU Ut.ru MJUJ tULUJAisu tl^&uj Ajdo&l tAtlijuuA, povest iz rimsKin caoov fiwu>iv/ £uuuV, spisal P. A. saeenan . . ______ KKISTOF KOLUMB . __ tvmZEM. SvETA . __ LUDEVIKA BOZIJA . __ 1/ticiLA KNjJL&JNICA: 1. z v. Znamenje sunh __ i. zv. Darova . . ______ 3. »v. Jernač Zmagovac __ 4. iv. Malo življenj^ _____ 5- zy. Zadnja kmečka 6. zv. Gozdarjev sin . 7. z v. Prinajae . vojska S. zv. h.aKo sem se jaz likal 1. zv. _ 10. sv. Kako sem se jaz likaj II. zv. _ 11. zv. Kako sem se Jaz likal lil. zv._ 14. iv. Ljubljanske slike ______ lo. zv. J una Mi seri a ___ 16. zv. Ne v Ameriko _ 18. zv. Koža sveta __ MALEN KOSTI, P. L. Goloma roman _ i*lOST V ŽIVLJENJE _ MAKSIMILIJAN, cesar mehikanski _ MARIJA NASA pomočnica, povest _ MA* EKY, povest __ MIŠKOVA SMRT . __ MLADI SAMOTAR . ___ MKT v A SRCA. Tavčar, trd. vez. _ NA NEGOTOVIH POTIH __ NA KLANCU, povest __ .75 .14 is MtŠ ■za .<6 l.uu .941 .au uu .43 -75 .oU .V a .44 .DU .da X.uu .75 .20 1.00 .30 .75 .45 1.00 .tiU .20 .40 .75 •59 .33 .30 .60 .50 .50 .75 .50 .75 1.50 1.25 .50 .30 .45 .2S 1.25 .30 .50 NA RAZLIČNIH POTIH _ .45 NA PKKKlJi NARODNE PRIPOVEDKE NAROD. KI IZUMIRA _ NASA LETA. M. Pugelj NAŠE ŽIVLJENJE, Ksaver Meeko _ NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA _ NIHILIST, povest __ NJIVA, Ksaver Meško _ OČE NAŠ. povest ___ ODISEJA . . __ O DVEH GREHIH __ PATR1A, povest iz irske junaške dobe PEGAM IN LAMBERGAR, Dr. Fr. Detel a . ____ PERPETUA . . _ PETER ROKODELčIČ. trd. vez. _ POD SVOBODNIM SOLNCEM Fin- iar, I. in H. zv. ____________ POTOVANJE V LILIPUT _ POVESTI IN SLIKE. Ksaver Meeko _ POSLEDNJI MEHIKANEC __ POVESTI O PETRI VELIKEM _ POVESTI SL. LJUDSTVU v pouk in zabavo . . _________ PRAVLJICE. Majer _ PRI JUGOSLOVANIH, zabavna knjižnica . . _________ PRIPOVEDKE. Hubad . _ PRISEGA HURONSKEGA glavarja _ PRI STRICU . __ PRI VRBČEVEM GROGI _ PRVA LJUBEZEN PTIČKI BREZ GNEZDA _ RAZLIČNO BLAGO. Slomiek RIBIČEV SIN _ ROBINSON STARŠI ROMARICA . _ SALAMONOVI RUDNIKI SISTO E SESTO -;_ SLOVENSKE LEGENDE SORODSTVO, povest letnik 1917. — MLADIM SRCEM PO VESTI CK . . _ VRTEC trd. .35 30 .55 .46 .45 1.00 .26 .35 .55 .46 .35 SOSEDOV SIN, Sin kmečkega cesarja Med dvema stoloma, J. Jurčič 5. zv. _ SPREOBRNENJE ČRNE princezinje ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC _ STUDENT NAJ BO__ STEZOSLEDEC . . _ SVETLOBA IN SENCA, povest _ TARAS BULJBA, povest -- TRENOTKI ODDIHA TROJE ANGELJSKIH ČEŠENJ TURKI PRED SV. TILMOM ZGLEDI BOGOLJUBNIH OTROK _ ZLATI OREHI. . _ POVESTI. ROMANI IN NOVELE. AVSTRIJSKA EKSPEDIdJA _t .46 BARVASTE ČREPINJE _ M BITKA PRI VISU _ .49 SOG IN ZMAGA . _.46 BOJ S PRIRODO _ .16 VALERIJA, ali zmagoslavni izhod iz katakomb . . _____________ V DEVETI DEŽELI. H. R. Haggard, povest . . ...... VILJEM HAUFFOVE pravljice - VOJNIMIR ALI paganstvo in krst — VOJSKA NA TURŠKEM - VOLK SPOKORNIK. Ksaver Meško _ VSTAJENJE . . -- V TUJIH SLUŽBAH, povest - ZABAVNI SPISI Josip Pagllaruzzl Kri lan .30 .35 .25 .25 .75 .25 .40 .50 .75 .45 .45 .30 .95 .45 •45 2.50 .26 .45 35 .75 .45 .35 .95 .35 .3« :Ii .45 .45 1.25 .25 .45 . .45 .95 .30 .50 .45 .95 .05 .30 .35 .30 •46 .76 .40 JI 1.0« 1.00 .96 .46 .36 .46 .76 .35 .95 .76 .26 ZBIRKA NARODNIH pripovedk - ZGODBE NAPOLEONOVEGA HU- ZARJA. A. Canon Doyle --1-60 ZLATA VAS . -----46 ZLATOKOPI . ---M ZNAMENJE ŠTIRIH----K ZLOČIN V SARAJEVU ---.10 ZVONARJEVA HČI. povest ---«S AVE MARIA. letnik 1917.. 191».. 1920., 1921. vsak letnik trdo vezan _ 3.00 KOLEDAR Ave Maria. 192«. --.60 KOLEDAR I. 192«. v platno vezan _ 2.0« Šk "EDINOST" - ■ .... Aiu wD Li H? "MALE N K OSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. "Potrebovali bi veliko manifestacijo: dvignila, izpodbudila bi duhove, pa bi bila tudi gjasen ugovor zoper takole počenja-nje . . Currita je skomignila z rameni in je skrivala pod krinko žalostne brezupnosti svojo prešerno radost, ki jo je vzbudil v njenem častiželjnem srcu ta predlog. ''Ampak, Butron, por Dios, meni bi že bilo prav, pa Fernando bo imel škodo . , .!" "Glej, Currita, Femandito ne izgubi ničesar, ker ničesar nima. Tvoj soprog je bebec — to vq ves svet —" "Resnica--!" "In povrh — za tajnost jamčim jaz. Zadeva je važna in bi nam prinesla mnogo koristil" "To je vse prav in res! In zaraditega se tudi nič ne upiram. Prvo/ na kar se moramo ozirati, je — strankina korist. Jaz se žrtvujem za stranko! To sem že večkrat dokazala ... in bom tudi sedaj." In iznova se je zasolzila, pretkano pa je vpletla med svoje šolzice nedolžno prošnjo: "Eno Vas prosim: pišite Snori resnico o vsem, kar se godi. Bojim se tega lažnjivega in obrekljivega Madrida! Tista Iza-bela Mazacan me vedno obrekuje . . . Zavida me . . ."* Butron se je razkoračil pred Currito in se udaril na prsi: "Zaupaj name, Currita, zaupaj name! Jaz ji bom že odgovoril !" Nekdo je potrkal. Preiskava je bila končana in policijski načelnik je dial prositi, ali se sme opravičiti pri kondesi. "Aj — ne, ne," je vzkliknila. "Povejte mu, da čisto lahko živim brez njegovega opravičenja." "In odgovorite mu," je pridjai Butron z olimpijskim veli-častvom, kakoršno je zahtevala njegova vloga v tej igri, "da si kondesa de Albornoz pridržuje pravico, ugovarjati kar najodločneje zoper tako nasilstvo. Povejte mu tudi, da stoji vse špansko plemstvo in vobče vsak pameten, pošten človek na strani kondese, da ji pomaga in dia brani sveto stvar, ki jo zastopa .. J" Zadnje besede je govoril Butron s povzdignjenim glasom in posebno poudarjal "sveto stvar." Pogledal je po zbranih, kot bi hotel reči: Ste me razumeli —? in se je pomešal med množico. Tu pa tam je rekel kako prazno besedo, ki ji je pa radovednost in nevednost podtikala silno važnost. ^ "Zadeva je važna," je pfavilt "Currita je vredna, da jo občudujemo —, mučeniča —- žrtev — Vstopil je stari hišnik, ki je bil navzoč pri preiskavi. Vroče mu je bilo, rdeč je bil do ušes in nosil je v rokah polo papirja, katero je izročil Curriti. Vsi so ga radovedno obdali in ga izpraševali in starec je hitel odgovarjati: preiskava da je bila zelo natančna in je trajala celi dve uri; policijski načelnik je bral vsa pisma, ki so mu prišla v roko, preiskal vse papirje, prelistal vse knjige in zaplenil vse, kar se mu je zdelo, da diši po zaroti, da bi predložil sumljive papirje gubernatorju; previdni starec pa da je zahteval zapisnik zaplenjenih papirjev, ki ga je moral načelnik podpisati, in >jy-inesel ga je Curriti. « ; Butron je s Currito potihoma čital zapisnik. ~ Je kaj važnega vmes?" * "Kaj še! Nič T Ali začudene so obstale Curritme oči ob tejle opazki: "Zavitek s 25 pismi, omotan z rdečim trakom." Velespoštovani Butron je iznova povzel besedo: nevarnost da je minila, pa treba je iz te zmage kovati kolikor mogoče veliko koristi; treba bo glasno ugovarjati, ropotati, širiti vest o dogodku na vse strani, vzbuditi ogorčenje in nahujskati duhove zoper vlado in zoper vsiljeno dinastijo; zato naj pridejo vse senore zvečer h Curriti v mantiljah in peinetah; to naj bo demonstracija zoper tujo dinastijo; prihodnji večer bo pa on, Butron, priredil velik ples v čast Curriti, ples čisto političnega značaja, ki so nanj seveda že vnaprej povabljene vse navzoče senore; naj pridejo z lilijo v laseh, gospodje z belomodrim trakom na prsih, z znakom izgnane burbonske dinastije. Butronove besede so zbudile nepopisno navdušenje. Senore so obdale Currito in Butrona, gnetle se okrog njiju, mahale z ogromnimi pahljačami, kakršne so bile v modi tisto leto, ter imele besedo vse hkrati. Šele čez dolgo časa so se razšle, živahne, navdušene, gostobesedne. Priznavale so si, da je to prav zanimiva in kratkočasiva zarota; plesati in uganjati burke iz Currite in da je laže, kakor pa so mislile, s pahljačami napadati tron in dinastijo. Markiz Villamelon se je skril za vrata in za zastore ter opazoval odhajajoče. Bal se je, da ga ne bi videli. Najbolj mu je bilo žal za tistimi dragimi šipami, ki so mu jih ubili spodaj v lopi. Ko je bila Currita sama, je pokazala staremu hišniku zapisnik in ga vprašala: "Ampak, povejte mi, don Pablo, odkod so tale pisma Starec je zmajal z rameni. X. TI T "Ne vem. Policijski načelnik je prebral tri ali štiri, shranii vseh 25 in se je nasmejal, da me je zbodlo." "Kje pa jih je našel?" "V tisti stari omarici, v Vaši spalnici, kondesa, v predalčku, ki ima ključavnico." "Tam —? Saj vendar tam nisem ničesar shranjevala! Pojdite z menoj, don Pablo!" V kotu budoarja je stala lepa omarica iz rezljane ebenovine z vloženimi okraski iz srebra, jaspida in brona. Currita je dvignila zunanji pokrov; znotraj je imela omarico mnogo majhnih skrivnih predalčkov. "Torej, kjer so bila pisma?" je vprašala Currita nepotrpež-Ijivo in je odpirala drobne, lične predalčke. "Tukaj." Don Pablo je pritisnil na pero in dprl se je tajen predalček. Prijeten vonj po suhih vijolicah je dahnil iz odprtega prostorčka. Currita je segla vanj in je našla šopek suhih vijolic na-dnu. Začudena jih je gledala in se zamislila-- Iznenaden "ah" se ji je izvil, zresnila se je in sedaj se je spomnila: "To bi pa vendar bila morala vedeti--- VIII. Novica o obisku policije v palači Villamelonovi je prodrla tudi v kroge vlade. Iznenadeni so bili in nevoljni, kajti vzroki tega nasilstva so jim bili neznani in upali so še vedno, da bo Currita mesto dvorne dame sprejela, kljub smešnemu prizoru, ki se je bil odigral med njo in Martinezom zadnji večer. Dasiravno je namreč Currita spletkarila in lagala, so bili od-nošaji med njo in med vlado v resnici prav taki, kakor jih je bila naslikala dva dni poprej kondesa de Mazacan pri dukesi de Bara. Da so jo, kakor je mislila, prezrli, ko se je kraljica slovesno odpovedala kroni, to je bilo v resnici globoko zbodlo njeno ča-stiželjnost. Njen sklep je bil takoj storjen: prestopiti k sovražniku in se postaviti na stran nove dinastije. S tem bi — tako je sklepala — zadostila svoji želji po maščevanju, pa tudi uteši-la svojo častihlepnost; ves svet naj bi govoril o njej; hotela je biti prva med prvimi. Novi vladar je mlad in lep; ko tega pridobi, ji ne bo več tako nemogoče, privezati nase dvoje ji zelo simpatičnih oseb: madmoazelo de Valliere in princeso de los Ur-sinos. Seveda je bilo treba mnogo truda, preden je bil tudi Villa-melon pridobljen za ta načrt. Branil se je, naglašal je čast svoje rodbine, bil je pripravljen žrtvovati življenje za padlo dinastijo; pa Currita ga je pregovorila. Previdna, kakor vedno, mu je naročila, naj se on pogaja z ddnom Ivanom Martinezom in z ministrom de Ultramar. Stavila je tudi svoje pogoje: primerno plačo, ki naj bi izdatno povečala njene dohodke, in pa službo kraljevega tajnika za Juanita Velarde, ki je bil tisti čas njen oboževalec in ljubljenec, Villamelonova naloga ni bila težka, ker se je želelo na dvoru in pri vladi, da bi zasedla mesto kakšna plemkinja. Ali napravil je veliko nerodnost. Currita mu je bila strogo naročila, naj vse uredi ustno in naj ne da o tej stvari ničesar pismenega od sebe. Pa Villamelon je imel ravno tisti čas dogovorjen sestanek z neko vdovo dvomljive vrednosti in ni mogel priti na ministrovo vabilo k razgovoru ; napisal mu je pismo, katero je postalo tako usodno zanj. Ko pa je odstavljena kraljica Izabela povabila Currito s seboj v Rim, se je položaj naenkrat ves izpremenil. Takoj se je vrnila Currita nazaj med prejšnje prijatelje ter pustila na cedilu dvor in vlado. Da bi pomirila duhove, ki jih je bila kondesa Mazacan razdražila s svojimi novicami, je napisala gubernadorju brezimno pismo in je na podlagi neovrgljivih dejstev in znamenj ffofcazala. d.a kuieta Currita in Butron veliko zaroto ter da so v njuni posesti važni papirji, ki se tičejo Alfonzovcev. Neprevidni gubernador se je dal speljati na led in videli smo, kako ga je Currita izrabila v svoje namene. Policijska preiskava ji je za vse čase zagotovila glas vnete Alfonzovke, ji povečala ugled v stranki in jo zavarovala proti vsakemu približevanju dvora. _?» D0MACE PI ¥ 8! Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domaČe PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 194a W. aist Street, CHICAGO, ILL. ^^ 4? 4? 4? ft 4? 4^ 4? 4? 4? 4? 4^ 4^ 4* ^fr 4? * * * * * * * * * + * + NE POZABITE! Da ako želite sedaj kupiti si lastni dom, da se obrnite na mene, ker ravno sedaj imam na prodaj več zidanih in lesenih hiš, vsakovrstne velikosti okoli slovenske naselbine, kakor tudi po celi Chicagi. — Zunaj Chicage na Archer Ave. imam naprodaj 2 zidane hiše z več lotami, hiše so opremljene z električno razsvetljavo in kopalnicami. Obrnite se na: ^ MARTIN LAURICH 1900 West a 2nd Place. Phone: Canal 5777. * * 4 * * 4 4 4 4 4 4 4 * * * * I1'- Trgovina z žeJozninoj in pohištvom Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varnišfc. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha. Za vse slučaje se obrnite na: ~ JOSEPH SLOGAR Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN. Kaj so gasili? Pri nekem požaru gre nekaj gasilcev v bližnji salon okrepčati se s požirkom piva. Kar vstopi policaj in zavpije: "Torej tukaj sedite lenuhi. Ali se pravi to pomagati pri ognju?" Ne, gospod komisar," odgovore, "to se pravi gasiti !" -o- Janez: "Kako pa poznaš starost kokoši ?" Miha: "Po zobeh!" Janez: "Saj kura vendar nima zob." Miha: "Jih imam pa jaz"! J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 11^ Rojakom se priporočam uri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELE7 TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zua»" in znotraj, pokladam stensk* naoir. Naiboliše delo. najnižje cene Rojaki obrnite se vselej svoieea reiaka! S O . CHICAGO I 9-W rfo: Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje. Pri meni dobite čr^vlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo! Slavnemu občinstvu se toplo . priporočam za obilen obiski "SVOJI K SVOJIM r ANTON BAKŠE SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue. POTNIŠKI ODDELEK od bankirske hiše Emil Kissa 133 — Second Ave, ' New York, City. VOZNI RED za kretanje parnikov v Dubrovnik in Trst. S- junija TAORMINA preko Genua ........$ 95.— 7. " PATRI A preko Napolja .......$ 95.— 12. . " AMERICA preko Napolja ........$ 95.— 26. " COLOMBO preko Napolja .......$100.— 30. " PRES. WILSON direktno ..............$102.50 30. " TUSCANIA, direktno .. ...........$105.— Vrhu tega pride še taksa $5. Naznanite mi, kedaj nameravate odpotovati, da Vam mesto zasiguram. Dobivam rojake iz stare domovine! Pošiljam denar v kraj! POTNIŠKI ODDELEK OD BANKIRSKE HIŠE EMIL KISSA 133 — Second Ave. New York, City. * 44444 4 4 4 44 4 4 4 4 4 * 4 444 444 4 $ + t * 4 +. 4 * 4 ♦ * 4 4 ♦ 4 * Ludwig Košnik JAVNI NOTAR 1840 W. Culler ton St. 7 (20th St.) CHICAGO, ILL. Se priporoča, da izdeluje vse v notarsko stroko spadajoča dela; ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, dobite pri meni vse potrebne listine točno in zanesljivo narejene. Posebno se priporočam Ogrskim Slovencem, kot njih bližnji rojak sem popolnoma zmožen njih jezika. 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *444444,44444444444444444* Izšla je LEPA KNJIŽICA Državljanski katekizem t natančnim poukom o državjanstvu Združenih držav, o demokraciji, o naših sodiščih, o zakonodaji, o pravicah državljanov i. t. d. Knjižica je pisana v angleščini in slovenščini. Ta knjižica je najboljša knjiga: za poduk o državnem, političnem, sodnijskem ustroju naše države, o pravicah in dolžnostih državljanov, o volitvah in o vsem, kar mora vedeti vsak državljan države. Zato je najboljša knjiga, ki v kratkih besedah pdVe vse to. za poduk za drugi papir. za poduk za one, ki so že dobili državljanski papir, da vedo, kaj to pomenja za nje. za poduk v angleščini, ker ima angleški tekst takoj poleg preveden v slovenščini. za poduk v farnih šolah v "Civics" v višjih razredih. KNJIGA IMA 87 STRANI IN STANE SAMO ioc. 1. s. 5. Naroča se pri: EDINOST 1849 W. 22nd Street. Chicago, I1L -ali pa- NATIONAL CATHOLIC WELFARE COUNCIL 131a Massachusetts Ave. M. W. Washington, D. C.