219 Naši dopisi. Iz Celovca 25. junija, s „Kakor pri vas, tako pri na8« — so unidan „Novice" v dopisu iz Trsta potožile o brezobzirnem postopanji lahonov proti Slovencem v mestnem odboru Tržaškem. In resnico je govoril dopisnik. Pri nas postopajo nemčurji se silneje v mestnem odboru kakor pri vas v Ljubljani; vrlemu zastopniku Slovencev gosp. Rosbaherju, katerega se je nemčurska klika tako vstrašila, da je izprva žugala, da noče ž njim zborovati, je svojo — res smešno — mržnjo s tem pokazala, da ga ni volila — v nobenega sed- merih odsekov! No, to je res eine „Gro9sthat", ki zasluži svetinjo „belega orla" Pruskega! — Kakor slišim, se na naših mesnicah vpelje unidan v „Novicah" iz Ljubljane omenjena naočnica (maska), s katero bodo govejo živino klali. — Kuhinja ljudska dobro napreduje; od 6. do 12. dne t. m. je bilo razdeljenih celih porcijonov 2508, polporcijonov 286, samo močnatih jedi 129, vsega skupaj 2923 porcijonov. Iz Novega mesta 26. jun. — Kakor je že znano čestitim bralcem „Novic", bilo je danes 26. dne t. m. slovesno blagoslovljenje prekrasne zastave, katero je podelil presvitli cesar tukajšnji mestni straži. Osvečava predvečer, to je, 25. dne t. m. bila je po vsem mestu sijajna, okna so kinčale razun mnogobrojnih vencev velike zastave slovenske in cesarske. V vsem tem se je spoznavalo, da mesto je in da ostane slovensko, ako-ravno si nekateri zagrizeni nemčurski birokrati prizadevajo na vse kriplje ustanoviti tu temelj nemčurske domene; po njihovi skrbi sešli so se ta dan od vseh vetrov. Mestni straži iz Kostanjevice in Krškega prišli ste z zastavama in kaj vzneseno so se vrtili „purgarji" po nemški komandi. Čudno, da mestjani ne vpeljejo po lepi slovenski knjižici c. k. stotnika Komelja slovenskega poveljstva, vsaj so vendar vsi Slovenci, in da pri volitvi časništva segajo najraje po uradnikih, ki so le od danes do juter tupa tam. — Pri Novomeški mestni straži nosi zvonec uradnik Wagner „nadlajtenant"; ne odrekamo sicer temu gospodu, da ne bi imel volje za prospeh mestne straže, al to ni pravo, da si ta gospod domišljuje mestno stražo za nemčursko kazino. Koman-diral je namreč pri cerkveni slovesnosti na trgu pred „defiliranjem" — „hoch"! — „hoch"! — al njegovi komandi nasproti zadoneli so navdušeno stoterni živio-klici Njegovemu Veličanstvu našemu cesarju. „Koman-diral" je potem še drugič in tretjič „hoch"! -- „hoch"! — al vsikdar isto tako zagrome krepki „živio"! Gosp. uradnik je menda to že slišal —¦ gotovo pa ve, da tako In ne drugače odzdravljajo Slovenci. — Ker „nič slovenskega"! — je večidel geslo naših gospodov birokratov, zato ni čuda tedaj, da so igro slovensko „Turki pri Sisku" prepovedali, katera bi se bila, kakor smo slišali, izvrstno igrala. Zarad tega so tudi nekatere občine, katerim so se dobitne srečke od splendidnega ko-mite-a poslale, vrnile v polnem številu sopet nazaj, misle* si: kakor vi, tako mi. — Mestna straža ima jako dobro godbo, katero pa hočejo kazinci prekrstiti v „kazinsko" godbo. Kapelnika so si že smislili, al ker ga še ne morejo prerediti, so ga pritisnili mestni straži za trnik, da bi ž njim lagleje lovili ribice nemčurske. Na vso sapo delata pa v ta namen notar Formacher in neki kata-stralen uradnik , znani častitelj Brunnerjeve krčme. — Po vsem tem ni čuda, da duh nemčurski razširil se je že močno po Novem mestu, in skrajni čas je že tedaj, da se vsaj nekoliko dovrši ndrodni dom. Govori se sicer mnogo, da vzameta gospoda grof Barbo in Rudež to stvar v svoje roke; ali je pa res ali ne, ne vem. — Narodnjaki Novomeški, nekdanji živi buditelji, Vi pa le spavate v tihih sanjah — mar se Vam ne poljubi potezati se za narodno stvar, odkar Vaše krasotice, zale hčerke sprehajoče se po trgu, tako „ljubeznjivo" znajo kramljati — kuhinjsko nemščino. Res, da je Bis mark že leta 1869 dal zemljevid narediti, v katerem Avstrija, tedaj tudi Kranja naša, figurira za kos Nemčije, al — še Avstrija ni propala! in ž njo tudi narod slovenski ne. Iz Kočevskega 19. jun. {Letina. Vraze zarad tole. Podružnica kmetijska. Živinoreja. Sadjereja.) Te dni sem imel priliko videti, kako bogati pridelek obeta trta tukajšnjim vinorejcem, ki imajo vinograde v Maverlenski gorici. Trta je zdaj v najlepšem cvetu, in če kaka uima ali pa palež ne pride, bo letos vina, da že doW ne toliko. Al bati se je, da inam vesela nada po vodi ne splava, ker toča letos pog;ostoma tu pa tam rožlja% Proti Vinici je menda že veJliko škode naredila, ker poprej lepo zeleni vinogradi ise z naših hribov vidijo popolnoma rjavi. Tu pri naši smo jo pred nekoliko dnevi imeli cel6 ob pol dveh p>onoči, vendar škode p0. „sebne ni naredila. Vedoč, v koiliki nevarnosti smo zarad toče, sem več vinorejcem prigovarjal, naj vinograde zavarujejo; če nesreča ne pride, bodo za zavarovanje iz~ dane solde lahko pozabili, če pa pride, jim bo pa gotovo drago, da so bili zavarovani. Al kaj so mi lahko-verneži povedali? „Dokler b(odo sedanji g. župnik v Crnomlji, se nam ni toče batii; oni jo znajo panati." Ravno tako trdijo tudi kmetjb nedeljah, ko odraščene ljudi podučujejo, trudili posebnco še značaj živinske kuge pojasniti, da bi ljudstvo nevarnost bolj poznalo in se je varovalo. (Kon. prih.) Iz Planine na Notranjskem. (Javna zahvala.) Podpisani šolski svet si šteje vsled enoglasnega sklepa pri zadnji seji v čast in dolžnost, si. c. k. kmetijski družbi za blagi dar 50 forintov, katere nam je ona v napravo jako potrebne šolske drevesnice blagodušno podeliti blagovolila, najiskrenejšo zahvalo izreči. Krajni šolski svet v Planini 11. junija. Julij Maver, predsednik. Iz Bizavika 26. rožnika. (Prisrčno zahvalo) izrekamo vsem častitim gostom iz Ljubljane, ki so čitalnico našo tako ljubeznjivo počastili 13. dne t. m. s svojim prihodom in nas navduševali s svojimi tehtnimi govori in razveseljevali z lepimi pesmarai. Nepozabljiv nam ostane ta preveseli dan! Dolžnost nam je pa tudi zahvaliti se vsem, ki so nann pripomogli k napravi lične zastave, in še posebno gosp. P. Skale-tu o tej zadevi za njegov blagi trud! Odbor čitalničin. Iz Ljubljane. — Večdnevni obravnavi deželnega odbora o nakupu grajščine Grnn za kmetijsko šolo in o gledališki subvenciji draimatičnega društva ste pri kraji. Grajščina Grm poleg Novega mesta, obsegajoča 350 oralov različnih zecnljišč z vsemi dotičninu poslopji, je za 70.000 gold. pog;ojno kupljena, ako namreč ministerstvo kmetijstva podeli obljubljeno podporo, in dokler to ni gotovo, moreta, mesec dni g. Smola in deželni odbor odstopiti od pogodbe. Kar je unidan „Slov. Nar." o tej zadevi pisial, da deželni odbor je definitivno kupil Grm za 70000» gld., in da ima državni poslanec g. Pfeifer največ zaslug o tem, da se je deželi prihranilo 10.000 ali 15.0000 gld., to je simpli; citer humbug, kakor je navaden v „Nar." Deželni 220 rlbor, v svesti svoje velike odgovornosti, je naprosil ° upfle na°že dotične komisije, naj cenijo vrednost Grma, ?a v konečni seji je deželni odbor „mit dem Bieistift in l? Hand", kakor je baron Apfaltrern rekel v deželnem boru, brez nazočosti g. Pfeiferja, preraćunil vrednost %\\v senožeti, vrtov, gozda itd. po čistem donesku • pVi tej cenitvi dobil je vrednost zemljišč — brez pohištev in druzih gospodarskih poslopij — 54.000 gold. Te številke se je deželni odbor nepremakljivo držal in ori pogojevanji prvo svojo ponudbo za zemljišča in poslopja skupaj formuliral na 68.000 gold. in pozneje še ie šel na 70.000 goldinarjev in pri tem je ostal, in tem več ostati moral, ker ni res, kar je „Nar." pisal, da je deželni zbor odboru pooblastilo dal, v kupu iti do 80.000 gold., ampak z 80.000 gold. mora izvršiti obilne poprave pohištva, priprave vrediti za šolo in kupiti potrebne učne pripomočke. Tako je po zapisniku deželnega odbora tekla obravnava o kmetijski šoli in nič drugač. — Gledališka zadeva dramatičnega društva ge }e P° obilih konferencijah poravnala tako, da namesti lož dobi dramatično društvo 200 gold. cdškodnine v gotovini. — Po telegramu, ki je prišel v pondeljek iz Dunaja v Ljubljano, je bil preč. prost dr. Pogač ar 27. dne t. m. od papeža za Ljubljanskega knezoškofa posvečen. Dolgo je trajala tudi ta obravnava, dokler je prišla do sklepa, po katerem se je obema gospodoma vroča želja spolnila: enemu, da je odložil breme višega duhovnega pastirstva, druzemu, da ga je na-se vzel. — (Iz Blaznikove tiskarnice) je izvirala preteklo nedeljo nenavadna lepa slovesnost. Na čast g. Matiju Kaderžaveku, 641etnemu starčeku, ki je že celih 50 let v službi Guttenbergovi, 43 pa neprenehoma v službi Blaznikovi kot knjigotiskar, so zedinjene s tiskarnico Blaznikovo vse tukajšnje tiskarne napravile svečanost, ki je pričala, kako iskreno „svoji svojega" spoštujejo. Celi dan je bil posvečen polstoletni delavnosti vrlega moža: zjutraj so tovariši njegovi obhajali veseli dan na Rožniku s sv. mašo; predpoldne je bila jako ginljiva slovesnost v lično okinčani sobani Blaznikove tiskarne, zvečer pa veselica s petjem in godbo v gostil niči „pri zlati zvezdi". Krasna karta, res mojster-sko delo kamnotiskarnice Blaznikove, vabila je ude peterih tiskarnic pa tudi drugo gospodo k tej nenavadni slovesnosti, katero je tudi naša gospd Lujiza Pesjak ova poslavila s sledečo spomćnico, ki lepo meri na trojno stran takole: „Živel mož je, od Boga poslan, Ki je Ivan bil imenovan". Dvigni se pesni vesele mi glas, Zlati so dnevi, poleten je čas! Kres in Krstnikov praznujemo dan, Ki je pred lučjo na svet bil poslan. Tudi še druzega Ivana god Ddnes praznuje hvaležen naš rod, Njega, ki novi prinesel nam ključ, Z njim nam odklenil božanstveno luč. Solncu podoben nebeskih višin, Solncu gonitelju nočnih temin, Gutenberg zemlji prikazal se bil, Morje svetlobe je na-njo izlil. Vskopal zaklade je z dušno močj6, V liste prikoval s mogočno rok6; Vstavil besede človeške je beg, Z davnim da vekom govoril je vek. Knjigo vseh knjig in modrćsti vse hram, Ktero prst božji napisal je nam, On je strmečim razgrnil očem, Luč je nebesko pokazal ljudem. 221 Južna plemena in severni brat, Kar je rodil jih izhod in zapad, V zvezo si dušno so dali roke, Drugi oprti na drugih stoj e*. Znanstev različnih, modrosti se vir V čaši penečej ponuja v požir; Duh se prebudil je, prej okovan, Mrak je pobegnil, in — jasen je dan! Stole nasilnikom ziblje trepet, Svoboda hoče vso zemljo objet', Vzemši krepost si iz rudnih pismćn, Druži narode sovražnih plemen. Ko je minolo vže toliko let, Vriska še gl&sno hvaležni ti svet, Tebe še, Gutenberg! slavosloveč, Tvojim darem se radostno čudeč. Blagi dobrotnik, izvoljenec ti! Imel na zemlji britkostne si dni; Ali ko smrt ti zaprla oko, Dvojno nesmrtnosti vzel si nebo: Bivaš z duhovi izbranimi tam, Gori, cd kodar poslan si bil k nam; Zdolaj umetelljnik slaven pri nas, V srci ostaneš narodom ves čas! Zlasti mej nami ti srca gore, Ki smo prisegli na tvoje ime, Ki si nas v svojo družino odbral, Čast nam umeteljstva svojega dal; S tega v hvaležen spomin smo se tvoj Združili, mojster! denes pred toboj. Jeden je vendar, ki najbolj iz nas Žari se tu mu pošteni obraz, Jeden, ki let je desetkrat po p6t Služil ti zvesto in služil ti vnet! — Vidite prostega tamkaj možd? Njega za dolgo vže Gutenberg zn&, Njega, ki tudi nam ljub je in drag — Slave denašnje je on čestitak. Brate Matija, poštenosti vzor! Tebi se klanja tovarišev zbor. Ko bi mej nami se pesnik dobil, „Vrlega moža" bi z nova slavil, Pesen prepeval bi, oznanjujoč Tvoje kreposti in vrlosti moč; Tvoje čestito imć--------a čemu V tla si povesil oči od strahu? Ljubljenec mojstru, nam s vi tli izgled, Vzdigni ponosno svoj bistri pogled! Ti trudoljub, ki zaslužil zvestć Hvalo si, kakor le malo kedo, Mož, ki je živel in bil, kakor ti, Premo sme gledati kralju v oči! Družnikov primi objeme sedaj, Tudi prijateljski ti jim ga daj , S polno da kupo napije ti vsak: Bog te ohrani pošteni možak! Slavnega mojstra živi naj spomin, Živi Matija, najboljši mu sin! — (Zadnji „Slovenec") je bil po slavni c. k» državni policiji konfisciran zarad vvodnega članka, ki šiba nemčurske in uradniške agitacije. Nam se je članek prav pohleven zdel in nikakor ne bi bili mislili, da se bo policija nad njim spodtikala. Težka osoda je res slovenskim časnikom, ki smejo še le na dan, če noben c. k. uradnik nima nič zoper to! Ali je sploh prepovedano nemčurje in uradnike grajati, če tudi zaslužijo? — (Pobirki iz časnikov) V „Laib. Ztg." že dalje časa sem nahajamo pod rubriko „želje in pritožbe" vsakovrstno zmes, kakoršna se pri drugih vredništvih v koš mečo. Največ pritožeb je — zavoljo zvonenja po mestu, katero je postalo neprijetno nemčurskim ušesom, kar se zvonovi več pri Samassi ne naročajo. O streljanji na strelišči, ki vsako nedeljo ves popoldan straši ljudi, pa ni brati nobene pritožbe, tudi o godbi požarne straže ne, ki večkrat ob nedeljah med službo božjo po mestu vihrd prav po nepotrebnem in nikomur na ljubav. To, to bi bili memo druzega predmeti za opravičene pritožbe, ne pa zvonenje, katero vsak rad sliši, posebno če je lepo vbrano. — V nemških listih je bila brati želja, da bi vlada na Kranjskem ustanovila si o v en s k liberalen list, menda po „Tagblattovem" kopitu, ker zdaj slovensko ljudstvo ne dobi druzega, ko klerikalnih listov v roke. No, dobro srečo! Ustanoviti vlada tak list že zamore, ker ji denarja ne manjka, a kdo ga bo bral! — Tržaško društvo „Edinost" ne bo izdajalo novega časnika, marveč adoptiralo je jetično „Sočo." Če bo ta list ostal pri svojih „liberalnih" načelih, potem bo pa tudi pri „Edinosti" — edinost kmalu razrušena. — „Laibacherica", katera brez štempeljna izhaja, tedaj vse, kar se na „lontovžu" zgodi, najprva izvć, piše, da je c. k. deželna vlada novo katoliško-politično društvo „Slogo" v Ljubljani dovolila; temu naznanilu pa zmirom rada komična „Laibacherica" dodaja željo: „naj bi se to društvo bolj s cerkvenimi kakor s političnimi rečmi vkvarjalo." Kaj, ko bi ona na-se to „željo" obrnila in bi se le s političnimi, ne pa a cerkvenimi rečmi vkvarjala, o katerih ima vse zmedene misli ? — („Brencelj") bo jutri precej debel zopet izletel. 222