MAMIM* CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA NEVARNI SKOKI V NEZNANO (Mef) Slovenske in tudi izolske neregistrirane oziroma nevarovane plaže so letos terjale že toliko človeških življenj, da bo treba čimprej ukrepati in zagotoviti varnost kopalcev in drugih uporabnikov. Dejstvo je namreč, daje slovenskega morja tako malo, da naše plaže spominjajo na prezasedene bazene v notranjosti Slovenije. Še posebej nevarni so skoki v vodo, saj je starejši plavalec pred kratkim skočil na hrbet otroku, ki se je potapljal pri pomolu in ga hudo poškodoval, nočno kopanje je v teh vročih dneh že kar običajno, kopalci pa so zelo različnih vrst in predvsem v zelo različnem psihofizičnem stanju. Vse to se dogaja brez pravega nadzora, tudi v primeru nesreče je, z izjemo San Simona, vse prepuščeno priučenim dajalcem prve pomoči. Za zgled bi lahko vzeli to, kako Švicarji skrbijo za varnost kopalcev v njihovih jezerih, ki niso nič manjša od našega morja, pa vendar tam takšnih nesreč skoraj ne poznajo. Pri nas pa velja kruto pravilo naravne selekcije, kije z letošnjimi že sedmimi žrtvami in dvema komaj rešenima kopalcema, očitno dobro zavihala rokave. Veliko število nesreč in smrtnih žrtev na slovenskih cestah je privedlo celo do sprejetja novega, zelo ostrega prometnega zakona, nesreče na morju pa so kar nekako spregledane, čeprav njihovo število v primerjavi s prejšnjimi leti narašča. Temu je v prvi vrsti kriva velika gneča na naših uradnih in neuradnih kopališčih, svoje prispeva splošna objestnost, ki jo tudi sicer zaznavamo v našem okolju, nekaj pa je tudi nesrečnih slučajev, ki bi jih s hitrimi ukrepi lahko preprečili. Tudi policaji in Pristaniška kapitanija nista dovolj opremljena za takšne reševalne posege, saj morajo pomoč potapljačev iskati pri potapljaških društvih oziroma v Luki ali f€ Banica Koper B SLEKOVEC NAZORJEVA 13, 631(1 IZOLA N H M r 6. avguit 1998 Ladjedelnici, to pa seveda traja—precej časa. Seveda pa bi največ lahko naredili na kopališčih, saj je postavitev table z napisom:kopanje na lastno odgovornost, očitno premalo. Plačevanje vstopnine za kopališča v tej luči postaja povsem drugorazreden problem. Če bi starše mladega fanta, ki je utonil na plaži pri svetilniku v torek dopoldne vprašali, koliko bi bili pripravljeni plačati za varno kopanje njihovega nesrečnega sina bi dobili pravo ceno življenja. In veijemite, vsi bi jo plačali. tel.: 066/ 646 -60«, 645 - 778 fax: 066'645 -779 MA PRIHAJAMO v IZOLO scofch v«* v*r x 1777 _ OPILE! Adriatic VAŠA ZAVAROVALNA*HhpWRff»EXl SPLOŠNO GRADBENO P0D]ET|E I' O I; 'i O I; (> '/ 66 / 770-328,770-728 7“ PTT’s NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. ODLOČBA USTAVNEGA SODIŠČA Pobudniki smo prejeli odločbo ustavnga sodišča, v katerem je odločilo, da spodbijam odlok o ZN za bencinski servis "Jagodje" ni v neskladju z zakonodajo. US ni odločalo o tem ali se krajani strinjajo s BS, temveč ali je kršena pravica do zdravega okolja po 72. členu ustave ter ali je občina vodila postopke v skladu z zakonodajo. US je odločilo na podlagi odgovora na pobudo, katerega je v imenu Občine Izola poslala g. županija. Pobudnikov ustavno sodišče ni povabilo na razpravo. US je ocenilo, da je odgovor županije, v katerem je navedeno, citiram: "Odlok naj bi ob tem v VI. in VIII: poglavju določal pogoje za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ter obveznosti investitorja in izvajalca pri izvajanju zazidalnega načrta. Te določbe zahtevaji od investitorja PRED pričetkom del evidentiranje prvotnega stanja, ureditev zunanjih površin, hortikulturno ureditev, protihrupno zaščito in odpravo drugih morebitnih negativnih vplivov na okolje, ki bi lahko nastali zaradi gradnje ali delovanja predvidenih objektov.", ustrezen. Krajani, pa preprosto menimo, da papir vse prenese in da so obljube eno, dejanja pa drugo. Bojimo se, da se bo ponovila grenka izkušnja ob gradnji prvega BS nad naseljem, ko po lokalnem potresu v Jagudju (miniranje), ni nihče prevzel odgovornosti za nastalo škodo ter so se izvajalec, investitor, zavarovalnica ter občina drug na drugega izgovarjali, da ni nihče kriv in da, je verjetno kriva slaba gradnja hiš, da so betonske plošče popokale. Določene hiše v Oljčni ulici še danes niso sanirane. Glede zakonitosti sprejemanje odloka pa ustavno sodišče navaja, citiram: "Vse spremembe in doplnitve Odloka so sledile pripombam in predlogom prebivalcev, res je, da pripravljalec načrta ni upošteval vseh pripomb in predlogov krajanov, VENDAR TEGA PO ZAKONU TUDI NI DOLŽAN. ZUN v 39. členu govori le o tem, da mora izvršni svet (v primeru Občine Izola je funkcijo izvršnega sveta po njenem STATUTU prevzel župan) pripombe in predloge obravnavati ter do njih zavzeti stališče. Ni potrebno, da se predlogi in pripombe upoštevajo. Župan občine Izola je zavzel stališče do vseh pripomb in predlogov krajanov, precejšnje število pa jih je v sprejetem zazidalnem načrtu tudi upoštevano. S tem je bilo zakonskim določbam zadoščeno." Ustavno sodišče je pač ugotovilo dejansko stanje, glede statuta Občine Izola ter da je župan ravnal v skladu s statutom. Po statutu Občine je očitno možno, da lahko Izola na svojem ozemlju skladišči v bodočnosti tudi jedrske odpadke. Kajti v primeru, ko bi nekdo ponudil finančne ugodnosti občini, bi pač župan pripravil odlok o ŽN skladišče jedrskih odpadkov. Nato bi po isti kronologiji, kot v primeru BS opravil javno razgrnitev. Krajani bi sicer temu verjetno nasprotovali, vendar župan mora zavzeti stališče in mu ni potrebno predloge upoštevati. Izola pač lahko po volji župana "zakonito dobi odlagališče jedrskih odpadkov". Ustavno sodišče bi sicer lahko ugotavljalo ali skladišče jedrskih odpadkov vpliva na okolje, vendar bi pač v skladu z tehničnimi rešitvami in standardi, ugotovilo, da skladišče JO ne ogroža okolja. Sicer bi lahko recimo izvedli referendum, vendar nam obstoječa zakonodaja onemogoča voditi postopke za izvedbo referenduma. Saj ne v zakonu o lokalni samoupravi ne v statutu občine Izola ni določeno, na kakšen način lahko izkažeš voljo 10 procentov volivcev v občini, saj je le na zahtevo 10% volivcev občinski svet dolžan razpisati referendum, s katerim lahko krajani odločijo ali se s predlagano rešitvijo strinjajo ali ne. Vsekakor je ustavna presoja odloka bil le korak v smeri za dosego cilja. Smatramo, da BS na taki lokacijo bistveno bolj ogroža okolje kot skladišče jedrskih odpadkov. Saj so kriteriji za postavitev skladišča JO bistveno strožji, kot za postavitev BS. Le referendum lahko pove, ali se krajani strinjamo z lokacijo BS v Jagodju ali ne. Sedaj, se bomo pač angažirali v smeri izvedbe referenduma. V ustavno presojo bomo US predložili statut Občine Izola ter Zakon o lokalni samoupravi v členih, kateri določajo pravico do referenduma. Vsekakor pa bomo krajani še naprej delovali v smeri, da se BS na tej lokaciji ne postavi. Vso pravico imamo nasprotovati postavitvi BS, saj tu živimo in bomo čutili posledice BS mi in naši potomci na tem območju. Storili bomo vse, kar je v naši moči da do postavitve BS ne pride. Če pa pride do postavitve, si bomo še nadalje prizadevali, da se BS umakne. Kajti prej ko slej, bo prišel čas, ko argument, češ, da je bilo nekaj sklenjeno leto 1979 (pred 19 leti), ne bo prišel do veljave. Kajti nespremeljivo je, da mi pogoje mojega življenja in mojih potomcev določa nekdo iz preteklosti, ko verjetno marsikdo kije leta 1979 določil črpalko na tej lokaciji ni več med živimi. O okolju v katerem živimo, bi v večini primerov morali odločati naši zanamci, saj smo si ga vzeli na posodo, ter nimamo nikakršne pravice uničiti okolje na račun naših otrok. Menim, da bi izvoljeni predstavniki ljudstva morali ob posegih v prostor, predvsem upoštevati mnenje ter pripombe direktno prizadih krajanov. Kajti zdravo življensko okolje je naše naj večje bogastvo. RS.: Izgubljena bitka še ne pomeni, da si izgubil vojno. Alojz Padar, Jagodje Naslednji Mandrač 20. avgusta KONČNO DOPUST Enostavno ne zdržimo več, ne tako ne drugače. V zadnjem času se je nad nas spravilo vse, od utrujenosti do težav s tiskanjem Mandrača, od preobilice dela z Mediteran festivalom do finančno kadrovskih težav. Zato potrebujemo čas za premislek in čas za oddih. Teden dni delovnega dopusta nam bo še kako prav prišel, da bomo sklenili kako naprej. Lahko Vam le zagotovimo, da bo Mandrač še vedno izhajal, da bo prva naslednja številka dvojna in da bomo skušali pospraviti vse, kar se je razmetanega nabralo v teh mesecih letošnjega leta. Zaželite nam sonca. Hvala. Uredništvo. SE SO POŠTENI LJUDJE Zgodilo seje pred kratkim, ko sem zaprepadeno ugotovila, da sem na Velikem trgu pri gostišču Morski val izgubila denarnico in z njo vse dokumente. Ko sem se v mislih že poslovila od denarnice in njene vsebine se je javil pošten najditelj, Izolan, iz Ljubljanske ulice, ki mi je po telefonskem pogovoru vrnil izgubljeno. Mislim, da si zasluži javno zahvalo. Prepričana pa sem, da ni edini. Vsa ta dejanja v poletnem času lepšajo življenje. Še enkrat hvala. bralka Mandrača ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in nonota GERGETA SILVIA se naj lepše zahvaljujemo vodstvu in vsem zaposlenim v J.P. Komunala Izola za izraženo sožalje in nesebično vsestransko pomoč ob težkih trenutkih, g. Mlakar Miru iz Kranja, Pomorski policiji, Upravi za pomorstvo, ribičem in vsem prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali in stali ob strani. družina Gergeta, Izola NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNALIZATOR VKLOPLJENIH IN IZKLOPLJENIH LUČI . »MEMOBIPk ^MEMOBIP vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite luči (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi. Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah. MEMOBIP vas po zaključeni vožnji oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah. MEMOBIP imamo na zalogi in vam ga montiramo takoj! V PROSTORIH AMD IZOLA via smms-ii. tel. 0609 640 238 MALI OGLASI - Ugodno prodam kombiniran voziček "CAM", karo, rabljen 5 mesecev. Tel.: 648-379 - Od 1. septembra naprej ODDAM stanovanje v Izoli, eno in dvosobno, opremljeno, parking in vrt., Iščemo SOSTANOVALCA ali SOSTANOVALKO (14.000 Sit na mesec) Souporaba kopalnice in kuhinje. Tel.: 645-818 M/IMTDK/lhC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066/600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik /elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAČ @ S-NET. NET ŽR: 51430 ■ 603 • 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina. Gažon_________________ MANZIOLIjEVA PALAČA - TOKRAT ZARES Po nekajletnem dogovarjanju, začetkih in predčasnih zaključkih sanacije stavbe in po maratonskih srečevanjih najrazličnejših vladnih delegacij se tokrat prav zares začenja obnova Manzilijeve palače, stavbe, ki naj bi ob Besenghijevi palači in najdišču v Simonovem zalivu bila eden redkih izolskih kulturno zgodovinskih spomenikov oziroma turističnih zanimivosti. Prav zato je začetek obnove, ki ga financiata dve državi, svoje pa je s preselitvijo stanovalcev in nekaj drugimi posegi že prispevala tudi občina Izola, pomemben dogodek. Stavba namreč stoji na enem od osrednjih mestnih stičišč, na trgu, kije bil nekoč osrednje prizorišče različnih proslav in nekaj časa tudi mestna tržnica -piazzeta. Zato je njeno obnavljanje povezano tudi s prenavljanjem trga, posredno pa tudi z obnovitvenimi deli v cerkvi Marije Alietske. Gradbeno dovoljenje za začetek del naj bi investitor, Samoupravna italijanska skupnost Izola, dobil v naslednjih dneh, izvajalec del, koprski Stavbenik, pa je dobil dovoljenje za ureditev gradbišča, ki bo eno najzahtevnejših v Izoli doslej. Projektanti iz Italije so namreč načrtovali obnovo prednjega dela stavbe brez klasičnih gradbenih posegov ampak predvsem z obnavljanjem in renoviranjem lesenih tramov in obokov, seveda pa je predvidena tudi rekonstrukcija fresk v osrednjem prostoru Manziolijeve palače. Še največ betoniranja in sorodnih zidarskih del bo v zadnjem delu stavbe, kjer bodo uredili nekakšen atrij za prireditve. V sami stavbi naj bi imela svoje poslovne prostore Skupnost Italijanov, ki ima zdaj sedež v Besenghijevi palači, poleg tega pa naj bi v stavbi uredili laboratorije in učilnice za restavratorsko dejavnost, predvidena je ureditev večje sejne dvorane in sploh naj bi v stavbi bilo dovolj prostora za različne vrste kulturnih dejavnosti, znotraj skupnosti in tudi širše. Kot je znano je država iz proračuna zagotovila nekaj več kot 100 milijonov tolarjev, kijih mora izvajalec dejansko »porabiti« do konca oktobra, saj država račune za investicijska vlaganja plačuje s 60 dnevnim odlogom plačila, kar pomeni, da lahko poravna račune do konca proračunskega leta oziroma do 15. januarja naslednjega leta. Takrat se bo začela tudi bitka za pridobitev denarja za nadaljevanje gradnje, ki naj bi trajala leto dni, če bodo hkrati pretlakovali trg pa še nekaj dlje. V tem času bodo na trgu uredili večje gradbišče z dvigalom in vsemi potrebnimi spremljevalnimi objekti, vendar bodo z ureditvijo celotnega gradbišča počakali toliko časa, da mine glavna turistična sezona, saj je Izola to poletje že doživela preveč turizem motečih gradbišč. Skupščina TP Belvedjere 26 MILIJONOV ČISTEGA DOBIČKA Na drugi skupščini delničarjev turističnega podjetja Belvedere d.d. iz Izole so delničarji ugodno ocenili poslovanje družbe. V Letu 1997 je ta ustvarila celoten prihodek v vrednosti 451 milijonov tolarjev, od tega je bilo čistega dobička za 26 milijonov tolarjev. Delničarji so sklenili, da dobička iz minulega poslovnega leta zaenkrat ne bodo razdelili, pač pa bodo razdelili le dobiček iz prejšnjih poslovnih let. Tako bo vrednost bruto dividende za delnico 230 tolarjev. V TP Belvedere, kjer so lani ustvarili 46.500 nočitev, od tega 75 odstotkov tujih, računajo, da bo letos to številko težko doseči, kljub dobrim napovedim za avgust in september. Vlado Ostrouška Skupščina Delmarja DOBIČEK ZA INVESTICIJO Sestala se je tudi skupščina delničarjev Delmarja in potrdila poročila in predloge vodstva podjetja, zavrnila pa le predlog o zmanjšanju kapitala družbe za kar je bilo potrebnih več kot 75 odstotkov glasov delničarjev. Poslovanje družbe je bilo uspešno, vendar dobička ne bodo namenili izplačilu dividend pač pa ga bodo namenili za investicije, to je v prvi vrsti selitev podjetja na novo lokacijo v industrijski coni. OBČINA NA DOPUSTU Tudi za občinske uslužbence in uslužbence Upravne enote je napočil čas dopustov, na telfonske klice odgovarjajo neznani mladi glasovi, po hodnikih srečujemo nove obraze. Na enotedenski dopust je odšla županja Breda Pečan, v Istro seje odpravil predstojnik uprave za družbene dejavnosti Miran Žlogar, na jadrnici pluje po Jadranu finančnica Zdenka Štanta, tudi Irena Jerman, tajnik občine, je na dopustu, oddahnila si je tudi tajnica Neva Faganel, tudi sekretar občinskega sveta, Boris Milenkovski, dopustuje, predstojnik Upravne enote Izola, Branko Andrejašič pa je tako ali tako na bolniški že nekaj mesecev. V tem, kadrovsko najbolj sušnem obdobju, sta breme dobila na ramena Tine Podbreznik (Urad za komunalni razvoj) in Silvana Zadel (Občinska inšpekcija). Če bi radi kaj posebnega urejali na politično upravnem področju, potem vam svetujemo, da počakate vsaj do druge polovice avgusta. Takrat bo na občini in Upravni enoti spet vse po starem. USPEŠNA MATURA NA SGTŠ Letošnji maturanti Srednje gostinske in turistične šole so bili pri opravljanju mature zelo uspešni. Od osemnajstih dijakov, ki so obiskovali poseben oddelek smeri turistični tehnik, jih je maturo opravilo 17 ,ena dijakinja pa jo je odnesla z dvema popravnima izpitoma. Povprečno število točk, ki so jih dosegli se giblje med 15 in 16, največje število doseženih točk pa je bilo 23. Na SGTŠ se dijaki odločijo za opravljanje mature šele po končanem drugem letniku, zato so v primerjavi z gimnazijci v nekoliko slabšem izhodiščnem položaju, saj se ti začnejo na maturo pripravljati praktično že v prvem letniku. Kljub temu pa se po besedah ravnateljice šole Mare Kobal, zanimanje za opravljanje mature med njihovimi dijaki povečuje. Tako je v 4. letniku oddelka za maturo letos 25 dijakov, v 3. letniku pa 27 dijakov. Žal pa bodo imeli dijaki te šole možnost opravljati maturo na izolski SGTŠ le še naslednja tri leta, saj Zakon o srednjem strokovnem šolstvu iz leta 1996 določa, da se na teh šolah opravlja zaključni izpit oz. t.i. poklicna matura. Kot nam je povedala Mara Kobal, si je Skupnost srednjih gostinskih šol dolgo prizadevala, da bi tudi njihovi dijaki imeli možnost opravljanja mature, vendar s svojimi zahtevami niso uspeli, saj po novi zakonodaji k maturi vodijo le gimnazije ( ali pa se nanjo dijak lahko pripravlja sam), te pa za turistično smer niso predvidene. Tako ne bo imela več mature že generacija 1998/1999, ki bo letos začela obiskovati prvi letnik. Kaj to pomeni v praksi ? Zagotovo to, da odslej dijak, ki se ne bo odločil za vpis na gimnazijo, skorajda ne bo imel možnosti za vpis na univerzitetni študij - razen, če ne bo mature opravljal kot občan, kar pomeni, da se bo moral na maturo pripravljati v lastni režiji. Kako daljnovidna je takšna šolska politika, ki zapira možnosti vsem tistim dijakom, ki se zaradi takšnih in drugačnih razlogov odločajo za srednje tehnične in poklicne šole, pa se jim kasneje odpre in so na fakultetah več kot uspešni, je veliko vprašanje. Vse kaže, da se je v osemdesetih tako kritizirano usmerjeno izobraževanje v naše šolstvo definitivno usidralo na način, ki je še bolj papeški od papeža, (kb) RAZGLAS VELIKA NEVARNOST POŽAROV Županja občine Izola je razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja. V zvezi z navedenim je v naravnem okolju strogo prepovedano: - kuriti v gozdu -kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih - zažigati nepokošene trave ali ledine med kmetijskimi zemljišči ali na območju kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali neobdelana zemljišča Nadzor nad izvajanjem Razglasa o veliki požarni ogroženosti v naravnem okolju bodo izvajali: - PDG Izola in PDG Korte s požarnimi stražami na svojem požarnem okolišu - Policijska postaja Izola ter - Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. VEC KAZNIVIH DEJANJ, MANJ PROMETNIH NESREČ Predstavniki UNZ Koper so na torkovi tiskovni konferenci obelodanili rezultate dela v prvem polletju letošnjega leta. V tem obdobju so napisali 1.807 kazenskih ovadb, kar je za 35 % več kot v enakem obdobju lani, ko sojih napisali 1.341. Povečanje kaznivih dejanj so zabeležili tako na področju gospodarske kriminalitete, na katerem so se najbolj povečala kazniva dejanja poslovne goljufije, kot tudi na področju organiziranega kriminala in splošne kriminalitete. Največ kaznivih dejanj so obravnavali na območju koprske policijske postaje, sledita pa Piran in Sežana. Skupna materialna škoda povzročena s kaznivimi dejanji je znašala nekaj nad 600 milijonov tolarjev, dobri dve tretjini tega zneska (400 milijonov SIT) pa predstavlja materialna škoda povzročena s kaznivimi dejanji v gospodarstvu. Ovadenih je bilo 878 oseb, od tega približno četrtina tujcev. Število kaznivih dejanj, ki sojih povzročili mladoletniki se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za 19 %, obravnavali pa so 171 mladoletnikov, ki so storili 122 kaznivih dejanj. Prevladujejo velike tatvine (35 primerov) in tatvine (33 primerov), sledijo pa kazniva dejanja s področja neupravičene proizvodnje in prometa mamil (/ primerov). Obravnavanih je bilo tudi 19 otrok starih do 14 let, ki so storili 18 kaznivih dejanj, med katerimi prevladujejo telesne poškodbe, nasilništvo in izsiljevanje. Kot je povedal Milan Pristov, načelnik Upravne kriminalistične službe, ocenjujejo, da je teh dejanj še več, vendar se tako žrtve, kot okolje ta dejanja bojijo prijavljati. Storjenih je bilo 17 (lani 21) kaznivih dejanj, ko so bili mladoletniki ali pa otroci žrtve nasilja, zanemarjanja, kršitve družinskih obveznosti in izmika plačevanja preživnine. Kot je znano gre pri fizičnem in spolnem nasilju nad otroki za najbolj razširjeno in hkrati najbolj prikrito obliko nasilja, zato predstavljajo odkrita kazniva dejanja, prej kot ne, le vrh ledene gore. V prvem polletju letošnjega leta je bilo prijavljenih tudi 22 primerov pogrešanih oseb, od katerih sojih 19 izsledili, 3 pa še pogrešajo, med njimi enega Izolana. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je na področju UNZ Koper zgodilo 15 % manj prometnih nesreč kot lani (letos 1.028, lani 1.210). Policisti ocenjujejo, da se na našem območju kažejo pozitivni učinki novega prometnega zakona. V maju, juniju in juliju so bili na cestah na našem območju trije mrtvi v prometnih nesrečah, lani v istem obdobju pa jih je bilo 13. Zmanšalo se je tudi število huje in lažje poškodovanih: letos so zabeležili 19 huje poškodovanih (lani 43) in 67 lažje poškodovanih (lani 144), število prometnih nesreč pa se je v omenjenih treh mesecih zmanjšalo za več kot 200 (letos 515, lani 732). Kljub tem vzpodbudnim številkam pa policisti ugotavljajo, da so prvi učinki zakona, ki jim je botroval strah voznikov, mimo in vozniki popuščajo tako glede hitrosti, kot glede alkohola. Slednji je botroval vsem trem nezgodam s smrtnim izidom, ugotavljajo pa, da je povprečna stopnja alkohola v krvi pri pregledanih voznikih višja kot lani. "Ob tem gre sklepati, da tisti, ki so manj pili ne pijejo več, tisti pa, ki so pili več, pijejo kljub strogemu zakonu," smo imeli priložnost slišati na tiskovni konferenci. Ena izmed stalnic poletne prometne situzacije je tudi gneča na cestah in kolone ob vikendih, kar skupaj z poletno vročino načenja živce voznikov. Zato policisti priporočajo potovanje v nočnih urah, ko je bolj hladno in je na cestah manj prometa. Sicer pa se v poletnih mesecih število kaznivih dejanj ponavadi poveča zaradi turistične sezone. Po besedah Milana Pristova gre to tudi na račun večje brezbrižnosti ljudi v dopustniškem času. Tako nemalokrat med kopanjem v morju puščajo denarnice na plažah, v nezavarovanih pisarnah, ob odprtih oknih in podobno. Takšne situacije so za tatove zelo pripravne, saj je kraja denarja tudi za tatove najbolj udobna in donosna. Ukradeni predmet je potrebno še vnovčiti, kar je včasih lahko tudi težavno in povezano z večjim tveganjem. Policisti tako opažajo, da se število "nočnih obiskovalcev" hiš in avtomobilov zmanjšuje, kraje torbic in denarnic pa veča. Zato ljudi opozarjajo na večjo previdnost, (kb) Drevored l.maja 4a Izola /tel.: 647 -050 HTP San Simon, Morova 25 tel.: 066 646-211 ZA VAS IZDELAMO FOTOGRAFIJO 20 X 30 cm GRATIS pri vsakem razvijanju filma (135 mm ) Vod 1.7. do 31. avgusta PREJELI SMO. Tako kot piše g. Alojz Padar iz Jagodja ima prav! Vendar, to je Jagodje - novo naselje. Kaj pa mi v Jagodju - staro naselje Monte Calvo? Dolina je čudovita a že ves čas imamo težave s cesto. Ogledalo je razbito že 6 mesecev, bilo je tudi že nekaj trčenj. Ne vemo na koga naj se obrnemo. Ce gremo k policajem nas napotijo na Krajevno skupnost, KS nas napoti na Komunalo, Komunala nas pošlje na Občino. Kam naj gremo, da se bo kaj uredilo? Krajanka starega Jagodja Smo sredi vročega poletja, Izola pa še sredi turistične sezone, ki seveda ne dopušča, da bi bilo življenje v našem kraju in v naši občini umirjeno, tako kot si po malem vsi želimo. Gostje našega mesta si namreč želijo zabave, kopanja, sončenja, obiskovanja lokalov, sprehode, izlete in še kaj, vse to pa seveda prinaša s seboj posledice za katere moramo poskrbeti tisti, ki nam je občina zaupala skrb za urejanje njenega videza. Seveda si tudi mi želimo dopustov in počitka, vendar turistična podoba kraja zahteva od nas pospešeno delo prav v teh mesecih. In če nas je kot posameznike in občane ta tropska vročina zdelala do te mere, da nekatere obveznosti enostavno odložimo si mi v Komunali tega ne moremo privoščiti. Delo, ki ga opravljamo, se v poletnih mesecih običajno še poveča. Skrbeti moramo za ulice, za reden odvoz odpadkov, za urejenost kopališč in plaž (tudi divjih) ter opraviti še veliko drobnih intervencij, kijih od nas zahtevajo gosti in Vi, izolski občani. Pozoren domačin bo opazil, da bi lahko opravili marsikatero delo še bolje, turisti pa nam pravijo, da je za urejenost in čistočo v našem kraju kar solidno poskrbljeno, morda še bolje kot drugje. Za nas so opozorila kot pohvale vzpodbuda za boljše in hitrejše izvajanje naših nalog. Seveda pa se lahko trudimo kolikor hočemo, nikoli našega dela ne moremo opraviti dovolj dobro, če tega ne storimo skupaj z vami. V zadnjem času opažamo, da nam kljub naporom ne uspeva vzdrževati čistoče v posodah za smeti (kontejnerjih) in v njihovi okolici. Kljub dvakratnem pranju posod (pred in v sezoni) opažamo, da iz posod smrdi, da se v njih odlagajo tudi tekočine, ki se precejajo skozi dno posod na kamnite ali asfaltirane površine. Prosimo vas, da dosledno upoštevate navodila o pravilnem odlaganju odpadkov, ki naj bi bili le suhi in po možnosti zbrani v vrečki. Na ta način boste koristili predvsem sebi, saj morate ob takšnih posodah živeti, v njih odlagati smeti in se mimo njih gibati. Tudi za naše delavce je delo olajšano, če neprijetnih vonjav ni. Trudimo se, da v okviru strojnih in človeških zmožnosti praznimo posode večkrat na teden, v večjem delu mesta, tudi vsak dan, vendar to ne zadostuje v kolikor ne bomo vsi razmišljali in rokovali z odpadki pravilno in strokovno. Obveščamo vas tudi, daje prišlo prav sredi izvajanja pranja posod do poškodbe vozila, ki to opravlja. Obljubljamo, da bomo s pranjem nadaljevali, takoj ko bodo naši kolegi iz Kopra vozila usposobili. Do takrat vas še enkrat vabimo k sodelovanju in posvečanju pozornosti pri odlaganju odpadkov. Prepričani smo, daje tudi to del kraja, del mesta in del nas. In na koncu vam želimo prijetne dopustniške dni, veliko zabave in sprostitve, kdor pa jih lahko podaljša, naj to le izkoristi. Nogomet PERKAT VODI NOVO MOŠTVO V nedeljo 30. avgusta bo po dolgih letih v uradnem tekmovanju spet zaigralo izolsko člansko nogometno moštvo. V prvem kolu enotne primorske lige se bo člansko moštvo MNK Izola pomerilo z ekipo Vipave. Nekoč bi bila to igra mačke z mišjo, danes je seveda drugače. Moštvo, ki bo nastopilo v primorski ligi je zelo mlado, saj ga v glavnem sestavljajo lanski in predlanski člani mladinske ekipe, pomembna okrepitev pa je izkušeni Davor Perkat, ki bo zagotovo pravi vodja te golobrade ekipe v kateri pa bo zaigralo tudi nekaj igralcev, ki so še letos igrali v drugih primorskih moštvih. Iz Kort sta se tako vrnila Gregorič (Damjan) in Treskavica, iz Kopra je prišel Igor Božič, trenersko mesto pa je prevzel Marjan Kovačič, ki je izolskim nogometnim poznavalcem dobro znan. Tehnični vodja moštva je Maks Filipčič, pomaga mu Stevo Santin, ob aktivni upravi pa ima glavne niti v rokah predsednik društva, Nikola Jurasovič. Na zboru članskega moštva, ki so ga imeli 27. julija, so se dogovorili, da bodo trenirali in igrali povsem amatersko, saj društvo drugačnega bremena ne zmore. Na treninge zdaj že prihaja po 15 - 16 igralcev, prepričani pa so, da se bodo prav kmalu na stadion vrnili še nekateri mladi izolski nogometaši. Posebno okrepitev kluba predstavlja povratek Sandija Sajdinovskega, ki bo vodil mladince, Fabio Lovrečič bo vodil starejše dečke, Marino m Športna trgovina Kraška 8, Izola tel.: 645/375 10. TURNIR V BEACH VOLLEY-u Ekipa "Stari mački" iz Izole organizira v soboto 8.avgusta v Simonovem zalivu lO.jubilejni tunir v BEACH VOLLEY-u. Gre za turnir veteranov od 30 leta dalje na katerega se lahko prijavijo neaktivni igralci, prijave sprejemajo na dan turnirja med 9.00 in 9.30 na plaži v Simonovem zalivu. Prijavnina znaša 2.000 SIT na člana ekipe, v kar je všteto: jubilejna majica, pivo prek celega dne in "roštiljada" ob koncu turnirja. Pripravili so tudi vabljive nagrade: za prva mesta pršut in pokali. V primeru, da bo dovolj prijavljenih ekip, bo organizator določil dve starostni kategoriji. Organizatorji vabijo pod geslom: "Preženite poletno vročino v stilu reka : zdrav duh v zdravem telesu ! " Vabljeni ! Božič mlajše dečke, Sandro Valdevit pa mlajše dečke. Tako se dogaja, da je dnevno na stadionu po 70 igralcev, skupaj pa je v društvu kar 160 otrok, kar spet odpira pereče vprašanje pomožnega nogometnega igrišča. ZBOR DEČKOV 1986,1987,1988 Sandro Valdevit vabi na začetek treningov mlaše dečke omenjenih letnikov na izolskem stadionu. Prvi trening bo v torek, 11. avgusta ob 19.00 uri. JADRANJE Evrope slabe na SP Jadralci v razredu Evropa, ki so se udeležili svetovnega prvenstva v nemškem Travemuendeju so razočarali, saj je bil Primož Mislej šele 34. v srebrni skupini, Andreja Rener pa je bila v isti skupini 44-ta. Kljub temu je Andreja med potencialnimi kandidati za nastop na Olimpijskih igrah v Sidneyu, saj bi si z dobrim delom in nekaj sreče lahko izborila 23 mesto med državami, kar bi državi in njej lahko zagotovilo nastop na OI v Avstraliji. KADROVSKA VRZEL Uredništvo je začasno zaradi študijskih obveznosti zapustil športni urednik Tomaž Ferluga. Brez njegovega prefinjenega poznavanja, posebej rokometne izolske stvarnosti, nam bo težko, ampak, kot bi rekli športniki: "kogar ni, brez njega se da". Veslanje Mladi veslači izolskega ARGA so tudi tokrat organizirali poletni tabor na Bledu. Poleg nabiranja kondicije so si privoščili tudi veliko sprehodov, čolnarjenje, igranje in še kaj. Po besedah trenerja Igorja Božeglava bo med njimi spet nekaj dobrih veslačev in članov tega uspešnega kluba. Jadranje ŠOLE JADRANJA Oba izolska jadralna kluba sta pripravila šole jadranja na katerih so mlade učili prvih jadralnih korakov. V JK Burja je šolo jadranja vodila Marja Ličen, v JK Olimpic pa trener Jura Dorošenko, ki je v ponedeljek mlade jadralce odpeljal na 20 dnevno križarjenje po Jadranu. Čeprav dvorana še vedno sameva, sta oba kluba že v pogonu. Kar nekaj znoja je že prelitega, zabušavanja naj ne bi bilo več. Glavnina treningov je na prostem. Moška ekipa trenira na stadionu, ženska pa pri svetilniku. Seveda bi "dvoranska" vročina vzela vso voljo. Nekaj starih pa seje le oglasilo na kratek klepet. Zanima jih, če je kaj novega. Malo čudno, ampak tako malo je pricurljalo iz pisarn. Vse sloni na ugibanjih - mogoče pa le kaj uganem. Administracija je še vedno živahna. Kako je s pogodbami in dogovori ? Ali je ta plat "igranja" urejena ? Sicer pa se MRK na veliko pripravlja na tombolo. Finančni vir, ki bo pogasil nekaj "vročine". Prihajajoča sezona bo več kot vroča. Umik Delmarja, zopet nova ekipa (čeprav za profesionalce to ne bi smel biti problem). Problemi, ki postajajo že kronični. Kot vedno pa bo konec pokazal na to, kakšno je bilo delo. Do takrat pa je še daleč in presenečenj bo na pretek. Ali pa ne ! Tudi druga stran, ŽRK, v polnem zamahu. Zopet jamranje. Stara pesem - kako preživeti "na tanko". Po igralski plati naj bi šlo dobro. Izolska dekleta, čeprav še vedno mlada, bodo poskušala čim uspešneje odigrati prvenstvo. Kako bo z vožnjo v vseh kategorijah? Probleme se bo reševalo, ko se bodo pojavili. Žal bo to pojedlo nekaj živcev, pa tudi volje bo kdaj zmanjakalo. Tako vidite, tudi to je "živeti športno". Športno je tudi želeti čim boljši uspeh, toda tudi letos je slovenski rokometni tron oddan. Celjani tudi letos z "dream teamom", Krim je zadnjimi nakupi napovedal celo evropski vrh. Ostalim, tudi Izolanom in Izolankam, ostaja kar precej manevrskega prostora. Nekoč se je že pred prvenstvom vedelo, kateri klubi bodo izpadli, danes še šepetati ni sigurno. Časi se spreminjajo. Tudi ekipe. POD BEIVEDERJEM MPTVILO 2-. Priz.or (V prostor vdrejo trije zamaskirani oboroženi moški Duhovnik ostane sredi stavka in presenečeno gleda proti vratom, Ona krikne in se stisne k Njemu, ki gleda moške z mešanico besa in nefohi. Natakarica izpusti kemični svinčnik, s katerim je reševala križanke, da pade na tla) ( PRVI Mc5ŠKI«(iriči z globokim, *ukazovalnim glasom): \/si na tla! InVja se miVibbederme^ane, če ne ga ustrelim! (Vsi, razen Morilca popečejo pb gostilniških tleJip Kaj pa je s tabo? Se delaš junaka, S? (Prvi pristopi k Morilcif in ga s kopitom puške ifcjari po ramenu)Se boš ulegel ali ne? MORILEC (ga pogfeda š hladnim pogledom,l*polnim besa j. Ne. , PRVI (zbegan nad uporoif žrtve nastavi moriicu cev na sence): Lezi na tla! Takoj! , % MORILEC(s hladnokrvnim glasom, ki^tne »odkriva nikakršnega strahuj: Spizdi. j ' , PRVIfga brcne vibok, da se Morilec zvrne\s stolom vred po tleh). Tako! Sedaj pa ostani ta ml m t MORILECfbesnOj vstane, kot da ga* bo napadelV vendar pa nato pogled^ po prostoru in Zagleda prestrašene oči, ki strmijo v njega, šest parov oči, ki se bojijo katastrofe. Uleže se na |la.) i PRVI (zadovoljen ob mi&li na, kar on misli daije1 njegova zrnata nad upornikom.) Dofcro, si se le odločil ubogati. Sedaj pa vsi.ježite na tleh čistojpri miru in da ne slišim nobenega jj glasu! (potežka puško, da bi pokazal, kaj bi se zgodilo v drugam primeru. Drugi moški tiho zakašALja in se uiede ns stol pri točilnhm pultu. Ona se ST.19 stisne/k nješu, ki pa se napnf in očitno hoče i i/ skočipi na napadalce. Morilec, ki leži zraven nje g. ga pjrime z£ ramo in ga potisrse k tlom.) ttj MORILEC Js pridušanim glasom) Bi rad še kdaj šel kam na pijbčo z njo? Bi rad še kdaj stopil ven iz tega lokala? ON (se kfomaj zadržuje, da nelplane v jok. Če ne bi bilo Nje;, najbrž bi. Nemo prikima.) MORILE^: Potem ne bodi nor in ostani na tleh. (On pogleda proti Njej i/ vidi, da je opazovalh id sklcm naradl še šibkejšega celo stvar. To ga i glavo v nemoči. Sedaj se pred hišo zasliši š^ eno škripanje gum. Vse glave set dvignejo v radovednosti in upanju. Zasliši se Glas.) J 1 č?L ASfglas policista, Vi govpri skozi megafon) Vi, tam notri! Odložite orožje in pridite ven z rpkami nad glavo! PRVI (se histerično zasmeje)! Hojte u kurac! TRETJI (pristopi k njemu, gfe odrine od okna in ga obsojajoče pogleda.Zakriči ^kozi okno.) : Talce imamo! Zahtevamo kombi, ki nas boVarno pripeljal čez mejo. Talce vzamemo s sabo! ! GLAS: Takoj izpustite talce! , TRETJI Prosim vas, ne imejte nas za budale! GLAS: Dobro, dobro, videl bom, kkj se da storiti, (utihne. V prostoru zavlada tišina.Ivsi ležijo na tleh, Tretji si privleče stol k qknu, se usede nanj in si z obraza potegne maskp. DPugi, ki še vedno sedi ob šanku, sledi njegovemu igledu, le prvi, ki stoji naslonjen na zid ib še vedno pestuje svojo puško ne sleče maske. Zunaj je šfe vedno svetlo.) Dobite nas tudi na internetu (http://pina.soros.si/muki) lahko pa nam tudi pišete ali pošljete e-mail na tednik MANDRAČ MANDRAC@S-NET.NET Literarni kotiček Hvalnica vinu Brez tebe ne morem jaz s tabo živim hitro te spijem da ne ponorim Ti si moje življenje ti si moj cilj če pri meni te zmanjka samo skočim do Milj Prišel je september trgatev je bila par mesecev je mimo suša je bačvo pobrala / p jT. v; P Sedaj ko te nimam jaz jočem vsak dan ker jaz nočem bit,žejen jaz hočem bit pijan Arionimni alkoholik Ovca Goriva, v vetru v tišini, v boju Goriva v vetru ugasnjenih sveč 'n vsak trenutek še bolj zasvetiva Bolj močen je veter bolj uporna je moč Goriva, v trenutkih komaj trepetava Goriva, da svetiva j lot skozi noči Ob ugasnjenih svečah c