Zli. Številka.
I Ljubljani, v posedli].* 16. sBptemhro 191B.
II. leto.
.Slovenski Narod* za Avstro-Ogrsko;
četo leto skupaj naprej • pol leta „ .
Četrt leta „ m na mesec   M M
K 50-. 25 -. 13— . 450
velja po potil:
za Nemčijo: celo leto naprej . . . .  K 55 -za Ameriko ta vte druge dežele: celo leto naprej  . ; . . K 60*-
Vprašanjem glede inseratov te naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 3nravni$tro (spodaj, dvorišče levo). Ksailova ulica it. 5, telefon it 95.
Uhaja vsak dan svečar iz* ta n&i ne 4 al je in praznik*.
inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm strok prostor: enkrat po 12 vin., d/akrat pa 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 33 vin.,  parte in zahvale (enak prostor)  20 vin. Pri večjih inserclteh po' dogovoru.
Novi naročniki naj miijefo naročciim «cJu     jjT jo nakisatol. Na samo pisaeoe aamćbe brez poslatve denarji se oe morena nikakor utirati.
„Narodna tiskarni" tdlaloa it 89.
celo i pol leta
laprej
.Slovenski Narod* velja V LJubljani
dostavljen na dom ali Če se hodi ponj:
. . . . K 48*— I četrt leta „ . . , 24 — I na mesec „
12.—
Pos3H32!ia Številka valja 33 vinarjev.
Dopis! naj se trankirajo. Rokopis! se ae vračajo. Uredništvo: Knallot a allca it S (v L nadstr. levo\ telefon it 34
r.
Avstro - ogrska vlada je izročila nevtralnim državam in papežu noto, v kateri predlaga razgovore o uvedbi mirovnih pogajanj na podlagi dosedanjih izjav državnikov centralnih držav in en-tente. Nota Je pisana v francoskem jeziku ter je vlada izdala k njej še poseben uradni komentar.
Uradni komentar.
Dunaj, 14. septembra. (Kor. urad.) Urad no se razglasa: Objektivna vestna preizkušnja razmer vseh voiujocih se držav kaže, da ni nikakega dvoma o tem, da si vsi narodi, na katerikoli strani se bore, žele skorajšnjega konca krvavega boja. Kljub tej naravni in razumljivi želji po miru se do sedaj še ni posrečilo, da bi se ustvarili oni predno-pogoji, ki bi bili sposobni, da spravijo mirovna stremljenja bližje k njihovemu uresničenju in bi premostili prepad, ki loči sedaj še bojujoče se države. Treba torej vzeti v pretres učinkovita sredstva in poti. po katerih bi se mogla odgovornim faktorjem vseh dežel ponuditi prilika, da preizkusijo sedaj obstoječe možnosti za sporazum.
Dosedanje mirovne ponudbe.
Prvi korak, ki ga je storila Avstro-Ogrska sporazumno s svojimi zavezniki v dosego miru dne 12. decembra 1916., ni dal zaželjenega konca. Vzroki za to so tičali pač V takratnih razmerah. Da bi vzdržale stalno pojemajoče vojno razpoloženje svojih narodov, so aliirane vlade do onega trenutka potlačile z najstrožjimi sredstvi vsako razpravljanje mirovne misli in tako se je zgodilo, da tla za mirno sporazumljenje niso bila primerno pripravljena. Ni bilo naravnega prehoda od najbolj divje vojne gonje do spravljivosti.
Napačno pa bi bilo misliti, da je ostal naš takratni mirovni korak brez vsakega rezultata. Njegov plod je pojav, katerega se ne sme prezreti, da mirovno vprašanje od takrat ni več zginilo z dnevnega reda in čeprav pred tri-bLnalom javnosti izvršene tozadevne diskuzije istočasno dokazujejo ne malo nasprotje, katero med seboj vojujoeimi državami še danes leži v njihovem pojmovanju mirovnih pogojev, se je vendar ustvarila atmosfera, ki ne izključuje več razpravljanja mirovnega problema. Brez pretiranega optimizma se mora pač iz izjav odgovornih državnikov konstatirati vsaj toliko, da pričenja misel za sporazum in da se vojna ne bo odločila izključno s silo orožja, polagoma prodirati tudi pri aliiranih državah, izvzemši nekatere zaslepljene vojne hujskače, katerih pa se gotovo ne sme podcenjevati.
Pot k razpravam.
C. kr. vlada si je svesta tega, da se po globokih pretresljajih, katere so provzročili v življenju narodov opusto-šujoči učinki svetovne vojne, omajan svetovni red ne da vzpostavit! na mah. Težavna in dolga je pot, ki vodi k vzpostavi mirov, odnošajev med narodi, ki so ločeni v jezi in ogorčenosti. Vendar
Je naša dolžnost stopiti na to pot, na pot razprav. In čeprav so še danes taki odgovorni faktorji, ki hočejo sovražnika vojaško poraziti in mu vsiliti vujno zmago, vendar ne more biti več dvoma, da bi imel ta cilj — vzemimo, da je sploh dosegljiv — za predpogoj nadaljnje krvavo in dolgo borenje. Za vse države in narode Evrope usodepolnih posledic take polike pa bi tudi poznejši mir zmage ne mogel več popraviti. Samo tak mir, ki bi mogel poravnati danes še različna pojmovanja sovražnikov na pravičen način, bi bil mir. katerega žele vsi narodi.
Direkten razgovor sovražnih držav.
Zavedajoč se tega in neumorno delujoč v interesu mini stopa avstro-ogr-ska monarhija znova z inicijativo na dan. da bi dosegla direkten razgovor med sovražnimi si državami. Resna mirovna volja širokih ljudskih plasti vseh vsled vojne sotrpečih držav, neoporečno približevanje v posameznih kontroverznih vprašanjih, kakor tudi splošna spravljivejša atmosfera, dajejo c. in kr. vladi nekako jamstvo za to, da bi mogel v interesu miru storjen ponovni korak, ki računa tudi z doslej na tem polju pridobljenimi izkušnjami, v sedanjem trenutku ponuditi možnost za uspeh.
Avstro-ogrska vlada je radi tega sklenila pokazati vsem boriteljem — prijatelju Jiusovražniku — pot. po kateri je po meni sodbi mogoče hoditi in jim predlagati, da naj preiščeio v svobodnem razgovoru, ali so dani oni predpogoji, ki bi kazali, da je mogoče skorajšnji pričetek mirovnih pogajanj smatrati za ugoden.
Zaupni in neobvezni razgovor.
V to svrho je c. in kr. vlada povabila vlade vseh vojujočih se držav k zaupnemu in neobveznemu razgovoru na kak kraj nevtralnega inozemstva in jim poslala v tem zmislu sestavljeno noto.
S posebno noto je bil ta korak sporočen papežu in se je zaeno apeliralo na interes papeža, naklonjen miru. Nadalje so bile tudi vlade nevtralnih držav obveščene o demarši.
Stalni ozki sporazum, obstoječ med štirimi zavezniškimi silami, jamči za to, da zavezniki Avstro-Ogrske. katerim se predlog podaja na enak način, soglašajo z izvajanji, ki jih razvija nota.
Besedilo note.
Nota se glasi:
Mirovna ponudba, katero so poslale države četverozveze 12. decembra 1916. svojim nasprotnikom in katerih spravljivih temeljnih misli niso nikdar opustile, pomeni kljub odklonitvi, ki jo je doletela, važen odstavek v zgodovini te vojne. Razlikujoč se od prvih dveinpol vojnih let je stalo od tega trenutka dalje mirovno vprašanje v središču evropske, da. svetovne diskuzije, ki jo je v vedno naraščajoči meri od takrat dalje obvladovalo. Po vrsti so se vse bojujoče se države oglašale zopet
in zopet k besedi o vprašanju miru in njegovih pogojev. Razvijajoča se črta tega razpravljanja pa ni bila enotna in stalna, temeljna stališča so se menjavala pod vplivom vojaškega in političnega položaja in vsaj doslej ni dala splošnega rezultata, ki bi se mogel praktično uveljaviti. Vendar pa se more, ne glede na to nestalnost, ugotoviti, da se je razdalja v obojestranskih pojmovanjih nekoliko zožila, da se kaže kljub temu, da obstoje še nadalje odločna, doslej še nepremostljiva nasprotstva. deloma opustitev raznih najekstr^mneiših konkretnih vojnih ciljev in da se manifestira nekako soglasje glede splošnih temeljnih principov svetovnega miru.
V obeh taborih se v širokih ljudskih plasteh nedvomno opaža naraščanje volje za mir in sporazum. Tudi primera s voječasnim sprejemom mirovne ponudbe četverozveze pri njenih nasprotnikih s poznejšimi izjavami odgovornih državnikov teh kakor tudi neodgovornih ali politično ne brezvplivnih oseb potrjuje ta vtisk. Dočim so se stavile n. pr. v odgovoru aliirancev predsedniku VVilsonu še zahteve za razkosanje Astro-Ogrske, za zmanjšanje in globoko notranje preobraženje Nemčije in uničenje evropske Turčije, so bile poznejše te zahteve, ki so imele za izpolnitev odločujočo zmago za predpogoj, modificirane v mnogih izjavah z uradne strani entente, ali pa so bile deloma opuščene. Tako je pripoznal v svoji, pred dobrim letom v angleški spodnji zbornici podani izjavi minister Balfour izrecno, da mora Avstro-Ogrska svoje notranje probleme sama rešiti in da ni-kdo ne more od zunaj naložiti Nemčiji kako ustavo. Minister Lloyd George je izjavil začetkom tega leta, da ne spada v vojne ciije aliirancev, da bi se Avstro-Ogrska razkosala, osmanska država oropala svojih turških provinc in Nemčija notranje reformirala. Za simp-tomatično more veljati tudi to, da je minister Balfour v decembru 1917. kategorično zavrnil misel, da se je angleška politika kdaj engažirala za ustvaritev samostojne države iz nemškega ozemlja na levem bregu Rena. Enun-cijacije centralnih držav kažejo brez-dvomno, da vodijo samo obrambeni boj za nedotakljivost in gotovost svojega ozemlja.
Mnogo izrazitejše kakor na polju konkretnih vojnih ciljev je dozorelo približevanje v pojmovanju glede onih smernih črt, na katerih se ima skleniti mir in zgraditi bodoči red Evrope in sveta. Predsednik VVilson je v tej smeri v svojih govorih 12. februarja in 4. julija t. 1. formuliral načela, ki niso zadela na odpor pri njegovih aliirancih in za katerih dalekosežno vporabo tudi na strani četverozveze ne bo nikakega ugovora, predpostavljale, da je ta vporaba splošna in z živlienskimi interesi dotičnih držav združljiva. Na vsak način pa je pomisliti, da soglasje v splošnih načelih ne zadošča, marveč da gre dalje za to, da se doseže enotnost v posameznih konkretnih vojnih in mirovnih vprašanjih. Za razsodnega opazovalca ne more biti nikakega dvoma, da se je v vseh bojujočih državah brez izjeme želja po sporazumnem miru ogromno ojačila in da si vedno bolj pridobiva tal
prepričanje, da di nadaljevanje krvavega borenja moralo spremeniti Evropo v razvaline in tako izčrpati, da bi bil vsak razvoj na desetletja onemogočen in bi ne bilo jamstva za to, da se doseže ona odločitev z orožjem, do kateri se je zaman stremilo skozi štiri leta, polna ogromnih žrtev, trpljenja in muk. Po kaki poti in na kak način se more torej pričeti sporazumevanje in končno doseči sporazum? Ali .obstoji kak resen izvid, da se pride z nadaljevanjem diskuzije o mirovnem problemu na dosedanji način do tega cilja? Nimamo poguma, da bi potrdili slednje vprašanje. Diskuzija od ene javne tribune do druge, kakor se je vršila doslej med državniki raznih dežel, je bila pravzaprav serija monologov. Manjka ji predvsem neposrednosti. Govor in odgovor se nista vezala, govorniki so govorili drug mimo drugega. Na drugi strani sta javnost in tla teh razprav odjemala možnost plodonosnega napredovanja. Pri vseh javnih izjavah te vrste se je vpo-rabljala oblika govora, ki je računala na učinek na veliko distanco in na mase. S tem pa se — vede ali nevede — povečuje razdalja v nasprotnem pojmovanju, ustvarjajo se nesporazumnosti, ki se ukoreninijo in se ne odstranijo in otežkoči prostodušni :iavadni razgovor. Vsaka izjava vodilnih državnikov je. kakor se je izvršila in predno še se je moglo s pristojnih mest na nasprotni strani na isto odgovoriti.predmet strastnega ali pretiratočega pogovora neodgovornih elementov. Pa tudi odgovorni državniki so v skrbi, da ne bi ogrožali interesov vojevanja z neugodnim vplivanjem na razpoloženje>-¥^«novini in da ne bi prezgodaj izdali svojih zadnjih namenov, povzdignili svoj glas in se trdovratno držali ekstremnih stališče. Ako se ima torej storiti poskus, da se pre-motri. ali so dane podlage za sporazum, ki bi mogel odvrniti katastrofo samomorilnega nadaljnega bojevanja od Evrope, je treba izbrati na vsak način drugo metodo, ki omogoči neposredno ustno razpravljanje med zastopniki vlad — in sicer samo med njimi. Predmet takega razpravljanja in obojestranskega raziasnjevanja bi morala biti nasprotna si pojmovanja posameznih bojujočih se držav, kakor tudi splošni principi, ki imajo služiti miru in bodočemu razmerju med državami kot baza in glede katerih se more poskusiti z unom na uspeh najprej doseči enotnost. Ko bi bila dosežena enotnost v temeljnih principih, bi bilo potreba tekom razprav poskusiti, vporabiti jih konkretno na posamezna mirovna vprašanja in tako doseči njihovo rešitev. Upamo, da ne bo na nobeni strani bojujočih se držav pomisleka proti takemu razpravljanju. Bojno delovanje bi se ne prekinilo. Razgovori bi šli samo tako daleč, kolikor bi jih udeležniki smatrali za uspeh obetajoče. Zastopane države bi radi tega ne mogle imeti nikake škode. Brezdvomno bi tako razgovarjanje ne škodovalo, marveč le koristilo mirovni stvari. Kar se prvič ne posreči, se more ponoviti in je mogoče že nekoliko pomagalo k razjas-nenju pojmovanja. Ogromno starih nesporazumnosti bi se dale odstraniti, nova spoznanja bi prišla do veljave, razlili bi se potoki zdržane človeške pri-
jaznosti, v katerih toploti bi ostalo vse bistveno, dočim bi izgnilo marsikako nasprotstvo, ki se dandanašnji še preveč povdarja. O našem prepričanju so vse vojujoče se države dolžne človeštvu, da skupno preiščejo, ali je mogoče po tolikih letih žrtev polnega ali Še ne odločenega boja, katerega ves potek veli sporazumljenje, napraviti konec strašnemu borenju.
Predlog avstro-ogrske vlade,
C. in kr. vlada bi torej predlagala vladarjem vseh vojujočih se držav, da pošljejo k zaupnemu in neobveznemu razgovoru o temeljnih principih mirovnega sklepa na kakem kraju nevtralnega inozemstva in v bližnjem roku. o čemur se treba še dogovoriti, delegate, ki bi bili pooblaščeni, da si naznanijo med seboj pojmovanja svojih vlad o enih principih, sprejmejo analogna ro-ročila, naprosijo in podajajo odkrite in prostodušne izjave glede vseh onih točk, ki jih treba še precizirati
»v
Razprava finantnega odseka o vinskem davku.
Z Dunaja nam poročajo: Dne 11. in 12. septembra se je obravnaval v finančnem odseku nameravani vinski davek.
Poročevalec je moravski Čeh Tel-tsehik.
Po uvodnih besedah poročevalca se oglasi prvi poslanec J are, ki je izvajal:
Vinogradništvo je najdražja kmetijska panoga. Ze leta 1916. so na Kranjskem natančni računi podali zaključek, da stane hektoliter vina (pridelovanje) 240 kron in več. Pri sedanjih razmerah so« stroški pa še mnogo večji. In vendar jo vojaška oblast v Istri in na Tirolskem zaplenila vinogradnikom vino in plačevala po 160 kron hektoliter. V Ljubljani je vojaška oblast nekaterim trgovcem kar zaplenila vino in ga plačala po 120 K. da šo imeli častniki za svojo mizo ceno vino. Letos se obeta posebno slaba vinska letina; vinogradniki ne bodo imeli vina niti za svoje domače potrebe. V teh razmerah ne kaže obtežiti vinogradnikov z novim dakom. Jugoslovanski zastopniki bodo glasovali vsled tega proti davku.
Koroški poslanec Nagele je proti termi, da bi se obdačili jagodni odcedki (Ab-guss).
Dr. Dulibič izvaja: Dalmacija potrebuje za svojo domačo rabo vsaj 40.000 h! vina, kajti vsled pretežne koruzne hrane potrebuje vino. Dalmacija bi po predloženem davčnem načrtu morala plačati vsaj desetino davščine, torej približno 10 milijonov kron. To je za ubogo deželo prehudo. Sedanje visoke cene niso pomagale dalmatinskemu vinogradniku. To se lahko spozna iz dejstva, da dvigajo kmetovalci Iz hranilnic svoje vloge. Na Hrvatskem in na Ogrskem kupujejo žito in moko po visokih cenah, dostikrat po 2000 kron 100 kg, ker le domača aprovizacija popolnoma nezadostna.
Guggenberg: Na Tirolskem so razmere podobne kakor v Dalmaciji. Vinogradniki so večinoma nbožni kmetovalci: vinogradništvo le izpostavljeno mnogim uimam. Vendar, ker država potrebuje sredstev, hoče glasovati za predlagani davek.
Kolischer je mnenja, da bodo sedanje visoke cene še dolgo obstojale. V Galiciji se špirit dolgo ne bo vari! ker krompirja ne bo niti za prehrano zadostovalo; tudi piva ne bo toliko, kakor pred vojno.
LISTEK.
h slovanski M I.1
Še nekaj opomb in pripomb.
Kakor smo videli. Slovenci na praškem shodu leta 1848. sploh niso prišli do besede. Bili smo od vseh avstrijskih Slovanov najmanj za shod pripravljeni in tudi najmanj zastopani. Rekli smo, da je bilo v tem oziru več krivde s strani naših oficijelnih domačih vodilnih krogov nego v splošnih razmerah. Predvsem nismo imeli še pravega kulturnega in političnega središča. Ljubljana se je šele prebujala. Nismo imeli se pravih odločnih vodilnih mož in one navdušene mladine, ki je v tem času pn vseh drugih narodih stala v ospredju narodnega gibanja.
Slovence je imel zastopati na praškem shodu dr. Miklošič. Njegovo ime v slovanskem svetu že takrat ni bilo neznano. Bil je Kopitarjev učenec in njegov naslednik. Toda Miklošič m bil politik, bil Je učenjak. In to ga je za-dižalo, da ni šel na praški shod. Izgovoril se je z boleznijo. Na njegovo mesto je prišel Stanko Vraz.    A tudi
I Stanko Vraz ni bil politik, bil je pesnik. Toda Vraz je bil agilen mož in dober agitator. Z njegovim zastopstvom moremo biti povsem zadovoljni. Kako visoko so ga cenil v slovanskem krogu, nam kaže to, da je bil izvoljen za podpredsednika shoda. Tam je Stanko Vraz brez dvoma resno izpolnil svojo dolžnost. Do besede pa ni prišel. Vsaj v zapisniku nikjer ne naidemo, da bi bil kdo govoril v imenu Slovencev. Toda to si moremo razlagati tudi na ta način, da smo bili pridelieni jugoslovanskemu zboru in tako ni bilo treba posebnih govorov. Naše zahteve so bile vkljub temu odločno in prav izražene. Rekli smo, da so v tem oziru zapisniki nepopolni, zato ne moremo vsega natančno presoditi: Vraz se nikjer ne omenja med govorniki, drugi zastopniki Slovencev so bili brezpomembni in so njih imena zapisana samo med člani. Vraz je bil to leto drugič v Pragi. Imel je tam mnogo znancev in prijateljev izza časa svojega prvega bivanja v Pragi leta 1845. Takrat je prišel Vraz v Praga da je tu izdal svojo novo zbirko pesmi: »Gusle i Tambura«. Bil je ves srečen, da je videl to slovanko mesto, ki je bilo od nekdaj cilj njegovega hrepenenja. Praška slovanska družba je Vraza sprejela z največjo ljubeznijo, saj je imel naš pesnik vse lastnosti, ki morejo človeku pridobiti mnogo prijateljev: mlad. lep.
vesel, zabaven, živahen, poln ognja in navdušenja, pravi Ilirec svoje dobe, romantik z dušo in telesom, kavalir in plesalec — kaj čudi. da ga je s takim veseljem sprejela mlada slovanska Praga. Ko se je Vraz leta 184S. zopet pojavil v Pragi kot zastopnik Slovencev, mu je bila Praga že dobro znana. Dogodki sami so prisilili pesnika, da je stopil na politično bojišče, kjer ie mogel izbojevati svoj kulturni ilirski program. A videl ;e menda predvsem, da mora narod sam predvsem stati na onem stališču, ki ga je pred svetom razglasil slovanski shod Zato je hotel takoj po shodu oditi na Slovensko.
Nemiri, ki so izbruhnili na binkošt-ne praznike v Pragi, so slovanske gpste zelo presenetili. Takoj drugi dan je začela policija udeležence izganjati iz Prage, posebno Poljake. (Primerjaj dogodke leta 1918!) Tudi naš zastopnik Stanko Vraz je tretji dan pobegnil. Kako hitro je odšel, kaže nam to, da je pozabil svojo čepico s srebrno iglo pri znanem prijatelju knjigarnarju Pospišilu, svojo sabljo pa pri Glaserfeldu na Pft-kopih. Prosil je prijatelja Erbena pismeno, da bi oboje poslal za njim. Vraz je odšel najprej v Zagreb, od tam pa je šel na Slovensko, kjer je hotel delovati v zmislu slovanskega shoda. Toda prišel je samo do Podčetrtka k dr. Koče-varju. Tu ga je položila na posteljo te-
i
žka bolezen. Njegovo zdravje je bilo spodkopano. Slovenski narod ni bil deležen uspehov praškega zborovanja. Stranko Vraz ni več ozdravel, umrl je leta 1851. in drugi niso sprejeli praškega slovanskega programa na svoj prapor.
Na praškem shodu se Je pojavilo vprašanje: zakaj se borimo: za narod ali za državo? Libeli je rekel: Za narodi Palackega program pa je bil: Z a narod v državi, torej za državo zato, da se v nji reši narod. Ta misel je takrat prevladala. Četrt stoletja pozneje (1872. leta) je Pa-lackv obžaloval svojo zmoto. V svojih »Zadnjih besedah« (glej »Slov. Narod*, božična številka 1S17) je priznal, da se je varal, ko je verjel v pravičnost in opravičenost Avstrije. Tako so I. 1848. hiteli Slovani reševat državo, da bi rešili sebe, toda državo so rešili, hvaležnosti pa niso bili deležni. Za plačilo so dobili srd in maščevanje nemštva in madžarstva.
★
Naši članki o slovanskem shodu v Pragi so izhajali prav ob času. ko se je v Ljubljani ustanovila nova slovanska trozveza. Kam se je povspela naša Ljubljana wa leta 1848! Kaj je bila takrat in kaj je danes in kaj bo čez pol
stoletja, ko bo v riji središče gorenie Jugoslavije. Mislil sem pri odkrivanju našega političnega programa iz I. 1843.: Kako je bilo mogoče, da smo pozabili na vse, kar se je godilo in govorilo leta 1848, zakaj nismo ostali trdno na temeljih praškega slovanskega shoda? Kako smo mogli živeti politično življenje, ko smo delali program od dne do dne brez cilja, brez jasnosti? Zakaj nismo že zdavnaj izpregledali? Toda ko bi bil pred vojno pisal o slovanskem shodu v Pragi, bi tega ne bil nihče <H-tal in niti ena politična stranka bi za to ne bila sprejela zedlnjene Slovenije in slovenske univerze v svoj program. Pisal bi bil takrat mrtvim srcem, govoril bi bil gluhim ušesom. Danes pa je morebiti vendar kdo prečita! te članke in morebiti se je marsikdo z menoj vred začudil: a tako je bilo? Kako pa, da smo na to pozabili? Zato je bilo pri'nas vse narobe. Danes namreč marsikaj zo-zopet razumemo, česar pred nekaj leti nismo mogli več razumeti. Poljsko-če-ško jugoslovanska trozveza je bila ustanovljena že leta 1848. Ker jo zavezniki niso držali — so vsi trpeli. Skozi zmote
in zmede smo prišli sedaj zooet k nji_
upajmo, da bomo vsi prav razumeli in spoznali njeno vrednost Napake preteklosti so najboljša šola za bodočnost.
_ Dr. I. U
29
Stran 2.
„SLOVfcNSl\i   N*\KOD-. dne lb. septembra
1915.
2l 1. štev.
Roška r:   Namen ara vani zakon Ima nnogo slabih strani. Takega davka ni mogoče zagovarjati pred ljudstvom. Ako obvelja ta zakon,  se bo  kmalu v vseh takih tegah, ki so sposobne za kaj drugega, \ino-jrad opustil.   Ta davek zadene najhujše »ajnižje sloje, predvsem tudi delavstvo. Ta takon mora razmere na deželi silovito otež-fcočiti. Moči. ki bi se zadostno mogle orijentirati o stvari, niso doma, V mnogih hišah *o same ženske, otroci in starci, ki nikakor *e bodo v stanu, v stvar dobiti zadosten pogled, še manj pa zadostiti zahtevam In predpisom tega zakona. Velikanska težko-za bi bila za neizkušene žene, da priglase pravočasno  množino  in kakovost vina In ►adnega mošta; zapisovale naj bi vsako oddajo itd. Stvar je vseskozi   nova,   za pri proste ljudi težka; saj nimamo še nobenega zakona, ki bi vseboval take zahteve na pri-prostega kmetovalca, kakor ravno predlagani zakon na vinski davek. — Ravno kmetovalci so v tej vojni   najhujše prizadeti; vojna dobi največ vojaka od kmeta. Kmet-le so se morali v tej vojni največ truditi z }bdelavanjem.   Ako bo obdelovalec vinograda videl, da se ga le zatira, bo izgubil vse veselje do obdelovanja in naše narodno gospodarstvo bo uničeno. Novi zakon zahteva razna naznanila, zapiske, pota. Kako naj n. pr. priprosta žena, ki je sedaj sama doma, vsem tem zahtevam zadosti,  da ne bi prišla v kazen?   Vinogradnik bo moral večkrat ure daleč hoditi, da poda svoja naznanila ali da odpre osebi, ki bo nadzorovala, kleti itd. Slabejša vina bodo v ceni padla in s tem bodo prizadeti najbolj najrevnejši vinogradniki.   Država   bi morala skrbeti za povzdigo produkcije, tu jo pa uničuje. Se bodo kmetovalci zapuščali rodno zemljo in se selili v mesto ali pa na tuje. Napravi več   izpreminjevalnih prodlogov, predvsem, da se zniža davek in razlikuje med moštom in vinom; davek bodi proporcionalen z vrednostjo vina,   od vinskega mošta 8 kron, vina in drugih izdelkov 10 K; Stalni znesek 18 K naj bi odpadel. Producentu naj bi se pustilo za rodbino, nastav-Ijence, rokodelce in delavce za lastno porabo neobdačen kvantum, in sicer najmanj 2 litra na dan za glavo; takozvani pikolit tn drožnato vino naj bi se od vsakega ob-dačenja popolnoma izločila in tudi ne upoštevala v ono množino pijače, ki se oorestl davka.   Večina je te predloge odklonila. Vendar   pa so obveljali   kot minorltemi predlogi za razpravo v zbornici. Obrača se posebno proti temu, da bi Imela vlada pravico zapečatiti vse posode in orodje, brez katerih Je Izdelovanje   pijače nemogoče; predlaga, naj se ta določba črta Iz zakonske predloge. Predlog ostane v manjšini, le toliko je vlada privolila, da ta določba ne velja za domačo produkcijo (bodenstandige Wein- und Mosterzeu;;ung). — Pri kazenskih določbah le v § 24 predloga,   oja so razni pregreškl  težki  prestopki. Predlaga, da se to sploh Črta. Črta se nato samo »težki«. Akoravno so Čehi in Poljaki glasovali z nami, vendar smo ostali v manjšini, ker nekateri poklicani faktorji niso bili navzoči.   Iz postopanja večine   in vlade se vidi, da nimajo nobenega ozira do našega ljudstva. Popolnoma napačna je trditev, da bi bili naši   kmetovalci   in vinorejci vsled Vojne splošno obogateli. Bogastva nI iskati med kmečkim ljudstvom, ampak drugod, in tam naj bi se iskala sredstva za saniranje 'državnih financ.
Poslanec Brenčič: Letos kaže na štajerskem tako slaba letina, da vinogradniki ne bodo pridelali niti za domače potrebe dovolj. Veliko vinogradov rudi ni obdelanih. Meščani, ki imajo po vinskih goricah vinograde, ne morejo dobiti delavcev, kajti hrane jim dati ne morejo, za denar pa nihče delat ne gre. Tudi kmetu je težko dati vinogradskim delavcem hrano, ker je oblast vsa živila zaplenila in odvzela.
Kuranda Je proti temu, da bi se davek odmerjal od vrednosti (10 odstotkov) in predlaga 25 K od hektolitra vina in zraven, naj se za dobo dveh let po končani vojni naloži še 35 kron vojne doklade. Ako bi ta predlog ne obveljal, predlaga, da bi se lastnikom vinskih trgovin, ki bi smeli imeti ne-©bdačeno vino, dovolilo pri določitvi davka |0 odstot. kupnine.
Maver je proti predlogu Kurande. Njegova stranka je bila leta 1908. proti vinskemu davku, ki ga je vlada zahtevala. Takrat le ta davek vrgla ravno njegova stranka. Sedaj pa da so razmere take, da državi brez tega davka ni mogoče obstati.
Renner je mnenja, da sedanji čas nI
?rimeren za vpeljavo posrednih davkov, ahteva, naj se, če se že vino obdači, naloži davek na pridelovanje, ne pa na uživanje, ker le potem bo država proti vsem državljanom enako postopala. Zakaj bi ravno pridelovalci vina ne plačali davek?
Hladnik: Davek 18 kron za hektoliter vina je previsok. V slabih vinskih letih vinogradniki na Dolenjskem vina niti niso tako visoko prodajali, kakor je sedaj tlavek sam. Sedaj Ima vino res visoko ceno, ali to je nenaravno. Ako nastopijo redne razmere, utegne cena vina zopet pasti. Novi davek bo dosegel le to, da bo vinogradnik še bolj opuščal vinorejo, kakor že do-sedaj. štajerska je imla n. pr. v letih 1906 do 1915 vinogradov 28.968 ha, leta 1916 pa samo 17.239 ha; Dalmacija poprej 72.355 ka, sedaj 54.212 ha; Istra poprej 30.339 ha, sedaj 26.315 ha; Kranjska 10.056 ha, sedaj 9749 ha. Ako Renner trdi, da ne gre, da bi bila davščina na vino nekaj vedno spremenljivega, opozarja Hladnik na to, da je tudi sedanji vinski davek zelo različen po raznih kronovinah. Na Predarlskem se plača od 100 litrov vina 2 K 12 vin., na Kranjskem 4 K 60 vin. §e bolj različne so deželne pri-klade, od 60 odstotkov na štajerskem do 200 odstotkov v Trstu. Predlaga, naj se Izpusti beseda »najmanj 18 K od hektolitra« v § 2.
Dr Dulibić ie proti stalnemu davku, ker je krivičen. Najboljše vino bi se lahko obdačilo. kakor najslabše. V Dalmaciji so bila pred vojno boljša vina po 48 K hektoliter, slabejša po 16—24 K hektotitev. Se pridruži predlogu Hladnlkovemu.
Elsenhut je proti obdačenju polvina. Gotovo je, da bo davek na ceno vina vplival. Govori proti načela Rennerja, da bi se producent obdačll.
Kolischer predlaga, naj bi ostalo pol-vino neebdačeno in da se tudi od drugih vin, ki niso od vinske trte, torej od sadjevca, grozdičevjevega vina itd. plača davščina 10 odstotkov vrednosti, najmanj pa 3 K od hektolitra.
Odsek sprejme davek od 10 odstotkov vrednosti, najmanj pa 18 K od hektolitra. Davek na polvina se opusti; davek na sadno vino se sprejme po predlogu Koli-seheria. Pri vinskih trgovinah naj se dovoli zadrugam 30 odstotkov popusta od nakupne ceus in zasebnikom 25 odstotkov popu-* določitvi davka,
R o Š k a r posebno ugovarja* da bi se moralo plačati razven davščine še 3 K od hektolitra za nadzorovanje in pregledovanje, toda veČina je sprejela vladno predlogo.
Po zakonskem načrtu lahko dobe občine pravico nadzorovati in pregledovati vinske kleti in vlečejo za to tudi dotično pristojbino 2 K. Ako bi pa občine tega posla ne izvrševale v redu, se jhn lahko ta pravica odvzame in potem za dobo treh let dotična občina ne more priti več do te pravice. Po predlogu Brenčiča se določi samo doba dveh let.
Proti predlogu poslanca Roškarja, da se pusti 2 litra na dan in osebo neobdačena, je obveljal predlog poročevalca, Id pravi, da vlada v izvršilnih predpisih določi, koliko sme vinogradniku ostati neobdačenega vina za domačo pijačo.
Zlasti mnogo se je govorilo o zahtevi, da mora viogradnik zapisovati, koliko je pridelal vina, koliko prodal, koliko porabil itd. Govorili so o tem Jare, Roškar, Dulibić, Hladnik, filombinski, a predlog je obveljal.
Mnogo je bilo govora tudi pri § 12, ki govori o kleteh, v katerih je lahko neobda-čeno vino (Frellagen).
Hladnik je poudarjal, da taka prednost silno škoduje malim gostilničarjem. Ti bodo morali plačati davek že pri nakupu, medtem ko lastnik kleti, v kateri bo imel neobdačeno vino, ne bo plačal davka, dokler ne proda vina. Vinogradnik bo raje prodal vino takemu, ki bo rekel: Če meni prodaš vino. ne pride v tvojo klet nikakršen pregledo\ 'i.-c aH nadzornik. Ravno to določilo bo krivo, da bodo s časom veliki vinski trgovci vso vinsko trgovino potegnili nase. ali da bodo velike banke pričele trgovati z vinom. Veliki vinski trgovci bodo lahko uporabili trust, vinske cene bodo poljubno določali tako p«-i nakuou, kakor pri prodaji. Vsled tega bodo trpeli tako vinogradniki, kakor pivci. Predlaga, naj se dovoli samo zadrugam kleti z neobdačenim vinom. Pritrdili so temu tudi drugi, kakor n. pr. Seidel in Mayer, a nazadnje le sprejeli poročevalčev predlog, ko je vladni zastopnik izjavil, da bodo posebne zahteve stavili tistim, ki bodo prosili za dovolitev reoodačenih vinskih kleti, da pa mora biti radi vina z Ogrskega taka ugodnost za trgovce, sicer bi se vinski trgovci izselili na Ogrsko in od tamkaj z Avstrijo kuDČevali.
Pri § 15 predloge je dosegel Roškar, da je bilo SDrejeto: Pri vinogradnikih se ne bo zapečatilo orodje, .ki je potrebno za izdelovanje vina, Vadar se ne bo rabilo, ampak samo pri tovarniškem izdelovanju vina, medice itd.
Pri zadniem paragrafu je bil odklonjen dr. Dulibičev predlog, naj bi za dežele, ki so spadale v vojno pkroŽje, kon ne velial za dobo do dveh let po sklepu miru. Ta predlog so nekateri s pos^p-hom pobijali. Jarc je bil vsled teea hud in umaknil resolucijo, v kateri se zahteva, naj vlada z vsemi mogočimi sredstvi skuša vinorejo povzdigniti. Za to resolucijo bi vsi glasovali in je bila preceišnja poparjenost, ko je Jarc svojo resolucijo umaknil. Sprejel jo je za svojo poslanec Licht, nakar je bila enoglasno sprejeta.
Parlamentarni uestl.
Sklicanje državnega  zbora zopet odloženo.
Kakor poročajo z Dunaja, se državni zbor tudi 1. oktobra ne bo sešel, čeprav je bilo tako sklenjeno na zadnjih posvetovanjih med vlado In parlamentarnimi strankami. Vladni krogi predlagajo, naj bi se sestal parlament še le v drugi polovici oktobra, da dobi tako na eni strani finančni minister dovoli časa za sestavo od strank zahtevanega podrobnega finančnega načrta in da se na drugi strani ugodi željam kmečkih poslancev, ki hočejo biti v času najnujnejših jesenskih poljskih del še doma. .Mnogi poslanci pa so mnenja, da je zo-petna odgoditev v zvezi z zunanjepolitičnimi dogodki, zlasti z Burianovo mirovno noto. Ako se to naziranie potrdi, bodo trajale parlamentarne počitnice tako dolgo, dokler ne bo znan končni rezultat mirovne akcije. Splošno se namreč pričakuje, da se bo razvila pri otvoritvi jesenske seziie še pred meritornimi razpravami velika politična debata. Ker bo ta na vsak načm vsebovala tudi mirovno vprašanje, bi se ji rada vlada izognila, dokler ne bo popolnoma pojasnjena zunanjepolitična situacija, vstvar-jena po Burianovi noti.
Finančni   odsek.  —  Jugoslovan! proti zvišanju zemljiškega davka.
Vlada je predložila v petkovi seji finančnega odseka načrt zakona za zvišanje zemljiškega davka od 2Z'l7c na 24-7% čistega katastralnega iznosa. Pravzaprav je znašal dosedaj zemljiški davek samo 19^ čistega katastralnega iznosa, ker je že pred leti bilo sklenjeno, da se zemljiški davek zniža za 15%.
Poročevalec *e znani flskalist Steinwender. Predlagal je, naj se v olajšavo davčnim uradnikom določi zvišanje davka na 25%, pripoznal pa je v svojem poročilu, da kmetiftvo nosi velika bremena in da bo z 80f/o vojno doklado znašalo noviŠanie celih 53' ; toliko se v vojski noben davek ni zvišal.
Za njim soc. demokrat Schiegl predlaga, naj se zemlliški davek določi na 30% čistega katastralnega iznosa. Trdi, da je kmetijstvo v vojnem času gmotno zelo napredovalo in da je zlasti veleposestvo imelo krasne dohodke.
Kuranda pravi, da ie treba ves sistem sedanjega zemljiškega davka preurediti. Zemljiška posest da je na vsak način premalo obdačena.
Češki poslanec Viškovsky pravi, da se kmetom v sedanji vojni ne godi res tako dobro; kmetovalci, ki se pečajo s pridelovanjem žita, nimajo takih dohodkov, kakor se domneva. Postopanje o odpisu davka pri ujmah se mora preurediti. Misliti bo na to, kako bi se vojakom invalidom pripomoglo do zemljiške posesti. Urediti je treba zakonito tudi zakupe. Mnogo posestnikov je dalo pred vojno zemljišča v zakup za več let. Zakupnina je ostala Ista, davek se je zvišal, tako da so lastniki sedaj občutno oškodovani
Poslanec Maver pobija Schiegele.
Davčna oblast kmetovalca že itak dovolj in preveč stiska. Pri osebni dohodnini že prt manjših posestvih • petimi orali naračunavajo do 1000 K dohodkov, od nadaljnih petin oralov 600 kron, tako da z 10 orali že pride pod osebno dohodnino.
Poaianec Lev Levyckyj (Poljak) slika razmere v Galiciji. Tam mora še tUoče in tisoče kmetov prebivati v strelskih jarkih. Državna oblast iim jemlje fjto. živino Itd. Dežela je mnogim kmetovalcem preskrbela delavno živino po 3000 kron živtnče; državna oblast pa mu ga vzame in plača tivinče po 1200 kron. Državna oblast se nič ne briga za potrebo in revščino Uudstva, vsled česar je vznevolleno. Ce trdijo meščani, da kmet svoje pridelke drago pioaa, mora pa nasprotno kmet še vse dražje plačati, če sploh za denar kaj dobi. Znan mu je slučaj, ko je kmet moral dati za liter petroleja 60 jajc.
Poslanec Hladnik je proti vsakemu zvišanju davka. Saj mora že sedaj kmet od svojih dohodkov plačati nad petino davka Noben tovarnar ne plača toliko davka od svojega dobička. Pri-zanešeno je z davkom le vojnim dobičkarjem. Država nima vzroka in ne pravice pritiskati tako z davkom kmetovalca, ker se zanj tudi čisto nič ne briga. Mno^o kmetov cele mesece ne dobi niti kapljice petroleja. Za vsemogoča druga podjetja je petrolej na razpolago, le za kmeta ne; in vendar ga pri svoji kmetiji tako potrebuje. Državna oblast je vzrok, da je letos samo na Kranjskem na soče prašičev poginilo za rdečico. Zivino-zdravniki so zahtevali cepivo proti rdečici, toda vodstvo zavoda za pridobivanje tega cepiva v Mocilingu pri Dunaju je izjavilo, da ni imelo na razpolago dovolj premoga za pripravljanje cepiva. Vsled nemarnosti državne oblasti utrpel je kraniski kmet milijonsko škodo, trpi pomanjkanie mesa in masti.
Poslrnec dr. D u 1 i b i č je proti vsakemu zvišanju zemljiškega davka, ker je to najbolj krivičen davek, na drugi treni je pa narod že tako preobložen z davkom, da ga ne more prenesti. Na Duna;u nikakor ne najdemo razumevanja za ekonomične razmere v naši zemlji in za njen geografski položaj. Naši proizvodi ne morejo konkirirati z ostalimi deželami, ker jih je treba transportirati po morju do Reke ali Trsta, plačati prekladanje, vkrcanie in izkrcanje, vozarino, zavarovalnino itd.; dražja je embalaža in vse; pri vsem tem nevarnost transporta. Le na Reki in v Trstu bi se moglo reči,da naši produkti morejo pod enakimi pogoji konkurirati z drugimi. Ta naša podrejenost je močan agita-cijski činitelj k težnji za narodno ujedinjenje, brez katerega nikdar ne pridemo do boljše bodočnosti. Peča se potem s kolonskim vprašanjem v Dalmaciji; za rešenje tega misli, da bi ne prišla v poštev institucija rimske usucaplo Iiber-tatis, ker se nasilnim potom ne da pravično rešiti. — Omenja porazdelbo občinske zemlje, odpis davka glede vinogradov, uničenih po filokseri, ameiiori-zacijo, povdarjajoč, da se za vse to ni storilo ničesar, niti se za bodoči mir kaj pripravilo. Ogromno zemlje v Dalmaciji je pod vodo, n. pr. zemlja občine Imotske bi mogla prehraniti celo Dalmacijo, ako bi bilo polje urejeno in Dalmacija bi mogla biti eksportna zemlja žita.
Finančni odsek sklene, da se pozove plenum zbornice, naj ne prične prej s tretjim bramem od finančnega odseka rešenih davčnih predlog, predno predloži vteda obširen finančni načrt, ki omogoči kritje celega primanjkljaja 1'JOG milijonov kron za trajne obremenitve državnega zaklada. Prihodnja seja finančnega odseka se skliče za eden ali dva dni pred plenarno sejo zbornice.
Odsek delegacij.
Punaj, 15. septembra. V poslanskih krogih so razširjene vesti, da bodo sklicani še ta mesec nekateri odseki avstrijske delegacije. Pred vsem nameravajo sklicati armadni odsek. Plenum delegacij začne zborovati še le, ko dovrše odseki svoje delo.
Obnovitveni odsek.
O poteku petkove seje se nam še poroča: Poročevalec dr. Lovvenstein je izvajal, da se vidi iz vedenja vlade, kakor bi ne mislila priznati, da ima vsak državljan, oškodovan po vojni, pravico zahtevati odškodnino. Vlada se izgovarja vedno na Ogrsko, češ da bi Ogri ne hoteli prisnevati k tem stroškom. Poročevalec zahteva od vlade, da jasno pove, ali priznava poškodovancem pravico do odškodnine ali ne. Njenemu odgovoru bo prilagodil svoje predloge.
Vladni zastopnik je izjavil, da se vlada pogaia z Ogrsko in da. ako kedaj pride do odškodovanja vojnih škod, potem stoji vlada na stališču, da mora cela monarhija to Škodo plačevati; vlada se še vedno pogaia z Ogrsko.
Vsled te izjave od strani vlade je nastalo v odseku splošno ogorčenje. Vsi govorniki brez razlike strank in narodnosti so se izrekli za najodloČnejši nastop, celo vsenemec Malik. Povdarjalo se je. da ie brez vsakega pomena obzir do Madžarov, ker ti nikakor ne bodo hoteli prispevati. Tako Je izjavil ogrski finačni minister v ogrski zbornici ob splošnem pritrjevanju cele zbornice. Madžarom je ljubo, da so oškodovani Romuni, Rusini in Slovaki; enako jim je ljubo, ako slabi Avstrija, ker s tem raste madžarska premoč. Obzir! do Madžarov so naravnost neumni, ž njimi raste madžarska osabnosi Nemški poslanci so povdarjali. da b! bilo nemoralno pustiti poškodovance brez pomoči; svare vlado pred posledicami. Obmejni narodi, ki so vsled vojne trpeli, bi morali naravnost odpasti od države, ako Jih pusti v tej bedi Sklenilo se je enoglasno, da se preide v specijalno debato zakonskega načrta glede na stališče vlade.
Kemiki nmlh pri Uerdunu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin. 14. septembra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče- Skupina gfm. Ruprehta fn go. v. Bdhna. Zavrnlvši so« vratni detel napad, smo severovzhodno od Bbcsehoora v lastnem podvzetju vjeli več mol V odseka kanala so imel) lastni In sovražni sunki za posledico silna boje pri Moevresu In Navrtncourtu. Zavrnili amo delno napade na Gouzeau-eenrt. severno od Vermanda m na obeh straneh ceste Ham - St Ouontin. — Skupina nemške« eeaarjeviča. Napadi. M ftb Je sovdažnlk Izvršil popoldne med Alletto In Alsno, po močni ognjeni pri« pravi, so se ponearečlH pred našimi črtami. Vzhodnoprnsk! polki so zvečer odMIl nove napade. Artilerijsko delovanje med Alsno in Vesno. — Skupina ga v. Qallwitza. Južno od Ornesa hi na
cesti Verdun-Etaln mo zavrnili sovražno sunke« Na bojni fronti med Cotes Lorraines in Moslo Je poteki dan pri zmernem bojnem delovanju. Sovražnik včeraj svo-|ega napadanja ni nadaljeval. Vzhodno od Combresa in severozapadno od Thi-aucouria Je tipal proti našim novim pozicijam. Krajevni boH vzhodno od Thi-aucourta. — v. Ludendorn.
Berolln, 15. septembra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta. Pri Havrincourtu so Angleži iznova napadli. Prvi naval nas je potisnil od vzhodnega roba Havrin-courta nazaj. Večkratni napadi čez dan so se ponesrečili. Silen zbran ogenj naše artiljerije Je pripravil protinapad te smo zvečer imeli zopet vso črto v posesti, kakor pred bojem. Sovražnik je imel tu težke izgube ter je pustil v naših rokah nad 100 vjetih. — Skupina g o. v. B 6 h n a. Zmerno artiljerijsko delovanje. Zavrnil] smo sovražne sunke ob potoku Omlgnon. — Skupina nemškega cesar j eviča. Armada generala v. Carlovitza Je stala med Aiktto in Alsno zopet v težkem boju. Po večurai strelski pripravi so Francozi od ranega jutra napadali z močnimi silami. Na obeh straneh Ailet-te so ga zavrnile hanoveranske in brunšviške čete. Brandenburške čete in gardni polki so po novih težkih bojnih dneh. v katerih je sovražnik skoro dnevno poskušal zavzeti višine zapadno cd Vauxaillona, tud! včeraj zopet zavrnile štiri napade, pripravljene s kar najmočnejšim ognjem artiljerije in min v trdem bllžinskera boju. PešpoLt št. 20 pod poveljništvom majorja MH-iiseha se je pri tem posebno odlikoval. Sovražnik je sunil čez višine pri Lai-fauxu proti Allernentu. Naš protinapad ga je tu ustavil. Med Senevjem in Vail-Ivjem so se zlomili, deloma z oklopnl-mi vozovi izvršeni sovražni napadi pred našimi črtami. Izvidniki so preplavali vzhodno od Vailivja kanal Ais-ne ter pripeljali nazaj z Južnega brega vjete. Južno od AIsne so Francozi napadali v poglavitnem s senegalskimi zamorci med Revillonom in Romainom. Kljub težkim izgubam pri napadih prejšnjega dneva je sovražnik popoldne izvršil zopet sunek. Zavrnili smo ga ter vjeli nad 100 mož. — Skupina generala v. G a 11 w i t z a. Na obeh straneh ceste Verdun - Etaln so se ponesrečili sovražni sunki. Med Cotes Lorraines in Moslo boji v pred po -Iju pred našimi novimi črtami. Sovražnik, ki je deloma v oklopnih vozovih sunil proti njim v delnih napadih, je bil zavrnjen. Artiljerijski ogenj se ie omejil na moteči ogenj, ki je v zvezi z in-fanterijskimi boji časih oživel. Včeraj smo zbili 9 sovražnih balonov In 46 letal. — v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 15. septembra. Nobenih večjih bojev. Zavrnili smo sovražne delne napade pri Havrincourtu in med Ailet'to i n A i s n o. Bojivpredpoljumed Cote Lorraine in Moslo.
Vas O r n e s leži ob velUri cesti, ki veže  trdnjavi  Verdun in Longwy, 12 km
zračne črte severo - vzhodno od Verduna. Mesto E t a i n leži ob železnici ter ob veliki cesti, ki vezeta Verdun z nemško trdnjavo Metz, 18 km severo - vzhodno od Verduna. Torej je začel sovražnik napadati tudi že na ozemlju severno od Verduna. — Nemška fronta krog Verduna poteka sedaj nekako tako - le: prihajajoč iz Champagne preko Argonov, se pri Omesu zapogne proti jugo - vzhodu ter steče v dokaj ravni črti mimo vasi Damloup, Blanzee, VVatronville* Haudio-mont, Bonzće, Combres, Hannonville, Hat-tonville in Benev, torej ves čas ob veliki cesti, ki poteka v južno - vzhodni smeri in veže Ornes s Pont a Moussonom, do trga Thiaucourt. Pri Thiaucourtu se zopet nameri naravnost proti vzhodu ter se nekaj časa drži nemško - francoske meje. Južno-vzhodno od Verduna poteka fronta ob vzhodnem vznožju Lorenskih brd (Cotes Lorraines), oziroma po zapadnem delu Woevrske planote (Plateau de Woevre), ki sega od Ornesa do trdnjave Toul. — Potok O m i g n o n izvira severo - zapadno od St Ouentina, teče mimo Vermanda proti zapadu In se zapadno od trga Athies, ozir. severno od vasi St Christ izliva v Sommo.
— Vas V a u x a i 11 o n leži ob železnici Soissons - Anižv - Laon, dober kilometer oddaljena od Alette, oziroma od kanala Olse - Aisne, dobre 4 km južno - zapadno od trga Anizy le Chateau. — Vas Laf-f a u x leži prav blizu velike ceste Sols-sons - Laor.. 10 km severo - vzhodno od Solssonsa ali 3 km južno - vzhodno od Vauxaillona. — Vas A 11 e m a n t leži 2 km severo - vzhodno od Laifaura. — Vas S a n c v leži 3 km Južno - vzhodno od Al-lemanta aH 4 km severo - zapadno od mesta V a i 11 v, ki leži tik severno od Aisne. ob železnici Soissons - Cormicv - Reims 14 km zračne   črte vzhodno od Soissonij.
— Vas R e v i 11 o n leži en kilometer južno od Aisne, 6 km severno od Fismesa, vas R o m a I n pa blizu 7 km severo - vzhodno od Fismesa, približno 2 km severno od reke Vesle.
Berolin. 15. septembra. (Koresp. ur.) Kakor Je bilo pričakovati, je vse ententno Časopisje slikalo operacije pri St. Mlhielu, kjer je prva ameriška armada pod vodstvom generala Pershinga prvič nastopila v boju, kot veliko zmago. Razmotrlvanja in upanje na bojno vrednost ameriških čet pa je naimanj prezgodnje, ker nemško vodstvo ni bojevalo boja do odločitve, marveč se je umaknilo na pripravljeno pozicijo za lokom. Ko je bilo izpraznenje tega ozemlja izvršeno in se je gibanie pričelo, se Amerikancem ni več posrečilo motiti odhoda Nemcev. Da bi bili nemško umikanje resno
ogrožali, bi bili morali Amerikanci In Francozi držati na severu   najmanj višino pri
Combresu, na jugu pa izvrSiti sunek preko Thiaucourta. Amerikanci in Francozi pa vjšin pri Combresu niso zopet zavzeli ter so na jugu nemSke rezerve s pravočasnim nastonom južno od Thiaucourta ustavile napad. Verzel med severnim in južnim delom, kjer so sovražniki vdrli, Je bila zadn
sti Široka, da se je zagotovil umik pan!^': v St. Mfltleltf. Samo ob sebi umevno je. da so Amerikanci vjeli več naših vojakov. Njih
211. Štev.
, SLOVENSKI NAROD*t ane 16. septembra 1918.
Stran 3
navedbe pa so močno pretirane. Število nemških izgub nikakor ne dosega one višine, kakor poročajo Amerikanci. Taka potvo-ritev se da razlagati samo iz potrebe en-tente za vsako ceno, slikati prvo akcijo nanovo za boj postavljene ameriške armade kot uspeh. Zlasti se je izkazala za entento ta potreba, ker operacije med Arrasom in Soissonsom ne potekajo tako. kakor je to upal Foch. v
Curili, M. septembra. »Ziiricher Ta gesanzeiger« poroča, da prihajajo nove francoske, ameriške i nangleske divizije na fronto severno od Ar ras a. Množe se znaki, da namerava angleška armada severno od Scarpe nadkriliti liindenburgovo črto ter napasti Nemce.
Rotterdam, 14. septembra. Reuter poroča o pričetku ofenzive ameriške armade. V četrtek zjutraj med 5. in 8. uro so Francozi in Amerikanci na vseh točkah fronte pri St Mihielu napadli. Vreme je bilo ugodno. Nad 100 tankov, ki so jih vodili Amerikanci, je podpiralo ofenzivo.
Bern, 14. septembra. Glasom poročil listov bodo armade zaveznikov na Francoskem v kratkem nastopile z važno artilje-ristično novostjo. Gre za majhne oklopne motorje s topovi srednjega kalibra. Poiz-kušnje s temi motorji so imele dober usoeh. Motorji so neprodorni za projektile iz navadnih in srednjih topov.
Bern, 14. septembra. Iz Nem Yorka poročajo, da je 40 ameriških letalcev vložilo prošnjo, v kateri pravijo, da hočejo s svojimi letali poleteti preko oceana na evropsko bojišče. Polet bi se izvrši! še pred koncem tega leta. Nov ameriški letalski stroji sistema ^Henlepage« nosijo 12 letalcev. Preko oceana bi poleteli letalci aH preko Azorov in Portugalske, ali pa preko Nove Fundlandlje in Irske.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO.
14. septembra zvečer. Južno od St. Ouentina smo potisnili svoje Črte do robov gozdov pri Fontainu. Med Oiso in Aisno smo izvršili na raznih točkah artiljerijske napade ter smo napredovali in odbili reč sovražnih protinapadov. Izboljšali smo svoje pozicije. Kljub živahnemu sovražnemu odporu smo zavzeli vas Allenian in mlin Lafaux ter smo napredovali tudi vzhodno od Sancy in severo - vzhodno od Selles snr Aisne. število dosedaj naštetih vietih znaša 25.000 mož. Južno od Aisne pri Morvaiu smo napredovali ter zasedli vas Glenes. Vjeli smo 200 mož.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
14. septembra zvečer. V odseku pri Vancourtu in severo - vzhodno od SL Ouentina so naše čete pridobile tal. Naši oddeJki stoje v stiku s prednjimi sovražnimi četami ter so vjeli več sovražnikov. Jugo - zapadno od La Bassee j a napredujemo kljub sovražnemu odporu, zlasti kljub odporu strojnih pušk. Severno od tam imajo naše čete zasedene nemške strelske jarke neposredno zapadno od Auchya la Bassee. Vdrli smo v vas. Ponoči smo tu vjeli mnogo sovražnikov. V bližini jezera Zillebecke se je letalsko delovanje omejilo ob neugodnem vremenu samo na izvidno delovanje. Pri Havrincourtu je sovražnik včeraj z močnimi četami in s podporo težke artiljerije napadel ter vdrl v vzhodni del vasi. Po težkem boju smo napadajočo nemško pehoto zopet pregnali te.r popravili svoje pozicije. Severno od Havrincourta smo nekoliko napredovali med vasjo in kanalom. Zvečer je sovražnik zopet napadel ter se usTalil v naših jarkih. Mi smo ga takoj zopet pregnali". Sovražnik je pustil več mrtvih pred našimi črtami, čez noč je izvršil sovražnik močne napade z ročnimi granatami in tekočim ognjem na naše pozicije severo - zapadno od Gou-zeaucourta. Naši prednji oddelki so bih' prisiljeni se umakniti. Pozneje pa smo napad tudi tn uspešno zavrnili. Krajevni boji v odseku Wovre, ki pa niso položaja prav nič izpremenifi. Ponoči smo zavrnili južno od W5vra sovražni napad. Uredili smo si nove pozicije pri kanalu du Nord. V odseku La Bassee smo zasedli Auchv.
AMERIŠKO  URADNO POROČILO.
14. septembra zvečer. V odseku pri St Mihielu so ostale naše prednje enote v stiku s sovražnimi silami ter so zavrnile od sovražnika proti Jaulnvu izvršeni protinapad. Sedaj nam je mogoče pregledati uspeh, ki smo ga dosegli tekom zadnjih dveh dni. Sila in rezkost našega napada ter brezprimerna hrabrost francoskih divizij, ki so ramo ob rami z našimi četami nastopile, je imela za posledico, da sta na obeh skrajnih točkah napadajoče sile izvršile svoje združenje ter tekom 27 ur dosegle vse svoje cilje, ki so jim bili stavljeni. Razen osvoboditve nad 150 kvadratnih milj smo vjeli 15.000 sovražnikov ter vplenili velike množine materijala in nad 100 topov vseh kalibrov ter na sto in sto strojnih pušk In možnarjev, kljub dejstvu, da je sovražnik pri svojem umikanju uničil, kar je le mogel uničiti. Pregledovanje bojišča je izkazalo, da je pustil sovražnik pregledne množine municije, brzojavnega materijala, železniškega materijala in vozov ter silne množine oblek in opreme na zavzetem ozemlju. Na daljni dokaz za hitrost umikanja sovražnika je dejstvo, da je pustil sovražnik mostove nedotaknjene. Francoska bojna letala, lovski letalci in izvidni letalci ter angleški in italijanski bojni letalci so si delili z našimi letali gospodstvo v zraku ter so mnogo pripomogli k uspehu našega orožja.
Nemško - Španski spor«
Madrid. 14* septembra, Pofuradna nota pravi, da zunanji položaj nikakor ni izreden ali napet
San Sepastian, 14. septembra. Ministrski predsednik Da to se je odpeljal na francosko mejo, da se posvetuje s španskim veleposlanikom v Parizu.
Amsterdam, 15. septembra. (Kor. ur.) Kakor poroča Reuter iz Madrida dne 13. septembra, se bosta kralj Alfonz in zunanji minister Dato glasom poročila španskega zunanjega ministrstva jutri odpeljala iz San Sebastiana v Madrid. Kralj bo predsedoval ministrskemu svetu, ki se bo vršil v ponedeljek.
Francoski tanki.
Tanki, katerim se imajo naši sovražniki v velikem delu zahvaliti za svoje zadnje uspehe, so produkt vojne v jarkih. En-fenta je iznašla to plazečo se železno omaro, da more priti skozi žične ovire do sovražnih pozicij. Načrti za taka vozila" so se izdelali istočasno na Angleškem in na Fran-coskem. Angleži so poskusili najprej svoj model med Nto ob Sommt  Pri svojem
prebitki v smeri na Cambrai   je uporabil
general Byng nad 200 oklopnih vozov. Lahko se reče, da je uspeh pri Cambraiu pripomogel tankom, do zmage. Nemci so pokazali dne 21. marca in 27. maja, da je mogoče prebiti sovražne črte tudi brez tankov. Uporabljali so pač tanke, toda ne za prebitje, marveč za boj proti odpornim centrom, ki jih je prodirajoča pehota pustila za svojim hrbtom. Zdi se, da v Nemčiji tankom niso posebno zaupali. Gotovo bi bili Nemci sicer konstruirali boljši model. Prvi nemški tanki so bili silno težki. Imeli so 43 ton. Zelo lahko je spraviti te nemške tanke s Ura in uničiti njih glavno orožje, top. Dober ogenj pušk mora biti za posadko usodepolen, zlasti ker so odprtine zelo Široke. Ime tank je v francoski armadi nepriljubljeno. Francozi niso nikdar preveč zaupali svojim zelo težkim Chars d* as-saut«. Njih najtežji modeli so komaj polovico tako težki, kakor stari nemški tanki. En sam mož ima vso »artilleri d* assaut« ped seboj, t. j. general Estienne. On je napravil vse modele in nadzoroval njih grad-bo. Postavil je tudi taktična načela. General Estiene je bil prepričan, da bo dosegel uspehe s svojim orožjem. Dosegel je, da so se gradili tanki v velikem 'številu. S konstrukcijo tankov se je pričelo leta 1916. Prvi tanki so prišli na bojišče leta 1917. Bil je to lahek model, imenovan »krojač«, ki je imel kratek poljski top in dve strojni puški ter težji model St. Hamont, ki je imel dolg poljski top m štiri strojne puške. Oba modela se še danes uporabljata.   Prvi m ode J
. se je uporabil prvič med oienzivo dne 16. aprila 1917. Na visoki planoti pri Lafauxu in pozneje v bitki pri Malmaisonu je nastopil tudi dragi model. V velikih masah pa takrat tankov še niso uporabljali. General Estiene je takrat se deloval na to, da bi te-deial čim več teh vozov. Obenem se je trudil iznajti prav lahek model. Ustvaril sa je skupaj z veleindnstrijalcem Renaultom ter je dobil po njem tudi ime. Tank iRe-nault« je majhno vozilo. Tehta le malo ton ter ima bojni stolp, ki se da obračati in vsebuje eno strojno puško ali na tudi lahek top. Tudi moštvo se je izvežbalo. Rekrutiralo se je iz prostovoljcev raznih čet. Kot posebno orožje ima posadka bodalo. »Re-naut« je zanršljen kot ofenzivno Orožje. Slučaj pa je nanese!, da se je te vrste tank najprej uporabljal v defenzivi pri obrambi gozda Villers Cotterets. 2e takrat se je po-
. kazala velika bojna vrednost teh vozil, šele dne 18. julija pa je prišel veliki dan za lahke in težke Chars d' assaut. Na sto in sto jih je rano zjutraj prišlo iz gozda pri Villers - Cotterets ter so prebili nemške črte. Sledila jim je pehota. Od tedaj so se tanki izkazali v več kot 20. bitkah. Hitro se je navadila pehota tega sredstva in razume danes nastopati roko v roki s tanki. Mali tanki nastopajo v skupinah. Oni skušajo obkoliti sovražnika. Neki brigadir je pred pratkim dobil red častne legije, ker je s svojim majhnim tankom in 15 ameriškimi vojaki vjel 15 nemških častnikov, med njimi enega polkovnika in 700 mož. ^Renault« ima izredno gibčnost. Mali stroji lazijo hitro preko težavnega terena nekako 7—12 kilometrov na uro. To popolnoma zadostuješ da prehiti pehoto. Omara je zelo dobro ventilirana, tako da tudi poleti ni prevelike vročine v vozu. Tudi za varnost posadke je preskrbljeno. Nič bolj nevarno kakor pil drugem orožju ni v tanku. Na bojišču nudi -Renault« artiljeriji le malo cilja. Hiter je in majhen ter se lahko hitro skrije. Oklep ne propušča krogel infanterije in drobcev granat. Opazovalne line so zelo ozke. Francozi so na tem polju zelo napredovali. Ne samo posadke, marveč tudi tisoči delavcev so izvežbani za tanke. Novo orožje je zahtevalo velikansko organizacijo, ki je danes do skrajnosti izpopolnjena.
Z italijanske fronte.
NAŠE  URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. septembra. (Kor. urad.) Vzhodno od Brente in na Monte Sola-rolo smo zavrnili sovražne sunke. Pri San Dona ob Piavi smo preprečili italijanske poskuse priti čez Piavo. — Zapadno bojišče. Pri c. in kr. četah nobenih večjih bojev. — Albanija. Severno od Pojanov so iztrgale naše naše čete sovražniku nekaj žilavo branjenih pristav. Ob zavojevanih pozicijah smo zavrnili več močnih italijanskih protinapadov, podprtih od oklopnih vozov. Italijani so se v neredu umaknili. V gorovju Tomor smo izgradili svoje nedavno dobljene uspehe. Pridobili smo nadalje taL — Šet gen. štaba.
Dunaj. 15. septembra. (Kor. urad.) Na italijanskem bojišču zelo živahno delovanje artiljerije, izvidnih čet in letalcev. — Sef generalnega štaba.
Na benečaski fronti. 2e teden dni čitamo v vojaškem razmotrivanju k poročilom generalnega štaba, da se italijansko armadno vodstvo pripravlja na veliko jesensko ofenzivo, ki skoro izbruhne. V razmotrivanju 14. t m. čitamo, da je vsled tega, ker se je zjasnilo, pričakovati sedaj italijanski napad vsak trenotek.
Letalski napad na otoke v Piavi. Iz vojnoporočevalskega stana 13. septembra: Naši bojni letalci so napadli dne 10. septembra otoke v Piavi, katere je sovražnik zasedel, z bombami in strojnimi puškami dvakrat z uspehom in so uničili brv, katero je bil sovražnik napravil do otokov.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
14. septembra. V gorovju in ^dolž Piave je naš učinkovit ogenj pro-vzpočil požare. Na hribu Cornu in v okolišu Grappe so bili z ognjem gladko zavrnjeni sovražni oddelki, ki so se v varstvu artiljerijskega ognja skušali približati našim črtam.
Ukrajinsko • lite vska zveza-
Kijev, 13. septembra. Te dni se je vršil v Brest - Litovsku sestanek odposlancev Litve in Ukrajine,' ki je izdelal načrt ozke obrambne zveze med Litevsko in Ukrajino. Zveza se obrača v prvi vrsti proti poljskemu imperijalizmu, ki zavzema glede Holma in vzhodne Galicije posebno stališče ter se hoče na račun Litevske razširiti. Obe zavezniški državi bosta na ta način ustvarili nepremostljivo oviro med Vzhodnim morjem in Črnim morjem. Če treba, bosta postavili šest milijonov mož pod orožje iz svojega prebivalstva, ki šteje 60 milijonov ljudi.
Petro in« v rokah proti-reuolucljonarjeu.
Kodanj, 14. septembra. Iz Petrograda poročajo, da so protirevolucijonarji po 24-urnem ljutem boju zasedli najvažnejše točke mesta. Na več točkah se boj še vrši. O usodi nevtralnih državljanov ni nič znanega. Po cestah leže kupi mrtvih.
Basel, 14. septembra. Med v Moskvi umorjenimi sta tudi bivša carska ministra Protopopov in Maklakov.
Moskva, 14. septembra. (Koresp. ur.) »Izvest ja poročajo: Prebivalstvo Turke-stana je popolnoma na strani sovjetske vlade.
Stockholm, 14. septembra. Sovjetske čete so zavzele Simbirsk. Dosedaj se vesti o padcu Petrograda še ne potrjujejo.
Helsingfors, 14. septembra. Požar v Petrogradu traja. Boji na cestah prihajajo vedno silnejši..
Stockholm, 14. septembra. ir Oorkij se je baje pridružil boljševikom. Ko-misarijat za ljudsko vzgojo je sklenil ž njim pogodbo, olasom katere prevzame literarni oddelek. Baje je pri?cl Maksim Gorki j do tega skleda vsled atentata na Ljenina.
Kodanj. 14. septembra. »ExtrabladeU poroča iz Petrograda, da so protirevolucijonarji po strašnem 24urnem boju zasedli najvažnejše točke mesta. Nad 300 hiš je razdeianih.
Kliev, 13. septembra. (Koresp. urad.) Boljševika so prodrli zapadno od Caricina do Dona, Pri Nižječerskaji so se umaknili kozaki na desni breg Dona.
Petrograd, 13. septembra. (Kor. urad.) Tukajšnje časopisje prinaša zadnji č>s sovražne članke proti prodiranju entente v Severni Rusiji. Poroča se o sestankih ior-mamacij baltiškega brodovja, ki so sklenile pregnati francoske in angleške roparje iz dežele. Glasom drugih poročil listov so se v soboto zvečer vršili v Petrogradu številni delavski in vojaški shodi, ki so sprejeli ententi sovražne resolucije. Komisar 1 i irski le označil Angleže kot mojstre goljufiie in podkupovanja.
Vladivostok,   7. septembra. (Koresp. urad.) V vodstvu vlade v VTadrvpstoku je ^prišlo do bistvene   izpremembe.   Vlada se oo v kratkem preložila v Tomsk.
London. 14. septembra. (Koresp. ur.) Reuter poroča iz Harbina, da je general Viderichs odložil svoje mesto kot povcli-nik Čehov v Vzhodni Sibiriji in da je polkovnik Gajda prevzel pbveljništvo.
= Ustavna reforma in grof Lam-maseh. Znani profesor dr. Larnmasch je izjavil baje.proti poročevalcu lista *Az Est«. da ne igra nikake vloge pri avstrijskih ustavnoreiormnih načrtih.
= Nemški kurz. Naučno ministrstvo je na pritisk nemških Volksratov in na zahtevo kranjske deželne vlade odstavilo ravnatelja ljubljanske realke Karla Cora in odvzelo vodstvo dosedanjemu voditelju idrijske realke dr. Dra-gotinu Lončarju. Za začasna voditelja sta imenovana prof. Svvoboda na ljubljanski in dr. Čadež na idrijski realki.
== V znamenju persekucijL Puliski »Hrvatski List« preneha L oktobra t. 1. izhajati. Pravi, da stori to ^prisiljen po okolnostih«. Pred kratkim smo poročali, da je bil »Hrvatski List« prepovedan v mornarici. Tako je izgubil 80 odstotkov svojih naročnikov. V mornarico silijo pridno z nemškimi in madžarskimi listi, slovanski so po večini zabranjeni.
= Delitev Češke. Predsednik češke deželne upravne komisije grof Schon-born se je mud'1 pretekli teden par dni na Dunaju, kjer je imel dolge konference z raznimi ministri. Kakor se zatrjuje, so bile ob tej priliki določene podrobnosti o delitve češke deželne upravne komisije. Delitev se izvrši še ta mesec.
pa{er Zahradiuk proti nadškofu Huynu. Na zborovanju V Ogrskem Gra-lišču na Moravskem je govoril poslanec pater Zahradnik med drugim tudi o imenovanju grofa Huvna za praškega kne-zonadškofa. Izvajal je: Postavljajo nam barone in grofe, ker so nemški plemiči in potem mislijo, da bo ljudstvo izjavljalo: »Zadovljni smo ž njimi.« Ko sem zvedel za to namero, sem se pri ministrskem predsedniku na vso moč upiral in ga opozoril na'slabe posledice, ki jih bo rodilo imenovanje. Pričakoval sem tudi, da bo grof Huvn sam odklonil imenovanje. Pa sem se zmotil. Ministrski predsednik mi je izjavil, da je nujno po-, trebno. da postane praški nadškof zopet enkrat potomec slavnega in starega nemškega plemstva. Poslovil sem se od njega z besedami: »Ako verujete v Boga, potem se bojte njegove sodbe. Neizmerno odgovornost si nalagate.«
=== Za obtožene kotorske mornarje.
Poslanci Stanek, Soukup in Dulibič so intervenirali v imenu Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba pri vojnem ministru in pri generalnem avditorjn v prilog naših mornarjev, ki so obtoženi znane vstaje meseca februarja. O uspehu intervencije bomo Še poročali. Jugoslovanski klub si je prizadeval, da bi našel za obtožene mornarje med svojimi člani pripravnega branitelja. Žal pa ni nihče izmed onih, ki bi prišel v po-štev, vpisan v zagovomiški imenik vojaških sodnij. Poslanec dr. Dulibič je prosil pri domobranskem in pri vojnem ministrstvu, nai ga vpišejo tudi v seznam vojaških kazenskih zagovornikov. Njegovi prošnji sta bili odbiti, ker pripušča vojaški kazensko-pravdni red kot zagovornike samo advokate. Dolibič pa je sodni svetnik.
= Grof Tisza v Zagreba. Kakor poročajo iz Zagreba, se ie mudil grof Tisza v Zagrebu in se posvetoval z voditelji hrvatsko-srbske koalicije. Madžarski listi zatrjuje, da se je hotel Tisza osebno poučiti o politični situaciji na Hrvatskem. Zato bo obiskal tudi Varaždin in Karlovec. Iz Hrvatskega se namerava podati v Bosio.
== Madžarska nesramnost. Z Dunaja so se napotili nemški žurnalisti v Budimpešto, da bi »spoznali« poleg avstrijskih tudi ogrske razmere.   Seveda jih
vlačijo tudi tam iz gostije na gostijo, da bi odnesli tako nemški gostje iz budim-pešti čim lepše vtise. In kakor na Dunaju, se vrste tudi v Budimpešti govori in napitnice. Nas prav malo zanima, kaj govore razni židovski grofi in baroni, zabeležiti pa vendar moramo predrzno nesramnost trgovskega ministra barpna Szterenvia. Ta je namreč v svoji napit-nici z mirnim obrazom lagal rajhovcem: »Na Ogrskem imajo vse narodnosti, brez ozira na jezik in na vero, popolno svobodo in popolno pravico se udejstvovati v cerkvi in šoli. Ogrska država zahteva od nemadžarskih narodnosti samo eno, da spoštuiejo državo in da se nauče državnega jezika.«
= Poljska ministrska kriza. Var*
Šava, 14. septembra. Listi poročajo, da se je Kuharzevski že odločil, da sprej-me predsedstvo novoga kabineta. Rc-
gentski svet je odobril njegov politični program. Zunanji portfelj obdrži princ K'adzivill. razven njega pa ostaneta v kabinetu tudi Broniewski in SteckL Poljski pasivisti vstraiaio slej kot prej na svojem stališču,, da treba definitivno rešitev poljskega vprašanja odložiti in prepustiti mednarodni mirovni konferenci.
Dopis iz Celja.
(Od našega dopisnika.)
Celje, 14. septembra.
Župan Jaborn?ee odstopil? Po Celju se ie te dni raznesla novica, da je baje župan Jabomeecr odstopil zaradi diferenc z mesarji in gostilničarji. V čem so te diference obstojale, nam ni znano. Tudi dvomimo, da bi — (v slučaju, da ie vest o odstopu resnična!) — bil to pravi vzrok za Jaborneggovo >demisijoc. Pač pa bo iskati vzroke v dejstvu, da Jabornegg sluti neprijetnosti ogromne mizerije v aprovizaciii in bližajočo se zimo. Ne bo premoga, ne bo druge kurjave, moko nam morajo že sedaj od trgovati. Verja-raemo. da v takih razmerah ni prijetno biti župan; toda v normalnih časih bi županovanje še marsikdo zadel. Svojo korajžo, katero ie Jabornegg večkrat kazal napram slovenskemu prebivalstvu Celja, na* pokaže tudi v. težavnih vojnih razmerah v polni meri. Sicer bi mu moral kdo zabrusiti v obraz, da ie strahopetec.
Drobiž j z Celja. Za načelnika mesarske zadruge ie izvoljen vojni milijonar Franc Rebenscheg. — Jesensko deževje je na dnevnem redu. Eden dan lep, pa zopet par dni čemernih in deževnih. Danes ie dežilo skoro cel dan in vode so že začele prestopati bregove. Na spravljanje jesenskih sadežev, krompirja, tursčiee itd. bo imelo to vreme brezdvomno silno slab učinek, in krompirja, tega glavnega živila za prebivalstvo, bo razmeroma malo. ker ga je mnogo že v zemlji segnilo. Da vinogradi v takem vremenu ne morejo primerno dozoriti svojega nebeškega daru in da si pri letošnjem vinu ne bomo mogli popevati pesmice >sladko vince piti. to me veseli . . .c, je danes že vsakomur jasno. — Minole dni je odšel iz Celja pianist Wondraschek, ki ga ie glasilo celjskih Nemcev slavilo kot velikega umetnika — Nemca. Glede umetniške visine se ne bomo prerekali, pač pa bi pripomnili, da ie Wondra-schek sin očeta — Čeha in matere — Slovenke. — Bivši hotelir pri Belem volu v Celin Jos. Stelzer je kupil gostilno Kapus na Lendplatzu v Gradcu za 260.000 K. — Rudniški nadkomisar Bruno Bauer v Celju je dobil vojni križec II. razreda za civilne zasluge.
Žalostne šolske razmere vladajo v Loki pri Žusmu. Šola se je nahajala doslej v grajščinskem poslopju. Sedaj ie pa graščina prostore odpovedala in niti krajni, niti okrajni, niti deželni šolski svet se ne pobrigajo, da se dobe kaki drugi primerni prostori. Od jeseni naprej Šolskega pouka v Loki več ne bo in bodo morali otroci v hudi zimi obiskovati precej oddaljene sosedno šole. Je res škandal, kako se v šolskem oziru skrbi za naše kraie. Tem večji škandal je, da so tamošnji mero-dajni krogi (županstvo itd.) za stvar odločneje ne zavzamejo.
Erberjevo tovarno na Muti je kupila graška tvrdka Greinitz. Tako izgine iz Mute nekdaj mogočna Erberjeva rodbina, ki ie bila nekoč steber tamošnjega nemštva. a ie zadnja leta gospodarsko vedno boli šla nizdol.
Prosluli Tschebull, sodni nadoficijal v Slovenski Bistrici, s katerim so se morali slovenski listi tolikokrat baviti, je končno dobil zasluženo plačilo: mora iti v začasni pokoj. Smrtni udarec so mu dale njegove afere izza zadnjih tednov, ko se ie proti slovenskim strankam vedno bolj odurno obnašal in sploh ni pustil v uradu slovensko s strankami govoriti. Mož zapušča za seboj žalostne spomine — mi pa upamo, da se bodo razmere pri slovenje-bistriški okrajni sodniii sedaj spremenile v pravcu pravice.
V Gornji P o 1 i s k a v i je pre* šlo Smonigovo posestvo z gostilno vred v roke odločnih Slovencev Antona in Marije Ferk iz Cirkovec. Dolgo dobo je bilo to posestvo v rokah tujcev.
V pokoi ie šel nadzornik za! meščanske šole na Štajerskem Hans Trunk. Njegov naslednik je Leon Tum-lirz in so podvržene njegovemu nadzorstvu odslej vse javne in zasebne meščanske šole na Štaierskem izven državnih.
Zakonska žaloigra ae je odigrala minole dni v Malih Gorelcah (občina Sv. Lenart nad Laškim). Invalid Jakob Blatnik se ie maja poročil z nekim kmečkim dekletom, a zakon ni bil srečen. Pred nekai dnevi ie v zopet-nem prepiru Blatnik udaril ženo s kr«-polcem po glavi. Prepeliali so io v celjsko bolnišnico. Blatnik je zbežal, a so ga dobili in zaprli.
Zanimivo! Nemški Volkstag v Weizu je gladom poročil graških nemških listov dolge mesece oripravljal tamošnji okrajni sodnik dr. Cho-cholka (!). Seveda velja pri nas v Avstriji še vedno izrek: quod licet . . . Kak slovenski sodnik bi se nai samo udeležil kakega našega tabora, kaj Bfe le, da bi zanj priprave vodil!
V Brežice ie imenovan za notarja dr. Winkler iz S loven j gradca. Doslei ie bilo to notarsko mesto > posestno stanje* Slovencev. Pa kako že pravi tista pesem: >A ko pride Jugoslavija
V Oplotnici pri Konjicah se ie naselil kot civilni geometar Frane Zapletal.
Oestl iz primorskih dežel.
Odlikovanje. Z oficirskim križem Fran Josipovega reda % vojno dekoracijo ie odlikovan mornariški superiior Ivan K o r s i č . solkanski roiak.
Goriški deželni glavar dr. Faidutti je bil v petek 13. t m. v avdijenci pri cesarju.
Društvo goriikih deželnih uradnikov. Tržaško namestništvo je vzelo na znanje pravila ustanovliaiočega se društva goriških deželnih uradnikov.
Nov slovenski odvetnik v Trstu. Dr. Alojzij K i s o v e c ie bil 10. t. m. pri tržaški odvetniški zbornici vpisan za odvetnika s sedežem v Trstu.
Poroka. Poročil se je v Trstu g. Marii Silaz gospodično Valerijo Ž e-leznikovo. Oba sta dobra znanca tržaškega slov. gledališkega občinstva.
Hrvatski ban zagotovil kruh Dalmaciju >Novo Doba« v Splitu poroča z zanesliive strani, da ie zagotovljena dobava kontingenta krušne hrane za Dalmacijo iz Hrvatske po zaslugi bana Mih j lov: ća. ki je držal dano besedo in znal odstraniti vse zapreke, da ie zagotovil kruh bedni Dalmaciji.
Umrla ie v Cavtatu v Dalmaciji gospa Jele vdova Schiffrer, rojena Bratić, v 49. letu svoie starosti.
Sodnija zaplenila takozvano »Mais-keimmehl«. >Novo Doba< poroča iz Makarske: Tukajšnji c. kr. urad io dal po zdravnikih pregledati glasovito takozvano >Maiskeimmehl<. Ko so zdravniki ugotovili, da ie ta hrana zdravju škodljiva, jo ie sodnija zaplenila. To je že predrastično. V Dalmacijo c kr. sodnija pleni kot zdravju škodliivo ono hrano, katero pošilja e. kr. urad za prehrano na Dunaju.
Volkovi v Dalmaciji Iz več krajev v dalmatinsko - bosenskem obmejnem gorovju poročajo, da se klatijo tam okoli volkovi v velikih tropah, ka napravil ajo ogromno škodo. Treba varnostnih odredeb.
Dnevne vesti.
— Odlikovanje. Z zlatim zaslužnim križem s krono je odlikovan poštni hle-var gospod Ivan Košenina v Ljubljani.
— Iz državne veterinarske službe.
Veterinarski nadzornik Aleksander Staudinger v Trstu, je pomaknjen v sedmi činovni razred, višji živino-zdravniki Fridolin Schmidt v Ljutomeru. Ivan Apounig v Št. Vidu na Koroškem. Anton Korošec v Kranju, Ivan R a i e r v Krškem, dr. Samuel Decolle v Trstu in J ust R e b e k v Pazinu so pomaknjeni v osmi činovni razred.
— Učiteljske vesti. Za definitivne učitelje oziroma učiteljice so imenovani: Ana Ažman v Postoiini, Julija Ban-tan v Čatežu, Frančiška Božič v Šmarje ti. Ivana Ceč v Podragi, Ivana Cerar v Hrušici, Helena Cerne v Moravčah, Marija GrSbner v Št. Rupertu. Angela Groznik v Bukovščici, Aioizija Jeglič v Dražgošah, Marija Jeglič v dnevnem zavetišču 4. mestne deške šole v Ljubljani, Albina Jurca v Šmihelu pri Hre-novicah. Ivana Kramarič v Ajdovcu, Marija Komar v Vrbo vem. Aioizija Komljanec v Škocjanu, Elizabeta Kopitar v Zatičini, Mihaela Kosmač v Grahovem, Marija Lavrenčič v Ložicah, Albina Levstik na Vrhniki,' Angela Man-delj v Babnempoliu. Alojzija Novak v Sootrom, Štefanija Pavlic v < Toplicah-Zagorju, Katarina Punčuh v Spodnjem Logatcu. Gizela Se dlak na Senturski gori, Melaniia Sever v Moravčah, Frančiška Sušnik v Iški vasi in Fran Škof v Bojancih. — Za nadučitelje so imenovani učitelji Josip Jark v Knežaku, Friderik Kovač v Železnikih. Makso Kovačie v Sv. Križu pri Litiji, Ivan Ravhekar v Št. Juriu pri Ljub liani, Rudolf Schiller v Crnomliu in Viktor So-tenšek v Brdu. Premeščeni so nadučite-Iji Vinko Robljek v Št. Vid pri Vipavi, Karol Rostohar v Cerklje in definitivni učitelji oziroma učiteljice: Josip AdoH v Gotnico, Marija Bitenc na slovensko dekliško šolo v Ljubljani, Fran Cuk v Gor. Logatec, Josipina Javornik na Jesenice, Leopoldina Kogej na Vojsko. Leopoldina Kos v Ledine, Klotilda Ku-nasz v Tržišče, Rozaliia Mejak Mokronog, Regina Okorn, v Radeče pri Zidanem mostuA Felicitas Poljšak v Erzelj, Friderik Repovš na prvo mestno deško šolo v Ljubljani, Edvard Vidic v Rateče in Jtrica Zebre - Žen v Bloke. Vpo-koiene so začasno učiiHUce: Friderika Hafner Frančiška Močnik - Trpine. Pavla Marinko. Josipina Romih - Jerman in Julija Jaklič. Stalno sta vpoko-jena nadučitelia Fran Ivane v Kranju in Matija Barterj v Semiču. — Pavla Trefalt je nameščena za suplentinio x
Stran 4.
„SLOVENSKI NAROD" dne 16. septembra 1915.
211. štev.
Baniaioki. Marija Steeru v Vrenm, Ana Koderman v Novem mestu Flora Kre-belj v-Vipavi.
— l)raginj>ka doklada učiteljstvo.
Od velikega števila krajnih šolskih svetov je preiel Jugoslovanski \i\ub dopise, v katerih prosijo posredovanja, da se izplača ueiteljstvu na Kranjskem do 15. septembra vojna doklada, kakor jo je sklenil državni zbor, da se s tem zagotovi redni pouk v prihodnjem šolskem letu. Dopisi imajo večinoma datum 10. in IX, septembra, kiub iih je preiel 12.. 13. in 14. septembra. CX i vidno dotični krajni šolski svoti takrat še niso vedeli, da ie zadeva rešena v lom smislu, da se izplača doklada s 1. oktobrom, ker ie izplačilo poprej tehnično nemogoče. Toliko v pojasnilo vsem dotičnim kraj ni m šolskim svetom mesto posebnega odgovora vsakemu posebej.
— Jugoslovanski klub.
— Predsedniki vseh združenih učiteljskih organizacij na Kranjskem se poživljajo., da skliče jo za nedeljo dne 22. ali 29. t. m. izvanredne občne ::bore. da se dogovorimo za nadaljno po.<*topanie, v slučaju, da se nam 1. okiobra draginjske doklade ne izplačajo. Člani organizacij naj se skličejo na lak kraj. kamor večina učiteljstva iz "kraja nailažie pride. — Učitelj z debele,
— Se en glas z dežele. Pišejo nam. Ko bi bilo naše oblasti s plačevanjem učiteljeva tako točne in vestne, kakor >o z raznirni ukazi, pa bi bik) precej drugače. Seveda, potem pa bi ne bili na Kranjskem, v deželi slavnoznani. — Torei IG. t. m. naj bi se pričelo s poukom. Gospodje menda mislilo, da ^niet jedva čaka na take uk;> tisto nič ne pozajo razmer na deželi. Prav -iodaj ie toliko dela, katerega otroci lahko opravljajo, popolnoma uadorneste velike, a samo pa, se ne bo izvršilo, in odraslih delavcev ni. Na vreme se tudi STOapodje menda ne razumejo, ker bi sicer morali vode d, da ie v^led vedne-da deževja delo zelo zastalo in bo seda! treba napeli vse sile, male in velike, da se vsaj to, kar so razne uime še pustile, kolikor mogoče spravi na varno. Ni verjetno, da bi ob časa dajatve kdo vprašal, če je mogel kmet to in ono pravočasno spraviti pod streho. Pa -ai menda ie bil tudi pri onih gospodih vs • ieio dež. ker eelih 9 mesecev niso mogli izračnniti. koliko rabi učitelj, da bi mogel človeka dostojno živeti. Pa učiteli je res čuden človek. Ne razume, da bo dobil ves znesek tudi za nazaj, in da bo lahko potem — če mu Bog da zdravje
— >za nazaj< jedeL Zakaj bi se ne Čakalo morda še eno leto, bo več denarja skupaj. Po vojni bodo živila itak cenejša, zakaj bi plačeval pšenico po 300 K m višje, ko jo boš dobil čez nekaj let za ta denar SO mernikov. — Ne skrbite, kaj boste jedli, s čim se oblačili. — Sai si delal izpit iz predmeta, si li pohabil reh besed, da tako kričiš po kruhu! — Saj dobiš vse >za nazaj«, če ne letos, pa drugo leto. — Po idi lepo v šolo. pa sedi tam sam in piši — zamude. Drugega dela itak ne smeš imeti, ker bi to ne bilo stanu v east! Postranskega zaslužka ne rabiš. Vidiš, ko bi imel denar v žepu, kakor drugi ljudje, ki morajo vsaj enkrat na dan jesti, bi se mučil okrog z nahrbtnikom, tako pa ti je po milosti dobrih gospodov to prihranjeno. Če boš hotel na vsak način jesti >*a nazai«\ ti bodo že kmetje povećah, kam so oddali živila, pa si greš po nje. Mnogi rudi tarnajo, da ni obleke in čevljev. Saj pravim, čemu vsa ta potrata. Ce nimaš figovega lista, saj se dobi nadomestilo. In koliko prihraniš! Pomisli, da ti rd ootreJba kupovati mila. >Žajfex pa imaš dosti. Največjim nezadovoljne žem bi bilo kot nadomestilo priporočati koprivo, le da jo je škoda, ker smo zadnja leta spoznali njeno vsestransko porab-nost in neprecenljivo vrednost. Tudi bi katerega lahko iakasniava zapeHala. da bi ib pojedel, ker je najboljša priku-ha sedanjosti. Glede čevljev pa vedi. da sedaj po leti ne boš ozebel, po zimi r»a ne bo kač. In pri vseh dobrotah kranjskega učitelja se boš vendar toliko odebelil, da te bo po zimi redila in grela mast, kakor medveda, če pa te bo le zeblo in ne boš imel nobene cunie več na sebi, pa si vtakni roke in magari še noge — v žep. Čemu toliko iadiko-vanja! Predobri in premodri gospodje ze vedo kaj delajo — za-se; vsemu pa vendar ne morejo kaj. — Kakšen par triot pa si, da hočeš kruha, če si lačen! Kdo se bo take reči brigal, glavno ie; Durchhalten! — Rodoljub z dežele.
— Slovenska deea v   Zagrebu. V
petek je prišla v Zagreb skupina slovenskih otrok, ki ostane tam par dni. Otroci so gostje zagrebške >Prehrane<. Počakali bodo, da pride v Zagreb še skupina dalmatinske dece, nakar jih hodo odpravili skupno na bivališča po deželi, kjer ostanejo tako doUco, da si popolnoma odpomorejo.
— Podnčno potovanje v Romunijo in Ukrajino. C. in kr. vojaška oblast namerava prirediti v začetku oktobra podnčno potovanje v zasedene pokrajine Romunije in Ukrajine. Za potno črto, vodstvo in oskrbo skrbi vojaška uprava. Oni člani gremija trgovcev v Ljubljani, ki se žele tega potovanja udeležiti, naj to čimpreje sporoče -na naslov >K, n. k. Kri e g sp res se * Quar-tier«.
— Rodbinski in prijateljski zabavni večer se je vršil preteklo soboto v gornjih prostorih Narodnega doma, ki so dobili za ta namen slavnostno in svečano obleko: hodniki, velika in mala dvorana so bili v zelenju, cvetju in narodnih barvah. Pridne roke so skrbno in z okusom bogato opremile vse šo-iore ob vhodu v malo dvorano, v veliki in obeh stranskih dvoranah. Celotna slika, ie bila radost, ki je vzbujala spomine izza predvojnih časov in voljo do krepkoga življenja v bodoče. — Ze ob 7. zvečer je bilo mnogo prostorov zase-denah, uro kasneje ie bilo težko dobiti prostora* poznejši gostje so morali odhajati, ker so bile dvorane prenapolnjene. Razvilo se je vrvenje in zabava, ki jo mlajša generacija že več ne pomni ne. Orkester in tamburaški zbor sta pridno in dobro igrala, vrle dame, po--Irivuvatoi bratje so neutrudno stregli svojim gostom. Poleg ljubljanskega ob* Snstva so posetili prireditev tudi gostje i* Litije, Celja in Kranja. Izredno dobra kapljica, demokratičnost celotne prireditve, že večletno medsebojno poznanje gostov je povzdignilo razporo-
in ji res dalo značaj prave rod-
— Nova serija ru*gi*dnie Umetniška propaganda v Ljubljani je izdala novo krasno, v trobarvutisku izvršeno zbirko ti razglednic po ori g. akad slikarja Frana Klemenčiča. Obsega: >Na grajskem vrtu< I. in II., >Pri studencu«, >Zamišljena«. >Interieur<, >Njega čaka«. Serija je v ovitku s originalno risbo avtorja ter stane S K. Dobi se v Umetniški propagandi.
— Karel Sennig f. V soboto zvečer je umrl v Ljubljani po kratki bolezni gospod Karol Seunig. trgo\^ z usnjem, posestnik, svetnik trgovake in obrtniške zbornn-e ter član ravnateljstva Ljubljanske mestne hranilnice. Pokojni Seunig iz znane ljubljanske narodne rodbine ie bil nadsve vesten trgovec prijaznega liudoniilega obeeva* n\a ter v družbi ve*»el in dovtipen mož. Bil je član premnogih narodnih društev, zaveden in odkrit narodnjak m podpornik naših narodnih društev. Bodi blagemu pokojniku ohranjen traje« ljub spomin, težko prizadeti rodbini pa iskreno sožalie!
— Umrla je v Ljubljani sa Rezka Verovšek, soproga mag- računskega revidenta g. Mihe Verovaka. V miru počivaj!
— Xe>reoa na Ljubljanici, Včeraj
ponoldne ie prišel k Janezu Krašovcu na Trnovski pristan neki enoletni prostovoljec, ki je naiel tam se nahajajoči čoln g. Schreva, da se popelje s svojo spremljevalko po Ljubljanici. Zatvor-nica v Gruberjevem kanalu ie bila odprta ter je hitri tok Ljubljanice na odcepu Gruberjevega kanala potegnil čoln proti zatvornicam. Vsled velikega padca Gruberjevega kanala in hitrega toka obema ni bilo več mogoče ustaviti čolna ter ie voda odnesla čoln do za-tvornic, kjer se ie popolnoma razbil. Prostovoljec in njegova spremljevalka sta utonila. Poroča se nam. da sta bila vtopljenea 201etna hčerka mesarja Za.-na in njen zaročenec A. Piber.
— Preprečena nesreča. Včeraj opoldne sta se vozila v Gruberjevem prekopu s čolnom dva mlada fanta. Voda v kanalu je zelo deroča, ker je za-tvornicavsled zadnjega deževja odprta. Čoln je zajel vodo. postal aato še težji, da ga fanta nista mogla več obvladati. Skoraj gotovo bi dobila Ljubljanica včeraj še drugi dve žrtvi, ko bi ne prišla prestrašenima fantoma na pomoč neka stranka, ki stanuje v Velepičevi hiši. Čoln ie bil k sreči še blizu obrežja tako, da ga ie bilo mogoče doseči z drogom in ga pritegniti h kraju.
— V Gradaščico ie skočila v soboto popoldne v bližini Koleuie postrež-nica Lah. Ko so jo potegnili iz vode je bila že mrtva. Njeno truplo so pripeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok nesrečne smrti ni znan. Mož Lanove ie pri vojakih. *
— Nesrečni dnevi. V soboto, včeraj in danes so bili za Ljubljano res pravi nesrečni dnevi. O nesrečah na Gruberjevem kanalu in o smrti postrežnice Lah poročamo na drugem mestu. V soboto popoldne se ie ubil s kolesom neki Ljubljančan, ki se je peljal v okolico po mleko. Danes zjutraj ie neka ženska, baje begunka na Miklošičevi ceati tako nesrečno padla, da ie nar minut no nesreči umrla v Pogačnikov! veži, kamor ao io prinesli.
— Uradne ure pri Ljubljanskih sodnijah. Od 1. oktobra t. 1. dalje so se pri ljubljanskih sodnijah za uradno občevanje s strankami ob delavnikih določil© ure od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Vložišče bo odprto ob delavnikih od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 3. do 4. ure popoldne, ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne in ob praznikih od 8. do 12. ure dopoldne.
Ođdaja lova. V sredo, dne 18. septembra ob 10. uri dopoUlae se odda pri okr. glavarstvu v Kamniku na javni dražbi v zakup lov občine Peče za nadaljno zakupno dobo do 30. junija 1923.
Krava požrla konja. Posestnik >pri Petrovcu« po domače v Bašlju pri Krajnju je prodal konja za 13.000 K. Denarnico ie imel v žepu svoje suknie. Šel je pobirat češplie. Med pobiranjem mu je padla denarnica iz žepa, prišla je za njim krava in požrla denarnico z lepo svoto 13.000 K, ki iih je bil Petrove dobil za svoia konjička.
Kdor bi kaj vede! o Franu Gabrijelu, ki ie bil vjetnik v Rusiji, vjet ie bil 30. decembra 1914. pri Gorlicah, služil je pri telefonskem oddelku 10. stotnije in se ie zadniikrat oglasil 8. mata 1917. iz Darnire - Kijeva, naj sporoči Mariji Gabrijel na Jesenicah. Fužine, Gorenjsko. Stroški se mu povrnejo.
Umrla le v Petrovčah ga. Si doniia Slane roi. Stuhec ravnateljeva soproga in vpokojena učiteljica.
Vojaški tovorni avto se ie zaletel v vlak z vojaškimi dopustniki. Iz Brežic poročajo, da se je 12. t. m, zaletel vojaški tovorni avto iz Krškega v bližini kolodvora pri prehodu v vlak, poln vojaških dopustnikov. Avto je ves razbit šofer dva voiaka in en deček »o bili strašno razmesarjeni, dva vojaka sta težko ranjena.
Solčava. CB 1 a m i r a n i M i c. h L) Tu sem spada historija o dogodkih L. septembra, ki pa je bila v >81ov. Narodu« že konfiscirana.
Mozirje. Po političnih shodih dra VerstovšeKa ie poslal naš dr. Michl zelo žalostna figura za >Kurenta«. Drugače pa je mož zelo 3pitan, kakor tudi njegova žena, do čim so vsi drugi zemljani, ki niso politični uradniki ali ko-misijonarji, zelo shujšali. Pri Miehlu to zadnje ni mogoče, kajti govori se o raznih žakljih moke, ki se dobe brca kart, o kuretini neke hiše, kjer se že dekla radi akubljenja tezi, o kozličih. katere je Permoser vsak teden zanj klal. o raznih mesenih dobrotah, katere mu včasih hudomušneži v ledenici ukradejo, samo srnjakov po zimi ne morejo, ker so vendar preveliki. Minolo zimo je bilo hudo za svinje, ali Miohl si zna pomagati: enega je kupil v Lokah, drugega pa so v Nazarjih morali n a -g 1 o m a pitati in so ga potem kot tolstega mrliča pokritega z rjuhami peliav-li na ekspozituro. Kaj ne Michl — s sitim trebuhom ae ahklo uboge kmete kaznuje? pa še kaznovanje izvršujeta njegovi nemški fraili v pisarni. .Mozirje. Naše«* IflcSlttSj silno neoe jugoslovansko Ribanje, katero on kras* komalo imenuje >Koreeeevo vprašanje«; sai ga tudi lahko, kajti take nerodnih uradnikov pač ne rabimo v Jugoslaviji. Naj ura torei Glarv *e rwtm. časno praakrbi aluibj  uri m«*W»i
mi      m i      ,w- ----- -
Vzvišeni občutki »podniesujerska-aa renegata, is Ormoža nam pišejo 15
t. m. V Ormožu Jivi velik gospod dr. Delpin. Advokat je in Vsepemec. velik vseneniee. Njegova zibelka ie tekla sicer na slovenskem Goriškem in njegovi stariši niso umali nemščine, ali vse to >geniert grosse Geiater nieht«. In duševni velikan je postal naš Gusti ko ga ie — ne vemo že, kdaj — obsen* čil duh Germani je in ea obdaril z darom popolnega pozablienja za vse preteklo in tem večjega umovanja sa sedanjost in bodočnost. Ta veliki duh ni imel miru. ko ie videl, kake lovorike žanitj njegov še večji vzor, renegatski vseuemec Gh&mberlain s svojim misi« jonstvom v Nemčiji. Tem bolj je čutil v &ebi ta apoatolski poklic, ko je vide), da začenjajo njegovi verniki omahovati, da nekateri že tako propadli, da govore o sporazumu * Slovani. Nadalj* ni molk bi bil greh in gospod dr. Gustav Delpin ie vstal in na usta svetov« nega -Grazer Tagblatta« povedal nemškemu narodu, kai mora sedaj misliti in čutiti. Takole pridiguie v svojem oklicu »Was wir fiihlen« v današnjem ^Tagblarm*; Odkrit ponos nas navdata, da .^mo člani nemškega naroda, vzvišena ljubezen do niega nas navdaja. Naaa dolzno.-t in naša pravica ie. da zahtevamo za naš narod vloapo, ki mu ajre. Ta je neoporečna vodilna vloga. Saj morejo ^vet voditi samo oni, ki so Bisn, plemeniti, veliki. Kako nespametno in nesmislepo ravnajo vendar Slovani, ko zahte.\ ,-ijo svoje lastne države brez nemškega vodstva. Saj vendar vidijo na ruskem primeru, kam iih bo to dovedlo. Ta ia.-ivf in nedvomljiva pravica do svetovnega vodstva nam nalaga vsem se posebne dolžnosti: ljubi svoi narod nad vse. brezobzirno zastopaj njegove pravice vselej in povsod! S toni ne koristiš le njemu, ampak celemu človeštvu. Pobijaj parlament, zakaj on stavi rvvire prostemu narodnemu raz volu Splošna volilna pravica ie potisnila nemški narod v državnem zboru v manjšino, reforma poslovnika ga je oropala orožja obstrukcije in >zname-niti« Seiiiler je pripravljal ustavno reformo, ne da bi predložil svoje nacrte prei v potrdilo Volksratom! Sicer nam je na to precej vseeno« kakor nas ne zanima, kakšni so privzaprav zloglasni Hiiftsarekovi načrti, zakaj naše sta-bšče je neomajno: Nikdar m pod nobenim pogojem ne bomo pustili, da bi iz nemške Avstrije nastala zvezna država, ki hi potisnila nemstvo ob steno. Blaznost ie in ničesar drugega, ee gotovi ljudje res misli io na ustanovitev federativne države. Zato ne postajajmo malodušni. Zmaga ie naša. ako bomo vedno ponosni, da smo Nemci, ako borao ljubili nemški narod nad vse in ga brezobzirno branili. Za naš narod gre in našo domovino, zato: Drauf und dran! — Sedaj med Nemci gotovo ne bo nobenega malodusneža in omahlfivea vec, in rnir ne more biti drugačen, kakor siegfriedski. Mi pa vidimo, kako potrebna je Jugoslaviia že zato. da postavi blaznice za Delpina in njegove vrstnike.
Umrla je v Ljutomeru gdč. Mici Jelovšek v starosti 22 let.
Dva dijaka - begunca iščeta stanovanje s hrano za tekoče šolsko leto. Poizvedbe se vršijo pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
Zgubil se ie zlat ročni obroč na ljubljanskem trgu danes dopoldne. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi v upravništvu >Slovenskega Naroda«.
Žepni robček, vezan frečno dele)
s črkama R. O. se je izgubil v soboto na družabnem večeru v Narodnem domu. Posten najditelj se prosi, da ga odda v Gledališki ulici štev. 7/II.. vrata štev. 9.
Razne M,
* Ponesrečil se je v gorovju v Man-taionu profesor na dunajski tehniki dr. Fr. Erban.
* Železniška nesreča* Pri Amsterdamu se je zgodila velika železniška nesreča. Število mrtvih zna$a nad 50. V vlaku je bilo rrmozp otrok, ki so ostali vsi nepoškodovani.
* Brezmesni teden ▼ mesecu. Z Dunaja. Kakor smo že zadnjič poročali, namerava vlada uvesti en brezmesni teden v mesecu. Najprvo se bo skuSala uvesti ta praksa na Moravskem, in sicer v oktobru. Kasneje se nameravata uvesti dva brezmesna tedna na mesec.
* »Verižaikj« v Vidma, iz laškega Vidma poročajo, da 'so aretirali tam dva narednika, ker sta bl!a nabrala za razprodajo v zaledju velike množine sukna, svile, 4»latna itd. Imela sta tudi velike vsote avstrijskega denarja. Narednika so prijeli, ko pa so ju peljali v zapor, se je posrečilo obema, da sta zbežala.
* Radi tihotapljenja masti Iz Hrvatske v Avstrijo na ponarejene izvoznice, se ie vršila v Zagrebu, kakor znano, kazenska razprava proti trgovcu Nikoli Makarju in 5 drugim soobtožencem. Razprava je trajala tri dni In se je končala z oprostltvi-j o ohtožencev. Državni pravdnik le podal ničnostno pritožbo. Dva obtoženea sta bila takoj spuščena na svobodo, Makar bo spuščen te dni, ko se določi zanj kavcija.
* »Roža iz Štambola« hi turski državnik. Turški državnik Djelal opisuje svoje vtiske n opereti »Roža iz Stambula« ter pravi med drugim: Na tisoče Nemcev se vozi v Turčijo ter jo proučavaio v vseh njenih delih z vsemi njenimi plemeni, z njeno vero in z njenimi običaji. Mnogi Nemci se uče celo turščins ter pišejo članke, brošure in debele kriiKe o moji domovini, kakršna je v resnici. In vendar ne pozna nemški narod v svoji celoti druge Turčije, kakor Turčijo iz »Tisoč in ena noč«, kjer so ženske vedno zakrite, kjer so sužnji vsakodnevna prikazen, kjer prsata odaliska vedno lenari In kler ima vsak Turek. Id nekoliko spoštuje samega sebe, svoj bogati harem. Seveda harem, to Je bistvo vsegg. Tako Turčije vidijo stotispči Nemcev v svoji »Reži iz Stambula«. Ne maram delati nikomur krivice, ns komponistu, ne pesniku in ne režiserju. Vendar pa smem reči, da ie komično in tudi žalostno, da se vtllki množici prijateljskega naroda še vedno kaže taka karikatura moje doniovme. Žalostno Je te, ker ss n« ta narod iz ene same predstave vec bedastoc. kakor bi mogel črpati pametnega iz življenjskega defs kakega nemškega učenjaka. Tol»Vo nesmiselnosti Je nakopičenih v »Roti "'t *.tambu!a«. ds posameznosti nit) našte-
m& al jBotofe Tnal
neverjetna- Take is neki deklici ime »Ml-dilu in to ie ime nekega sssavea, za katero ime hi ss pri nas vsako deide pošteno zahvalilo.
OOSPOduTStOO.
mm O našem državnem gospodarstva, V naši državi se je v gospodarskih in prehranjevalnih stvareh veliko zamudilo in zagrešilo in bo se slabše, ako ne pridejo na krmilo tudi previdni veščaki. V sedajnem hudem času ie prva skrb vsake države, da pospeši lastno produkcijo, pomaga pri poljedelstvu in obrtništvu. Nizke maksimalne cene se zu konsumente sicer lepo slišijo, a s tistimi se ne da nasititi in obleci, ako blaga nj. Ako so torej nase maksimalne cene nižje, kakor so proste tržne cene, skriva vsakdo svoje zaloge in po; sledica je pomanjkanje. Ko bi morali od tistega živeti, kar dobimo po maksimalni ceni, bi že vsi pomrli. — Maksimalne in vodilne cene so krive, da nam naš kmet nič na trg n« pripelje, ampak da moramo ob velikih potnih stroških daleč od doma od hise do hi če za drag denar prosjačiti živila, ako hočemo živeti. Ker se kmet boji pred kaznijo, za-pienbo in enakimi čini. nam blaga sploh rad ne pokaže in refte: Jaz moram dati za eno obleko 1000 K in za par slabih čevljev :m K; delavec me 8tane 40 do 50 K. na dan in tako ne morem svojih pridelkov po nizkih maksimalnih cenah prodajati. Dobavnica prevzema od nas pšenico slot po 56 K. prodaja jo pa po 18(1 K in po se višji ceni in tako j« tudi z drugimi rečmi. Torej kje Je pravica? Onstran meie je živina po 12 K in jaz naj jo po 3 K prodajam in vino je tam no 10 do 14 K in jaz ga nat dam po 3 K. kakor nam nasa. vodilna cena določba. To ie nesmisel in ako se danef naših zastarelih stalnih cen držim, vničim samega sebe. — Tržne cene so bile običajne in ostanejo dokler bo svet fital. Ako hočemo v deželo ali na nas trg potrebnega blaga, moramo z dnevnimi cenami navzgor. Ko se je ob lanski trgatvi cena našemu vinu na B K določila, ie šlo takoj v začetku veliko vina v sosedno državo: sedaj pa, ko nam je blago pošlo, nam Ogrska na vseh straneh svoje blago zapira in visoke cene narekuje. V nekaterih vinskih krajih nimamo ves čas vojne nobenega sodarja in vse naše prošnie ne pomagajo nič. Madžari pa porabijo to priliko in kupujejo pri nas poškodovano posodo. Ako prosimo naso državno upravo potrebnega sladkoria za domačo vinsko pijačo, ga ne dobimo še polovico toliko, kolikor ga za ta izdelek po predpisu potrebujemo in še tiste nam doide prepozno, tako, da se nam še tropine spridijo. — Ne mislite, da uredništvo, učiteijstvo itd. res po maksimalnih cenah živi. ampak strada in težko si ie misliti, da bi se bil že kateri po tistih cenah nasitil. Naj se zvišaie toraj stalne plače službenoev in penzijonistov ▼ primeri s tržnimi cenami, pa bo šlo brez narekovani h cen. Mi potrebujemo na krmilu izkušenih in miroljubnih vešča-kov, ki bodo vpoštevali tudi dejanske razmere in potrebe našega dobrega ljudstva.
— Na denarnem trga ni bilo v zadnjih dneh večjih izprememb: vrednost avstrijskega papirnatega denarja pada le polagoma. Med nami in zunanjimi državami je pač male blagovnega in denarnega prometa, zato ni povoda, da bi se efieielni kurzi izpremenili. Pred-vče raj snem ie zaznamovala devizna centrala na Dunaiu sledeče kurze: Nizozemsko 535*5. Berlin 173. Bolgariia 131. Švedsko 363 in Bukarešt 111"2:> K. K vrednosti romunskega denarja bi bilo pripomniti, da se je dogovorila avstrijska vlada z romunsko, da se bo plačevalo za vsakih 100 romunskih levov 118 K. Torej obstoji zgornji kurz (111*25') samo na papirju, v resnici se mora plačati za 100 levov naimani 118 kron.
— Vrednost romunskega denarja.
Iz Bukarešta poročajo: Pred kratkim je ffovoril začasni finanrni minister 2id Arion o zakonu o devizah, katerega sta sprejeli obe romunski zbornici. O tej priliki se je doteknil rudi vprašanja romunske valute ter rekel med drusrim: Glasom sporazuma v Berlinu se je določila cena 100 nemških mark na 142 romunskih levov. Z Avstro-Ogrsko je sklenjena boli ugodna pogodba: 100 levov =: 118 K. K predmetom, katere lahko kupimo • v Avstriji, spadajo posebno steklo, porcelan in poljedelski stroii. Financieina pogodba bo trajala do konca svetovne vojne. Do takrat nima Romunija nobenega drugega prodajalca, kakor osrednje države.
— Nerazumljivo ie, zakaj ie Avstrija-dopustila, da si izposluie Nemčija mno-ffo bolj ugoden knrz. kakor je bil določen za avstrijsko krono. Ako bi se varovala pariteta z nemško marko, bi se moralo določiti, da se bo plačevalo za 100 romunskih levov samo 87 avstrijskih kron in ne 118. Vidi se, da smatra Nemčija Avstrijo kot deželo, ki je v gospodarskem oziru blizu poloma,
— Ruski vrednostni napirfi. V voe-raJFnii >\Viener Zeitung« je bila razglašena objava finančnega ministrstva glede odštemplanja ruskega državnega popojila državno garantiranih vrednostih papirjev, kateri se nahajajo v sovražnem inozemstvu ali preko morja.
— V kolikor se nahajajo taki vrednostni papirji v posesti avstrijskih državljanov se že od^templavajo. kakor smo svoi čas poročali. ■
— Kaj bi nam morala dati Ukrajina. Dunaj. 13. septembra. Z Ukrajino je bila sklenjena pogodba, ki urejuje obojestranske dobave med centralnimi državami in Ukrajino do konca junija 1918. Ker je pogodba s tero trenutkom potekla, so se pričela nova pogajanja ter je prišlo do nove gospodarske pogodbe, ki določa dobave do konca gospodarskega leta 1918/10. 2ita naj bi dopile centralne drŽave 35% one množine, ki je spravi skupaj državni ukrajinski žitni urad. Do decembra 1918 naj bi Ukrajina dobavila centralnim državam nekako 6 in pol milijona meterskih vtotov, in potem do 15. junija še nekako 12 22 milijonov rneterskftt stotov. Žito naj se plačuje po maksimalnih cenah na deželi. Če se omenjane množine ne dobavlja, gj prldrže centralne drŽave pravico, da žito same rekvirira jo, ali pa da
si Borca® ni¥lnmrYallo ae
sicer do treh milijonov podov po cen! 110 rubbev. Pole« te*a mora Ukrajina dorurviti centralnim državam 400.000 meterskih stotov sladkorja po 100 moljev. Nemčija in Avstro-Ogrska sta s| pridržali tudi prekupno pravico za eno tretjino sladkoria. ki se pridela v Ukrajini in kar bi znašalo nad 22 milijonov p udov. Vrh tega se jc zavezala Ukrajina dobaviti 11 milijonov puzov nove-jeea mesa. 300.000 ovac 2 milijona perutnine, 65.000 meterskih stotov špeha, 9766 meterskih stotov surovega masla in sira ter 2500 vagonov jajc. Vsak mesec naj bi Ukrajina dobavila se 32.000 meterskih stotov mesnih konzerv. Temu nasproti pa naj Ukrajina uvede monopole za uvoz premoga, olja. poljedelskih strojev ter naj postavi pod kontrolo uvoz papirja, sicer pa naj vzdrži prosto trgovino.
— Ruska volna. Iz velikoruskibl pokrajin ie bilo nakupljenih za Avstro-Ogrsko in Nemčijo 1H milijonov k« volne, od katerih je bilo transportiranih do sedaj še-le 60.000 kg. Rusija se je bila namreč morala v brest - litovskem miru ravno t ako kakor Romunija v bukareškem obvezati, da bo dala osrednjim državam vso volno, kouV kor je ne rabi zaee.
— Pomanjkanje steiie ie postalo zadnja leta tako občutno, da oblastva z vso silo pritiskajo na posamezne po-sestnikf radi nastilia zlasti za voja»-štvo. Zaplonievaje so se poffosto rudi naj s krom ne j še množine stelje in marsikomu je bila odvzeta takorekoČ zadnja pest slame, aidovice ali praproti, ki ie je rabil za lastno živino. VzHc vsemu temu pa se vidi. da se merodaini krogi ne zganejo, da se tudi letos ne bi dogajalo isto neprijetno rekviriranje. Vsled osuševalnih — sedai prekinjenih — del v strugi Ljubljanice se je tamkal razraslo toliko najlepše stelje, da bi lahko zadoščala za veliko skupino erari ^ni h koni. Nai bi se dalo s privoljenjem lastnikovim vojnim vjetnikom in drugim v zaledio služečim vojakom potrebnih srpov, da požanjejo bohotno, šav je, spravijo je na obrežje in ie posuše. Ob znano dobrem krmljenju koni. bi se morda tudi našel kak tak po-irešnež. da bi stolio kar izpod sebe hrusta!!
Darila.
Za »politične preganjanee*.   I P.
v Žalcu 61 K. Znesek ie nabrala gdč. Aniea Hodnikova v prijateljski dnizM v Žalcu za politične preganjanje. Dr. Br. WeixL zdravnik pri Sv. Treiici v Slov. goricah 20 K. Tomo Koprive, župan v Zaeroriu ob Savi 260 K. Znesek je bil nabran pri poravnavi tiskovne pravde Taufer - Cooal. Živeli darovalci! Da bi jih posnemali še mnogoštevilni, kaiti žrtev političnih persekuHi se oglaša vedno več in prosijo podpore.
Dražba sr. Cirila In Metoda ie prejela od ge. Ane Dimnik iz Trbovelj in geep. dr. Dimnika iz Krškega 50 kron v sporam pok. Harambaši — Francu Podkrajška. — Od gorskih strelcev it 2 iz Emsa je prejela Družba 20 kron. — Slovenski mornarji v Šibeniku so poslali Ciril - Metodo** družbi 75 kron, katere so nabrali ob veseli pesmi: »Kaj nam pa morejo . . .« — »Slavecvi« pevci nabrali dne 7. septembra 1918 na ve* selem rajanju za Ciril - Metodovo družbo 50 kron. Zavednim rojakom iskrena hvala!
Za Slovensko narodne gledališče v Ljubljani so se v visokem številu za* interesirali razni rodoljubi, ki so v. svosii si svoje narodne dolžnosti pokazali z m Mi mi in večjimi zneski ljubezen do slovenskega naroda in njega; umetnosti! Ker ie število darovalcev zelo veliko, nam ie nemogoče vse objaviti in navajamo le posamezne darovalce večjih zneskov: G. Uroš Kersnik nam je vročil dar 50 K: g. Vekoslav Kovač je nabral v veseli družbi 70 K; istotako je nabrala g. Albina Amon ▼ Kranju 58 K. — Jakob Toni in Frane Žitnik iz Lanisč po 10 K: g. Frane Martine iz Ljubljane je poklonil 80 R; p. n. društvo >Dobrodelnost« 74 Kr Krajevni odbor za nabiranje deležev, in darov v Lo«ratcu 60 K; g. Ana Medicin iz Rake je z malimi zneski nabrala 53 K 50 v; g. Anton Stergar ia Kamnika nam je poslal nebrane darove po 131 K, ki so iih darovali naslednji rodoljubi: Ivan Skofic Vrhpolje 10 kron, g. Ferdo Vode, Komenda 18 K, dalje gg. Friderik Kutin. Postojnai Anton Fabian, Kamnik; Rudolf Bhv ter, Kamnik; Val. Oregore, Mengeš* Ant. Kustja. Trzin: Ant, Cerer, Kamnik in dr. po 10 K; Ivan Breznik, Ivanka flkof. Tanko Pohlin. Olga Fajdiga vsi iz Kamnika po 2 K; Hrovat Joni p. Mekinje; Makso Pohlin, Kamnik; Ana, Kristan, Kamnik: Fani Rus iz Kamnika, vsi po 3 K; A. Pogačar fz Komende 5 K in še drugi manjše zneske i bratje Čehi so zopet nabrali med svojim narodom 156 K. kateri znesek so darovali: Roba L5wv. Jan Hložek. Ma»-rie Skfivanova, dr. A. Urb^nek iz Kr. Vinohradov po 20 K in drugi manjše jsneske. Te darove je nabral med brati Cehi g. Roba Lowv iz Kr. Vinohradov. V.sem nabiralcem in darovalcem izrekamo tem potom najiskrenejše z&hv&kat
Upravništvu našega lista so poslali: Za gladno slovensko, hrvatsko In srbsko deeo: Ivanka Čopova iz Jesenic 2421 kron 37 vin., na cvetličnem dnevu nabrale jo«eniSke in savske dekleta pod vodstvom Kospc Iv. Čopove (v tej vsoti že vštetik 2D0 kron je darovalo županstvo, 150 kron pa >Kino« na Jesenicah); I. Špicar iz Radovljice, 40 K. plačal na svojem Ženitovanju. jrosp. Fcrd. Arnejc kot odkupnino za ukradeno nevesto; srbski kapitan Miloš Srete-nović — iz vjetniskesa taborišča Grftdie prt Solnogradu, 100 K. v Imenu tovariSev in zbrana družba zložila ob poslušanju krasnega petja jugoslovanskega slavčka, 110 !C Skupaj 2671 K 37 vin.
Za slovenske narodno gledališče: (t Aloizij in Cclestina Glavnik 20 kron in proiesor Reisner 100 kron podpore. Skupaj 120 kron.
Za goriške hegunce: Alojzij in Celeitu na Glavnik 20 kron. Srčna hvala!
Izdajatelj In odgovorni urednik Valentin Kopitar.
■
211. štev.
„SLOVENSKI NAROD" dne 16. septembra 1918.
Stran 5.
».•sa v
:
' V .-• .-i
■
Mestni pogrebni zarod v Ljubljani.
V najgloblji žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubijeni nepozabni soprog oziroma predobri oče, brat, stric in svak, gospod
trgovec in posestnik
v soboto dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer, po kratki, mukepolni bolezni mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 16. septembra 1918 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Erjavčeva cesta št. 26 na pokopališče k sv. Križu, kjer se bo truplo blagega rajnika položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 15. septembra 1917.
Jelka Scunig, soproga — Vera, Stanko, Jelko* Marijan, Vita?, otroci. — Fran Seunig, brai  — Katinka
dr. Furlanova, sestra. — Vsi ostali sorodniki.
Trgovska in obrtniška zbcrn?ca za Kranjsko naznanja tužno vest, da je dne 14. septembra t. 1. preminul gospod
4
kupčijsk! vodja zbornične Razdeljevalrice za usnje, trgovec, posestnik 1. t. d.
V Ljubljani, dne i5. septembra 1918.
Trgovska ln obrtniška zbornica za Kranjsko.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodn kom, prijateljem in znancem, da je naša predobra mati, ozir. stara mati in tašča
EMA ŠUFLAJ,
c. kr. sodnega svetnika vdO¥&
danes po dolgi, mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb v ponedeljek dne 16. septembra 1918 ob 11. uri dopoldne. 4893
Velike Lašče, dne 14. septembra 1918.
Žalujoči ostali.
V petek IS. t m. Je bil pozabljen na večernem dolenjskem vlaku t zavoj manufakturnoga blaga. Po« šten najditelj se vljudno prosi, da ga proti dobri nagradi odda pri g. postalanačelnlku v Trebnjem ali v Novem mesta. 4885
ie noć .n, lepo prenovljen
lovski voi (brek)
s tapeciranimi sedeži in naslanjali ter streho in zapinjali iz močnega platna. Prostoren za 10 oseb. Josip lalene, Vrhnika. 4384
HeV~Prodam~lSl
tih množino vinffl sodov
od 300 — 600 lt — Naslov pove uprav »Slovenskega Naroda«. 4881
ki ima maturo z odliko, išče primarne službe. —  Naslov pove upravn. »Slovenskega Naroda«. 4818
Slaven* nis&ie!* bi rad n«'el
s posebnim vhodom. — Ponudbe pod ,Jf. G. 4883" na upr. .Slov. Naroda4*.
^ Iste se k^rarniska
hranu in stanovanje v hiši. Ponudbe ^od šifro:  ,,kavarniška kuharica
na upiavn. »Sloven. Naioda*.
Na prodaj je kakih
40nz liaoleia in dve lepi mnkL
Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 4879
Itte se liuillo
za na dom s hrano. Plača po dogovoru. Naslov pove upr. „S1. N." 486t>
Sprefme se
čevljarski pomočnik
pri Matija Tome, Solo dvorska vi.
it 28 na dvorišču v Ljub lian. —
Hrana preskrbljena. 4851
I
in
dobro ohranjene ae lice o  za veliko šibko postavo proti Živilom in denarju za zameno. Ponudbe na uorav. „Slov. Naroda" pod „hitro 48S3".
zmožno tudi nekoliko nemščine, sprejmem takoj v svojo trgovine. — Cenj ponudbe ali pred^tavljenje v trgovini Josipine lucln, S?. Petra c. 22. 4837
nova enonadstropaa hiša na .glavnem trsu v Hovem mostu stev. 73, V I. nadstropju je dvoie stanovanj "O 3 sob s kuhinjo, v pritličju prostori ::a gostilno ali trgovino. Podrobnosti in cena se izvejo v notarski pisarni v Novem mastu.        48: 8
nemešane, jedilne, same iurčke, iztočen «ed, vosek, brinjevo oi e, razna domaća zganja, knmno itd.
kupi vsako množino po najvi tih cenah
g^F" M. &anf9 SCrani.
Prodaja: vino, žganje i. t. d.
'ari
vrl* <i f s
Vagen   zdravih hrastovih transportnih malo rabljenih 4567
SODOV
se proda. Cenjene ponudbe na naslov rakln, Ljubljana, Knaflova ni. 5
Lepi. veliki 3 mesečni
reiiškl
na prodaj. Polzve se v trgovini Bbarl, Mlliiošiiova cesta. — 4888
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna hčerka, oziroma sestra, gospodična
Mici Jelovšek
v cvetni mladosti 22 let po kratki mnkapolni bolezni v petek, dne 13. septembra boguvdano za večno
zaspala.
Pogreb drage nepozabne je bil v nedeljo dne 15. t. m. ob 2. uri popoldan.
Ljutomer, dne 13. septembra 1918. Marija Jelovšek, mati. Pepi, Roza, Stanka, brat in sestri-
Sv
urii po
se takol sprejme proti dobri plači. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 4796
F28?P" Isce se T*J9?
e V
iiia§ainicari€3
hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod Šifro: „Blarjajnićarka 4895" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
retsn sit ar
m Dletilec ograjnih mrež ter spreten ilćnl pletilec (Drahtweber) zi ročne stole se tako) sprejme v trajno delo Dopisi pod: ,.Siebmncner L 394" an Kienreichs Annoncen-Ezpedltion v Gradcu. 4905
Brc* pci«bnej« obvtstUt.
Htstnl pSJNBBj Mvsd v L)rt!j§Bi.
Mina Veroviek, magistralni ratunskl
revident naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Milana. Brankota« Mitje in Marate
ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegova iskrenoljubljena soproga oziroma predobra mamica, gospa
Rezka Verovšek
v soboto dne 14. t. m. ob 10. uri zvečer nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek dne 16. septembra 1918 ob lJ%6, uri popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ulica št. 4, na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. septembra 1918.
Svarim vsakega, ki bi kaj p sodil ali hotel kupiti od moje svakinje Line Krašovic, usnjarja in posestnika soproge iz Škofje Loke, ra Studencu St. 8. — Ker se moj brat nahaja pri vo-lakih, sem jaz oskrbnik njegovega premoženja in torej ne bode nikdo plačnik ?a dolgove, ki bi lih ona napravila in tudi kupčija z njo bi ne bila veljavna.
Vsak naj se obrne na moj naslov, Dredno tej hoče kaj posoditi ali od nje kaj kupiti. — Toliko v pojasnilo
Ivan KraSotric,
usnjar in posestnik v Okolji Loki,
Spodnji i?T-*
48S9
iChristoffov1
v U«foliani, j
Miklošičeva cesta št. 8
vpisuje še ves september vsak delavn'k od 2.-6. ure popoldne. Nsjbolte obiskovani zavod. Gojenke in gojenci dobe po posredovanju ravnateljstva hitro prav dobre službe.. Dnevni in večerni kurzi. — Šolsko leto se prične 1 oktobra 1^18 ob 8. uri zjutrai in traia samo 10 mesecev. Vpisnina 3 3, mesečna sol« i» nlna 20 S. 44°o«
en _ al
J
Srbsiito, hraste, Mm
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, ooscav. varovano ,f8KABA-rOBM'*- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni • onček K 3-— veliki K 5—, porcija za rodbino K 12*—.
-" Dr. E. Fiesch's Kronen-Apotheke (Gy8r), Raab Ogrsko. —-
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna ffprl zlatem Jelenu",
Mubliana, Marijin trs. 880 zr^JT Pozor na varstveno znamko „SHAĐArORM" mm9S9
Brex p*tebaega obTettiU.
Neizmerne žalosti potrti obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da je naša nad vse ljubljena in nepozabna soproga in mama, gospa
ISDONIJA SLANC roj. JTUHEC
ravnateljeva soproga in vpokoiena učiteljica
danes po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 43 let preminula.
Pogreb se bode vršil v torek, dne 17. t m. ob pol peti uri popoludne iz hiše žalosti na pokopališče v Žalcu.
Sv. maša zadušnica se bode darovala dne 18. t. m. v tukajšnji podružni cerkvi
V PETROVČAH, dne 17. septembra 1918.
Srneat Slane, ravnatelj,
soprog.
Milica Slana,
hčerka.
= priporoča
m
■
Enr^fte le domač izdelek! to |e
Emona
Ne kvarite oblek z ranimi voznimi barvami!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za ofelefce „International"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznainih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : Črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre.
BaT* Na zahtevo slovensko navQsEelo*~m
tao zavojev SOO zavojev 1000 savojev
. • .
• • • •
. pO K 45. . pm K 40.
. . K 50.-sa 100 sov« sa 100 sav.
Poštnine prosto pošilja 3957
Rudolf Cotič, Vrhnika.
' Sa vsakega trgovca velik zaslužek I
Krasna umetniška reprodnkcila v vet barvali
ZNAMENITE GROHARJEVE SLIKE
USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
Visoka 66 cm la airoaa 55 on |a aa|» lepil okras vsaka slovanaae alse. Ta rsprodmJtcl|a je sploh naflspsa ln naj-dovTženelia kar |tk Isaaie SIovoaeL
Cena m poito kron 3-20
HAR. KNJIGARNA'm m
smm BL ST. 7
70
0946
3994
60
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 16. septembra 1918«
211. štev.
Naprodaj je
LOVSKI PES
Kje, pove uprav, »Slov. Nar.« — 4817
STROJNIK
teli premeni« mesto. — Kdo, pove
upravniStvo »Sloven. Naroda«. — 4878
Hlad gospod =s išče SOBO,
(najraje s klavirjem). Ponudbe s ceno je pošiljati na upravn. »Slovenskega Naroda« Pod: „N. E. 4887».
lice se
stanovanje s hrano
za gospodično iz bolje hiše, ki obiskuje trgovsko šolo in sicer za I. oktober. Priskrbi tudi živila. Ponudbe na: postni predal 27 v Mnbl]ani. 4350
Prazne vreče
vsake vrste in suhe goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
■V Sprejme se več "^S
mizarskih pomočite*,
prosta hrana in stanovanje, plača po dogovoru. Istotam se sprejmeta tudi J mizarska vajenca, ne pod 14 let stara. Naslov pove upravniStvo ..Slov. Naroda" pod S,P. J. 33 4874".
iii
Kupim takoj
! Z nagona desk, •
suhih s« izdelavo pohištva, potrebujem vse debe- f| r ^ lesti. — Prijesne ponudbe na 4860 »
.       poStni predal 144, Ljubljana. ^
8$©cn@ mlin
za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo 44i6
edina češka tvrdka
19 Praga 81,
Ki
Dobro naložen demrm
Dobičkanosno podjetje na Slovenskem Koroškem se iz družinskih vzrokov za K 160.000 Slovanu takoj proda« Naslov pove uprav. ,Slov. Naroda". — 4836
Dr. Franc Irgolič
odvetnik, t. č. rac. pranorščak pri nekem etap. ba nu
Marica Irg-oličeva vd Offherjeva roj. Sorkova
Sodinci poročena. Maribor
v sentembru 1918.
(Posebna obvestila se ne izdajajo.)
zatre čudovito naglo
3734
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 18 X, bri2galnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro- ^gr;-ko: Lekarna fIpri srianin11 Apotheke »zur Hoffnung«. Pics 4S, Ogrsko.
6la«ri prodso v Ljubljani s drogeriji Ani Xano ln B. Cvanftara ter leksrni Cebrial PioooUt.
r i 3.:aa;;kl cesti ii; Mr. R.     '.tj.a, Marala trg.
navadno ter zarezano (Biber5ch\vanz in Strangfalz) ter zidno opeko lastnega izdelka ima v zalogi ter jo dobava
Tvrdka J. ČATER v CZUV>
kupujem v vsaki množini. — Ponudbe z vzorci
nn:
Trst,
|  Vta Gen;: a 12.
70.000 kvadrat, seiiin (Haiterj
zemlji!
in sicer 50.000 oralne zemlje in 20.0GO travnika je na prodal v bližini Gorice na Primorskem. Pismene ponudbe na upravniStvo „Slovenskeci Naroda" pod šifro: „J. Ć. 4856".
Kupujem umetno
mi? Wm
*• Stik.±£A3*a&r.tJ^ ffi.i*JEtm
za vse ljudske !n sretu? eole ter šolske pc' rsbacin^
pr*2porc6a
Narodna knjigarna, Uubijana, l
'd$ššr Prešernova ulica 7.
ifp
in splošno vse, kar je starirt3kOt Posredujem pri prodaji posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska  ulica 10. 1458
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prve m\i patentirane obrobe za Kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in Časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti štev. 6. —
Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko:      - 4534
%F Ernes! ^Ifancic, LJubljana.
K K
CošJe so zopet
? ^      "5 23 P°Son s silo ter z roko.
?4^m Dalje imam na razpolago tudi
•■■8©!*%^* čistilne mlatilnice in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, triierje, stiskalnice za grozdie in sadie, mline za žito in sad:e, gereijne, slamo-reznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane, pluge itd. iz najvećih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah.
ssr mnmc mstte, -mm
zaloga pofjedeisk rs strojev, UUBLi&KA, Martinova cesta 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zaloeo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. 4442
15,0!
K
X
X X
2 kozla za rejo (4 leta, 6 mesecev), S kozliček za rejo (6 mesecev), S kozlići za zakol (po 6 mesecev).
Ponudbe na: 4823
Mihaela Pintarfa, Trbovlje L
Na prodaj imam
semena:
50 kg sladkorne pese vvanzlebenške in 50 kg sladkorne pese krmilne »Kolos« Kdor želi kupiti, naj vpraša pri Franc Sebmltn, trgovcu v St. Jerneja, Dolenjsko. 4382
Pri ravnateljstvu vofao kreditaoga zavoda za južno vojno okrožje v Celovca razpisanih je za novo osnov, kontrol, oddelek
in sicer: za stavbinstvo (Hochbau), za strojništvo (Maschinenbau), in za kulturno stroko (Kulturingenieur). Retlektanti naj upošljejo svoj ofert z obširnim curriculum vitae z navedbo, koliko plače zahtevajo, ravnateljstvu v Celovcu, Villacherstrasse 6, ali pa naj se čim možno, osebno zglasijo. 4892
Svetovnoznano
oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793 Franc Sitar, zaloga piva Goss, LJubljana 7. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom, prazne steklenice in zaboji se po dnevni ceni jemljo nazaj.
Odvetniškega
konci pijenta
sprejme 4847
dr. Anton Božič,
odvetnik v Celju.
Plača po dogovora. Nastop tako]-
m
m
i£3
i
i
i
Hasno la trgovce urade, šole itd.
Pomanjkanje črnila (tinte) v steklenicah bo vedno občutneje radi pomanjkanja steklenic — Nudim Vam zato črnilni ekstrakt
lavne lekarne v zakup.
Javna lekarna v Podčetrtku oddati je v zakup. Ponudniki, ki ostanejo na svojo ponudbo v obljubi do konca oktobra tega leta, naj vpošljejo svoje zakupne pogoje do konca septembra tega leta notarski pisarni
4901
EFESIN
41
v vseh barvah, za navadno in kopirno črnilo. — Razpošiljam najmanj 1 karton 100 zav. „Efe« sina", ki stane za navadno črnilo K 24.— franko. — Za cene barvanega in kopirnega črnila, kakor tudi drugih predmetov zahtevajte brezplačno cenik. Zajamčeno, nlkak ▼olnl nadomestek; prlkramka 50%. ■V Se priporoča
Rudolf Cotiž, Vrhnika
delniške družbe „Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško podjetje"
se bo vrSil v ponedeljek dne 30. kimavca 1918, ob IO. uri dopoldne v zborovalni dvorani trgovske in obrtne zbornice v Pragi.
Spored: ^Pf
1. ) Lelno poročilo upravnega sveta.
2. ) Predložitev in odobrenje bilance za upravno leto 1917 18 ter poročilo in predlog računskih preglednikov.
3. ) Predlog upravnega sveta, kako naložiti čisti dobiček, in sklepanje o tem.
4. ) Poročilo o državnem odobrenju emisije 5000 delnic lit. B, katero je sklenil redni občni zbor dne 23. vinotoka 1917, in pooblastitev upravnega sveta izvršiti to emisijo v roku, katerega je določila državna uprava, dalje predlog upravnega sveta in sklepanje v zadevi prioritetne pravice gg. lastnikov prejšnjih akcij v smislu § 9. pravil.
5. ) Predlog za zvišanje delniške glavnice za nadaljnja 2,000.000 K potom izdaje 10.000 kosov akcij lit. B, pooblastitev upravnega sveta za izvršitev te emisije in za dosego potrebne izpremembe pravil § 9.
6. ) Volitev šterih članov upravnega sveta.
7. ) Volitev šterih računskih preglednikov in enega namestnika.
8. ) Prosti predlogi.
Pravico udeležbe na občnem zboru in glasovanja na njem imajo glasom § 13 pravil lastniki delnic, ki so bili najkasneje 30. rožnika 1918 v knjigi delničarjev zapisani. Za izvrševanje glasovalne pravice potrebne delnice je treba z nezapadlimi kuponi vred 8 dni pred občnim zborom položiti pri naših blagajnicah^ v Pragi, Kolinu, Prostejovu, Ljubljani, Horkah, Vys. Veseli, pri Ži-vnostenski banki v Pragi, pri Češki banki v Pragi in pri filijalkah teh zavodov ter pri blagajnicah Ljubljanske kreditne banke. O položitvi delnic se izda potrdilo in legitimacija za občni zbor.
V Pragi, dne 10. kimavca 1918.
Em. Placek 6. r.
predsednik upravnega svata.
Na prodat 2.000 metrov
električne žice
in motorni magnet *a avtomobil
40 HP. Pismene ponudbe na upravn. „Slov. Nar.'* pod Šifro: *9. ć. 4S37";
Pesosr!
Narastala, bonbone v dozah, menfe, lonoant kocke, mentol, slad (malo)
itd. priporoča na debelo 4834
O. Darbo, LJubKana Mestni trg 13.
Prodalo se
4 KONJI
dobri xi vcinjo. — Naslov pove upravniStvo »Sloven. Naroda«. — 4795
2 postelji
kompletni z malo mizico in nočno omarico se žeti knplti oziroma se* menjati za mast in dorlačo. Ponudbe je poshtt na ..poste resiante 100", Jesenice, Gorenjsko. 4864
Proda ae popolnoma novo
POHliTVO
za mebllrano sobo z dvema posteljama ter vsemi drugimi pritiklinami. Naslov pove uprav. „Slov. Nar.*4 4852
Kooitt želim
ni
v visokem položaju in zdravem kraju Kranjske, po mogočnosti na hrvatski meji. Ponudbe na administracijo »Slov. Naroda« ood „gospodarstvo 4832".
~POZORl>
Tvrdka O. Darbo, LJubljana,
Mestni trg št. 13, naznanja svojim cenjenim odjemalcem od tukaj in drugod, da bo trgovina zopet odprta od 15. septembra naprej.
Kupi se v Ljubljani
hišaaiivila
z enim ali dvema stanovanjema, ter zraven vrt in dvorišče. — Prijazne ponudbe s ceno na upravniStvo »Sloven. Naroda« pod: „lfotranisko 488(1".
K mojim 7 mesecev, 3 in 5 let starim otrokom Iščem noverljtvo ta vsga« Jenju otrok vesco 4£4i
odgojiteljica
Dobra plača ln cela oskrba. Gospodične iz dobrih slovenskih hiš, katere govorijo perfektno nemški, naj pošljejo svoje ponudbe na Oskar Fr6hllch, Karlovac, Hrvatsko. 4841
Naznanjam,
da imam dovoljenje mleti na mlevske izkaznice za mesto LJubljano —
Meljem vse vrste žita in jamčim za točno postrežbo. 4862
g9~ Fran Juvan, ~V8
posestnik valjčnega mline, Sred-nie Gameline, ftt. Vid nad Ljubljeno
dot lenemu, ki preskrbi za zakonski par brez otrok takol
STANOVANJE
s 3—4 sobami, kuhinjo in pritiklinami na Mestnem trgu ali v bližini. Franc Ksav. Sonvan. 4822
Priskrbite si že sedaj svojo potrebščino
žveplenega prahu
ker bo  zaradi neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti Žvep-leni prah.
Nudimo • 900
leni prah in 65 70 sivi zvepleni prah od 100 kg
naprej vsako množino 490.
Vaterlandlsehe Handels-n. Verkehrs-Akt. Ges. Buda-peftta V., Ak. demla atca
20. — Naslov za brzojavke: W firosslst
56