Dopisi. Iz Budapešte. (Kušutov pogreb.) Ah, moja rebra; joj, moji prsti na nogah! Vse je zdrobljeno. Se mi pa tudi prav zgodi. V petek mi je na Dunaju neki Madjar rekel, da takega pogreba še nikdar ni svet videl, kakor bo 1. aprila v Budapešti. Hat baratom! Antal ne sme manjkati. Hipoma pretrgam svoje trgovinsko potovanje in danes zjutraj sem že stopil semkaj na »sveta tla, v madjarsko Meko«. Kar sem tu slišal in videl, morale rojaki takoj zvedeti. Ne bil bi verjel. Lasje so mi ustajali; oči so mi žarele sv. srda; ves sem trepetal v zeleni jezi, da kaj takega doživimo ,v Avstro-Ogrski, ki spada pod vlado slavnih Habsburžanov, naših očetov. Košutov pogreb je bil tukaj — in še kako slovesen! Toliko tisoč in tisoč ljudstva iz cele Madjarske, da sem strmel nad nebrojno množico. Celo glavno mesto bilo je v istini pfeplavljeno od naroda, vse polno, stiska in grozna gnječa povsod, kamor sem se preril. — In to vse na čast velikanskemu Košutu! ? — Kdo pa je bil ta mož? Rojen I. 1802 bil je nekaj easa od.velnik v Budapešti. Pozneje jel se je baviti s politiko, in čeravno po rojstvu Slovak, postal je strasten Madjar, toraj renegat, odpadnik, janičar, poturica od nog do glave. Zaradi veleizdajskih govorov in spisov bil je I. 1839 obsojen v 41etno ječo. A že po enoletnem zaporu bil je pomiloščen in odslej jel je kar besneti proti avstrijski vladi cesarja Ferdinanda v svojem listu »Pesti Hirlap«. Ob času grozne prekucije bil je finančni minister in se je zvezal z vsemi sovražniki HabsburžanOv v inozemstvu. Njegovo peklensko sovraštvo do vladne hiše prikipelo je tako visoko, da je dal I. 1849 dne 14. aprila, Habsburžane odstaviti, pahniti s prestola, a sara postal je diktator ali vladar Ogerske. Toda Hrvat Jelačič mu je pošteno posvetil. Naši Slovenci in bratje Hrvati so prihruli na Ogersko ter Madjare oklestili in pomandrali, da je bilo strah. Ha — tu so se Ogri učili pokorščine do cesarja, ko so videli potoke krvi in cele trume padlih vojakov! Košut je bežal na Turško, stvar njegova je bila zgubljena; samo brezmejno sovraštvo do Habsburžanov je še ohranil. Sultan ga je dal v Kutaliiji zapreti, v Budapeštj pa je bil 22. septembra 1851 na smrt obsojen. Še tisto leto je ubežal na Angleško, potem je šel v Ameriko; povsod je širil in netil ogenj revolucijski. Slednjič se je podal v Turin kjer je ostal do svoje smrti 19. sušca t. 1. Bil je v zvezi z najhujšimi sovražniki avstrijskimi, z Napoleonom III., z Mazzinijem, s Kremiejem. Habsburžano je celo tako strastno sovražil do svojega zadnjega izdihljaja, da ni hotel priti v domovino, ko je naš preblagi cesar l. 1867 ga pomilostil. In sedaj so mu Madjari pn pogrebu take časti skazovali! Veleizdajalca tako proslavljati . . . ni-li to v obraz biti ljubezen do cesarja? KoSut je kriv, da se je prelilo 1. 1848. in 1849. toliko krvi na Ogrskem, da je nad 200.000 ljudij umrlo grozne smrti, in zdaj mu še hočejo staviti spomenik?! . . . Slovenci, ako bi vi tako s trdovratniin veleizdajalcem ravnali, potera bi vse vaše planine imele premalo dreves, da bi ž njih vaši sodniki Kakor neskončno je Košut sovražil Habsburžane, tako in še bolj vi ljubite svoje drage, slavne Habsburžane! Bog živi cesarja, Franca Jožefa! Antal. Iz Brežic. (Kazlične novice.) Frančiškanska cerkev je bila lani popolnoma prenovljena in letos za velikonočne praznike je dobila nov božji grob, katerega je krasno izdelal akademični slikar, gosp. Sim. Ogrin z Vrhnike. Delo časti umetnika, pa tudi častitega gvardijana P. Albina, ki se za olepšanje cerkve mnogo trudi. — Na belo nedeljo je prav blizu mesta pogorela lesena koča revnega črevljarja M. Darovica. Tako naglo je bilo vse v plamenu, da skoro nič niso mogli rešiti. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Zadnjo zimo so Ijudje veliko delali po vinogradih v Sromljah, Pišeeah, na Bizeljskem i. t. d. Začeli smo trdno upati, da bodemo sčasoma zopet imeli vina dovolj. — Družba sv. Mohorja se je v naši župniji pomnožila od 141 do 169udov; pa tudi po vseh drugih župnijah naše lepe dekanije je šievilo letošnjih Mohorjanov zdatno večje, posebno v Pišecah in v Sevnici. — Kakor se je že poroSalo po drugih časnikih, osnoval se je tukaj »tamburaški zbor«, ki bode v nekaterih tednih prvič nastopil. Ker so vsi udje muzikalično nadarjeni, se je nadejati, da nam bode delal vso čast ter mnogo koristil našej narodni stvari. Daj Bog! Iz Ptuja. (Dijaški kuhinji v Ptuju) so od 1. januvarija do 1. aprila t. 1. darovali p. n. gospodje in sl. društva: sl. okrajni zastop v Ormožu 25 fl., Meško .Tak., kanonik itd. pri Sv. Lovrencu v slov. gor. 10 fl., sl. Posojilnica v Makolah 10 fl., Lendovšek Mih., duh. svet. in župnik v Makolah 5 fl., sl. okr. zastop pri Sv. Lenartu v slov. gor. 30 fl., Kralj .Tož., dekan v Zavrču 5 fl., Ozmec Jož., kaplan v Ljutomeru 5 fl., Strah Juri, veleposestnik v Hvaletincih 1 fl., Hajšek Ant, kanonik itd. v Slov. Bistrici 3 fl., Hržič Jož., duh. svet. in župnik v Spodnji Polskavi 3 fl., Šuta Alojz, kaplan pri Sv. Marjeti 1 fl. 50 kr., slv okrajni zastop v Ptuju 140 fl., družba pri g. župniku Grnogorskem 4 11., Canjkar Jak., mestni župnik v Ormožu 3 fl., gospa Planinšek Franja, posestnica v Ptuju 5 fl., Stazinski o. Konrad, minorit, 2 gld., sl. okr. zastop v Slov. Bistrici 10 11., Gregorič Ant, tajnik itd. v Ptuju 5 11. — Meseene doneske so odrajtali p. n. gospodje: Bratuša Al., beneficijat, 3 11., Cilenšek M., prol., 3 gld., Črnko M., vikar, 3 fl., Majcen Ferd., prof., 3 11., Ožgan Sim., c. kr. notar, 3 fl., dr. Ploj Jak., odvetnik, 9 fl., dr. Schiffrer .1., c. in kr. polk. zdravnik, 3 fl., Sedlaček J., tajnik, 1 fl. 50 kr., Svet o. Alfonz, minorit, 1 fl. 50 kr. in Šalamon Franc, mestni kaplan, 3 11. — Vsem p. n. imenovanim dobrotnikom izreka prisrčno zahvalo Ferd. Majcen, denarničar. Iz Šikol pri Pragerskem. (Gasilno društvo) se je pri nas osnovalo in je pravila visoka deželna vlada št. 3770 blagovolila potrditi. Izvolilo si jo društvo odbor in sicer: Franca Pernat, za naeelnika; Jakoba Salatnik, za namestnika; Matija Goričan, za društvenega tajnika; Jurija Draškovič, za blagajnika; Miha Šeliga, za vodnika plezalcev; Andreja Goričan, za njegovega namestnika; Matija Trčko, za vodnika brizgalnice; Štefana Medved, za njegovega namestnika; Filipa Žumer, za vodnika gasilcev; .Tarneja Pauman, za njegovega namestnika in Matevža Kajnč, za nadzornika orodja. Vsi so vrli Slovenci, katerim se veli: le pložno naprej! — Smem že to novo gasilno društvo v Šikolah javno pohvaliti, in zakaj? Ognjegasilei iz Šikol so bili pri zadnjem požaru v Starešincih, na veliki torek večer, oni pridni Ijudje, ki so celo vrsto hiš obranili pretečcga požara, katerih je prihitelo 23 mož na pogorišče s svojo brizgalnico. Drugi Jjudje niso dali niti kaplice vode zoper ogenj. Hvala gre torej le gasilcem v Šikolah, kalerim naj vsikdar pomaga Ijubi Bog in sv. Florijan!