NO. 33 Ameriška "MU AMERICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation MORNING NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 16, 1961 ŠTEV. LX — VOL. LX V Turčiji se začela volivna kampanja Demokratska stranka ne bo smela nastopiti, zato pa se je pojavilo kar sedem drugih strank. ANKARA Tur. — Dasiravno ni sedanji režim vojaške diktatu, ne še razpisal volitev in javnost samo pričakulje, da bodo razpisane za letošnji oktober, se je vendarle že pojavilo kar sedem strank. Vse bi rade prevzele politično dediščino bivše demokratske stranke, ki ji generali ne pustijo več političnega udejstvovanja. Generali so šli v svojem nasprotovanju do demokratske stranke tako daleč, da so prepovedali novim strankam, rabiti v svojih naslovih besedo “demokratska.” Verjetno je da bo nekaj novih strank izginilo še pred začetkom prave voiivne borbe.. Nove stranke imajo namreč precej ohlapne ideje o tem, kaj je sedaj Turčiji najbolj potrebno. Na drugi strani upa stara republikanska stranka, ki jo vojaški režim ne gleda po strani, da bo omagala pri novih volitvah, kajti je edina, ki jo turška javnost fes tudi pozna. Med tem tolče vojaški režim zmeraj bolj ostro po voditeljih bivše demokratske stranke in odkriva zmeraj nove obdolžitve proti njim. Obdolžitvam seveda ne verjame tisti ki se-spomnij "da so bdi voditelji pogosto alv dolženi tudi neresničnih del. Turška javnost je sploh prišla do naziranja, da so morali biti de-mokratje vkljub svojemu slabe-nui gospodarstvu in upravljanju precej priljubljeni med kmeti, kajti sicer se vojaški režim ne bi toliko trudili, da jih spravi ob ugled. Teirisfščfiš ddar 600 din! BEOGRAD, FLRJ. — Vlada le odločila, da bodo tuji turisti Prejeli v Jugoslaviji za svoje dolarje 600 dinarjev, torej polovico več kot lani. .Sprememba je v zvezi z mednarodnim tečajem dinarja. Ta ima od 1. januarja v mednarodni trgovini nov tečaj 750 dinarjev za dolar. V vladnih krogih upajo, da bo n°v tečaj privabil v deželo večje število tujih obiskovalcev, ker da bodo mogli tam za svoj denar dobiti več kot v preteklih letih. V koliko bo to odgovarjalo dejstvom čez nekaj mesecev, je odprto vprašanje, če pomislimo, da so cene v Jugoslaviji že v prvih tednih novega leta, ko je bil nov tečaj dinarja uveden, porasle za povprečno 12 odstotkov. Obveščevalna služba deta uspešno tudi brez U-2 Washington d. c. — v Poučenih krogih zatrjujejo, da so Združene države našle pota in sredstva, ki uspešno nadomeščajo fotografije, ki so jih do lani v d^aju posnemala nad Sovjetsko zvezo znana U-2 letala. O tem, kaka so ta sredstva in kako jih uporabljajo, molče. Zvečer bo verjetno začelo snežiti. Naj višja temperatura podnevi 42, naj nižja ponoči 33. Novi grobovi John Mirtič st. Včeraj zjutraj je umrl po dolgi bolezni na svojem domu na 5406 Spencer Ave. 84 let stari John Mirtič,' doma v Ajdovcu pri Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 57 leti. Žena Mary, roj. Ruske, mu je umrla pred več leti, zapustil je pa sinova Hen-rya in Johna, vnuke in sestro Frančiško (v Sloveniji). Pokojni je bil član Chrniola Tent No. 1288 T.M. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. v soboto ob 9:30, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. John J. Sklamba V Utica, N.Y., je umrl John J. Sklamba Jr., rojen v Franklin, Kansas. Star je bil 44 let. Družina 'je živela pred več leti na 4718 St. Clair Ave. Tam je pred leti umrla Mrs. Rosalia Sklamba, roj. Serčan. Pokojni John je zapustil očeta Johna, sina Gordona Badovick, brate in sestre Paulino Wagner, Mary Rutar, Ernie Sklamba, Louise Newbauer, Carla Sklamba, Frances Ružič, Jamesa Sklamba in Josepha Krautberger. John se je preselil v Utico pred 15 leti s Chicago Pneumatic Tool Co. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8:45, v cerkev Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in E. 41 St. ob 9:30, nato na Kalvarijo. -------o---- Poltena romanja v Washington se že začela WASHINGTON, D. C. — Lansko poletje je bilo konec političnih romanj k predsedniku Ei-senhowerju. Po šestih mesecih so začeli politični romanji zopet prihajati. Včeraj je bil na primer v WcrJh'ogitonu ipri Kennedyu danski ministrski predsednik Kamipmairpp 20. februarja bo prišel kanadski ministrski predsednik Diefenbaker, štiri dni pozneje pa Menzies iz Avstralije. Sledil mu bo 5. marca Holyoake iz Nove Zeelandije. Za njim pride 5. aprila angleški vladni predsednik Macmillan. Verjetno se bo najavilo še par takih političnih gostov kakor hitro bodo Združeni narodi znova začeli zasedati. ------o----- East Ohio Gas Co. se vrnila k staremu načinu CLEVELAND, O. — The East Ohio Gas Co. je objavila* da Se je zaradi sklepa mestnega sveta o nezakonitosti kaznovanja za prepozno plačilo preračunanih računov za plin odločila prenehati s tem načinom in se vrniti k rednemu mesečnemu branju merilnih naprav za količino uporabe plina. Na ta način bo imela na leto $375,000 več obratnih stroškov, ki se bodo nujno poznali v bodoči ceni \dina. t --------o----- Kanada in Amerika iščeta obrambo pred raketami OTTAWA. Can. — Kanadski znanstveniki in tehniki v Val-cartier razisikovaikiem vojaškem središču nedaleč od Quebec City so dobili te dni tovariše in sodelavce iz Armadnega raziskovalnega in raketnega središča ZDA Redstone, Ala. Oboji se bodo trudili za uspešno obrambno sredstvo proti medcelinskim raketam. Ameriška zdravniška zveza pojde do kraja Zveza ameri.šliih zdravnikov kov je objavila da bo napela vse sile za preprečitev uzakonitve Kenncdyevega načrta za zavarovanje starih za bolezen. CHICAGO, 111. — Po debatah v javnosti tekom zadnjih tednov je bilo jasno, da bodo nasprotniki načrta zavarovanja starih proti boleznim v okviru Social Security, kot ga je predložil predsednik Kennedy, napeli vse sile, da preprečijo njegovo uzakonitev. Ameriška zdravniška zveza je sedalj izjavila, da bo uporabila šile v boju proti predlogu. Vsem članom bo poslala posebne napise “Socializirana medicina in tj.” Zdravnike bo v spremnem pismu pozvala naj skušajo svoje bolnike pridobiti za njeno stališče. Natisnila in razposlala bo tudi letake in knjižice, ki bodo dokazovali škodljivost “socializirane” rnedfcine za deželo in njeno prebivalstvo. Zadevni sklep je bil sprejet na tajni seji vodstva organizacije 4. februarja. Za zdravniško stališče do Ken-nedyevega načrta je značilna izjava, ki jo je dal eden izmed vodnikov Zdravniške zveze v debati na televiziji: Kakor hitro bo obvezno zavarovanje uzakonjeno za stare do 65 let bo postopno zajelo vse ostale! -------o——<— Rdeča armada dobila novo alomsko foftnišhro DUNAJ, Avstr. — Vesti iz zahodnih obveščevalnih virov trdijo da je sovjetska armada dobila v zadnjem času topove ka-I bra 310 mm za atomske izstrelke in metalce s kalibrom 400 mm za atomske bombe. Armada Združenih držav ima doslej najtežji top za atomske izstrelke z 280 mm pa še za tega trdijo, da je že zastarel in pretežek in neokreten za uporabo na bojišču. ------O------ Škof Krol imenovan za nadškofa v Phiiarfelphiji CLEVELAND, O. — Pomožni clevelandski škof John F. Krol, 50 let stari sin poljskih priseljencev, je bil imenovan za nadškofa v Philadelphiji kot naslednik lani umrlega kardinala O’Hara. Nadškof Krol je bil imenovan za clevelandskega pomožnega škofa 1. 1953. Trenutno se mudi v Rimu, kjer sodeluje pri pripravah za novi vesoljni cerkveni zbor. Sen. Goldwater najbolj ?aželjen govornik GOP! WASHINGTON, D. C. — Sen. Bary Goldwater iz Arizone znani vodja konservativcev v republikanski strartki, dobiva veliko več povabil za govornika na raznih prireditvah republikanske stranke kot katerikoli drugi strankin vodnik. Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. ----—O------- LONDON, Vel. Brit. — Predsednik rdeče kitajske vlade Cu-Enlaj je včeraj nakazal, da bo Kitajska zavrnila angleški predlog, naj gre v Laos mednarodna komisija delat mir. V Clevelandu je veliko uradnišiva brez posla CLEVELAND, O. — Iz uradnih podatkov je razvidno, da je med 51000 brezposelnimi v našem mestu okoli 9000 uradnikov in uradnic. Nekaj nad 5,000 je uradnikov, ostanek odpade na uradnice. Zanimivo je, da je brezposelnost večja med uradnicami kot med delavkami. Brezposelnih delavk je namreč nekaj manj kot brezposelnih uradnic. Največ je brezposelnih takih, ki so imeli delo v gospodarskih pisarnah in v pisarnah svobodnih poklicev. Med delavstvom je brez posla največ takih ki delajo v jeklarnah in raznih metalnih industrijah. Med tem se je zganila ohajska legislatura. Republikanska večina je napovedala, da bodo zakon o brezposelnih podporah za dodatnih 13 tednov začeli obravnavati ta teden v predstavniškem domu. Ker bi republikanci radi precej zaostrili pogoje da dobivanje brezposelne podpore za dodatnih 13 tednov, bodo derno-kratje stavili veliko dodatnih predlogov, ki bodo za protiutež proti republikanskim nakanam. Brez ozira na to ali vlada brezposelnost ali ne, se pa ljudje ženijo kar na debelo. Ravno na dan sv. Valentina je bilo vloženih samo pri enem sodišču 25 prošenj za poročna dovoljenja, 40 parov je pa prišlo po dovoljenja. Vkljub krizi je bilo v decembru izdanih 729 poročnih dovoljenj, v januarju pa 721.... , -----o----- Drsalna skupina ZDA med žrtvami nesreče Med ponesrečenci letala B-7C7 pri Brux'jllesu včeraj je bila skupina umetnih drsalcev ZDA, ki je bila na peti v Prago. BRUXELLES, Belg. — Včeraj se je tod ponesrečilo potniško letalo B-707 z 61 potniki in 11 člani moštva na krovu. Med potniki je bila cela skupina umetnih drsalcev in drsalk Združenih držav, ki je bila na poti na tekmovanje v Pragi. Poleg vseh potnikov in moštva je bil mrtev tudi farmar, na katerega zemljišče je letalo komaj par sto čevljev od letališča padlo in eksplodiralo. Poleg 16 članov drsalne skupine je bilo med ponesrečenci še 35 drugih Amerikancev in Amerikank. V skupini je bila tudi IG let stara Laurence Owen, ki si je komaj preteklo nedeljo priborila prvenstvo v ženskem umetnem drsanju Sev. Amerike. Z njo sta bili tudi njena mati, njena sestra in njen zaročenec, vsi znani u-metni drsalci. , <----o----- Poslanik Thomson pred senatnim odborom za zunanjo trgovino WASHINGTON, D. C. — Poslanik v M c sik vi L. Thomson je včeraj poročal o moskovski politiki tudi senatnemu odboru za zunanjo trgovino. Poročilo je bilo tajno, toda senatorji so debili vtis, da Hruščev ne misli zaenkrat na nobene vojne zaipletljaje, da med Moskvo in Peipinigom res obstojajo uporne točke posebno v načelnih vprašanjih, da Moskva skuša zavirati kitajsko bojevitost in da se zaveda lastnih težav v svojem ■ gospodarstvu. KENNEDY POSVARIL ZSSR, DAG NE MISLI ODSTOPITI Predsednik Združenih držav je sinoči opozoril svet, da imajo Združene države dolžnost braniti Združene narode in se bodo uprle vsakemu enostranskemu vmešavanju v Kongo. Poudaril je, da je za ZDA edina zakonita vlada ona pod vodstvom predsednika republike Kasavu-buja. — Glavni tajnik ZN Dag Hammarskjoeld je odločno zavrnil sovjetsko zahtevo po odstopu. WASHINGTON, D. C. — Združene države in Sovjetska zveza so zavzele popolnoma nasprotna stališča v vprašanju Konga. Med tem ko je Sovjetija uradno zahtevala odstop glavnega tajnika ZN Hammarskjoelda češ, da je sokriv smrti Lumumbe. in umaknitev čet' ZN iz Konga tekom enega meseca, je zastopnik Združenih držav Stevenson označil to sovjetsko zahtevo za “vojno napoved Združenim narodom,” pri tem pa izjavil, da bodo Združene države stale odločno za glavnim tajnikom ZN, — zanj govore njegova dela —, in podpirale akcijo Zdduženih narodov v Kongu. Ta je edina rešitev miru v deželi, zato jo je treba okrepiti in razširiti. Predsednik Kennedy je sinoči na tiskovni konferenci izjavil, da bodo Združene države branile Združene narode in se odločno uprle vsakemu enostranskemu posegu v Kongo. Pri tem je pozival posebno male narode, naj podpro Združene narode, ki so njihova edina opora, Združene države so dovolj močne, da branijo same sebe in svoje koristi. Kennedy je dejal, da je edina zakonita vlada v Kongu vlada predsednika republike Kasa-vubuja, ki so jo kot tako priznali lansko jesen tudi Združeni narodi. Svaril je države pred priznanjem k a t e r ekoli druge “vlade”. Da je pri tem mislil na levičarsko skupino v Stanley-villu pod vodstvom Gizenge, je jasno, čeprav jo ni imenoval. Izgredi v Varnostnem svetu NEW YORK, N.Y. — Včeraj dopoldne je Varnostni svet nadaljeval razpravo o Kongu. Prvi je govoril poslanik ZDA Adlai Stevenson, ki je zavračal sovjetsko zahtevo po odstopu Hammarskjoelda in po umiku čet Združenih narodov iz Konga. Med njegovim govorom je skupina zamorcev pod vodstvom komunističnih agentov izvedla demonstracije v sami zbornici. Prišlo je do izgredov in pretepov, kot jih Združeni narodi še niso doživeli. Ranjenih je bilo skupno 24 stražnikov in demonstrantov. Predsednik je končno dal galerije izprazniti, pa dovolil vrnitev časnikarjem. Po govoru Stevensona je sovjetski zastopnik Valerijan uradno predložil sovjetsko zahtevo po odstopu Hammarskjoelda in po umiku čet ZN iz Konga tekom enaga meseca. Dag Hammarskjoeld je odgovoril, da bi se v navadnih okoliščinah odpovedal svoji službi, kakor hitro bi spoznal, da ne u-živa zaupanja od katerekoli stalnih članic sveta. Tokrat je položaj drug ačen. Sovjetska zveza noče pristati na nobeno novo osebo kot glavnega tajnika, ampak hoče triumvirat, ki bo Združene narode popolnoma ohromil. Pri takem položaju je odločen ostati na svojem mestu, dokler se ne bo večina članstva ZN izrekla proti njemu. Nehru za Združene narode Predsednik i n d i jske vlade Nehru, ki je doslej vedno odklanjal pošiljatev indijskih čet v okviru ZN kamorkoli že, je včeraj izjavil, da je Indija pripravljena poslati v Kongo borbene enote, če je to potrebno. Debata v Varnostnem svetu se bo danes nadaljevala, toda brez javnosti na galeriji. -------O------- Šrnei v diplomatski slifžbi Združenih držav WASHINGTON, D. C — Predsednik Kennedy ima namen 'menovati več črncev tudi na vi. seka mesta v diplomatski službi. Tako je baje predviden dr. Ralph Bunche, podtajnik Združenih narodov, za poslanika v Rimu, dr. Benjamin Mays, predsednik Morehouse College v Atlanti pa za poslanika V Izraela. -------O------- De Gaulle noče Macmil-lana v evropski politiki PARIZ, Fr. — Angleški ministrski predsednik Macmillan je pred začetkom sestanka državnikov “Skupnega evropskega trga” predlagal vsem udeležencem, naj se tudi Anglija udeleži razgovorov, ki so se vršili koncem preteklega tedna v Parizu. Evropski državniki so omahovali, ali naj povabijo Anglijo ali ne, De Gaulle se je pa odločno uprl in rekel, da Anglije ni treba na posvetovanju. Da malo omili svoje odločno stališče, je obljubil, da se bo Francija raztovarjala z Anglijo o vprašanjih skupnih evropskih gospodarskih interesov in o tem poročala na prihodnjem sestanku voditeljev dežel Skupnega evropskega trga, ki se bo vršil maja V Bonnu. -----o-----— Sv. Oče častita vatikanski radio postaji VATIKAN, It. — Vatikanska radio postaja je praznovala te dni 30-letnico svojega ' obstoja. Ustanovil jo je pokojni papež Pij XI. ob sodelovanju znanega očeta radio-tehnike Marconija. Kot njegov prednik je tudi sedanji papež povedal svoje misli c važnosti te moderne tehnične pridobitve in častital vsem so-trudnikom vatikanske postaje k lepim uspehom, ki so jih dosegli s svojim požrtvovalnim delom. --------------o----- Bohlen zopet v Moskvo WASHINGTON, D. C. — V državnem tajništvu trdijo, da bo posebni svetovalec za sovjetska vprašanja Charles Bohlen, ki je bil v letih 1950-57 ameriški poslanik v Moskvi, letošnje poletje ponovno poslan na to mesto. Sedanji poslanik ZDA v Moskvi Llewellyn Thompson se bo vrnil domov in bo dobil mesto v državnem tajništvu. i Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— Mrs. Helen Tomažič, 434 E. 264 St., je v St. Vincent Charity bolnišnici nevarno bolna. Obiski niso dovoljeni. Iz bolnišnice— Matt Ožbolt, 9317 Wade Ave., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. Seja— Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, zvečer sejo v navadnih prostorih. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima jutri sejo ob navadnem času in v navadnih prostorih. Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima v nedeljo ob enih sejo v SND na E. 80 St. Pozdravi iz Floride— John in Josephine Trček z 923 So. Green Rd. pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Floride. Postelje in posteljnino— Liga slov. kat. Amerikancev nora pripraviti zasilno bivališče za nekatere begunce, ki pridejo te dni iz Evrope. Dobrotnike, ki bi imeli odveč kako posteljo ali posteljnino, prosi, da naj to sporoče g. Franku Sterle na 1401 E. 55 St., EN 1-8974. Vaja— Jutri zvečer ob 7:30 bo v Baragovem domu vaja za “V času obiskanja”. Zadušnica— V nedeljo ob 11:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Emila Murgel ob 1. obletnici smrti. V ponedeljek bo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Turney Rd. ob sedmih zj. sv. maša za pok. Josepha Koren ob 3. obletnici smrti. Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Brodnik ob 13. obletnici smrti. Za stalno— Iz Trsta je prišel za stalno k svoji sestri ge. Zofi Vinkler na 29947 Truman Ave., Wickliffe, Ohio, Frank Vicic. Kdor bi ga želel videti, naj kliče WH 3-0375. Dobrodošel med nami! --------------o----- Zadnje vesti WASHINGTON, DC. — Predsednik Kennedy je sinoči dejal, da je dežela sredi gospodarskega zastoja, in je navedel vse ukrepe, ki jih je delno že izvedel, delno pa jih še namerava, da hi gospodarsko življenje dežele pognal zopet v poln tek. NEW DELHI, Ind. — Vlada Indije je objavila, da se kitajske čete niso umaknile z 12,000 kv. milj indijskega ozemlja in da Kitajska ni opustila zahteve po še okoli 38,000 kv. milj drugega indijskega ozemlja. Dosedanji neposredni razgovori med obema državama niso privedli nikamor. MOSKVA, ZSSR. — Nikita Hruščev je v odgovoru na Kennedyeve čestitke ob sovjetskem poskusu prodora do 'Venere, dejal, da je glavno vprašanje razorožitev. Če bo v tem dosežen sporazum, bo mogoče sodelovanje na drugih poljih. KAIRO, ZAR. — Demonstrant-je so včeraj zažgali poslopje belgijskega poslaništva in napadli s kamenjem tudi poslaništvo Združenih držav. Ameriška Douovuva i~j »j tiA a;1 j ^a^t, t ^ mSTSOUSha «117 St. Clair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland I, Ohia National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July FChUaber: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dobovec NAROČNINA i Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S meaece Z» Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCR1pTION bates, United Statos: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 monthi Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^^»,83 No. 33 Thuiv, Feb. 16, 1961 Sovjetska hinavščina nima primere! V Moskvi se te dni zgražajo nad umorom Lumumbe in njegovih dveh tovarišev v Katangi. Pris’.o je do javnih demonstracij in “Pravda,” glasilo komunistične partije, je zapisala z mastnimi črkami na prvi strani “Kaznujte morilce!” V Varnostnem svetu Združenih narodov je sovjetski zastopnik Valerijan Zorin označil načrt glavnega tajnika Daga Hammarskjoelda za natančno preiskavo smrti Lumumbe in tovarišev za golo hinavščino. Lumumbovo smrt samo pa za največji zločin stoletja! Nobenega dvema ni, da kristjan in kulturni človek, ki priznava zakonitost, nasilja ne more odobravati, pa naj ga vrši kdorkoli že, na drugi strani pa pravi samo Sv. pismo: Kdor z mečem okoli hodi, bo z mečem pokončan! Lumumba je v veliki meri kriv sedanjega položaja v Kongu, on sam je ščuval domače vojaštvo k napadom na Belgijce in ostalo belo prebivalstvo Konga, ko je ta postal neodvisna deže'a lani s koncem junija. Sovjetsko zgražanje in zahteva kazni pa spada med hinavščino, kot jo svobodni svet menda še ni doživel. Sovjetska zveza je zrasla na političnih umorih vse od prvega dne revolucije pa do danes. Komunistični oblastniki so pomorili v Jekaterinburgu v Sibiriji vladajočo carsko rodbino, pobili so na deset tisoče svojih političnih tekmecev in nasprotnikov, ki so jim pomagali do oblasti. Stalin je izvedel vrsto čistk, tekom katerih je dal pomoriti vodnike revolucije, na tisoče častnikov rdeče armade in okoli 16 milijonov ruskih kmetov, ki so se upirali uvedbi komunizma na podeželju. Sam je med vojno priznal, da so bili ti množični umori najtežje, kar je doživel tekom utrjevanja komunistične oblasti v Rusiji. Komunistična vlada je po koncu druge svetovne vojne postrelila in pobila na stotiseče, na milijone svojih nasprotnikov, ki so ji prišli prostovoljno v roke po zmagi nad nacističnimi vojskami a;i pa so ji jih zavezniki v smislu dogovora vrnili, kot so Angleži vrnili Titu slovenske domobrance! Kaj so delale sovjetske oklepne divizije novembra 1G56 v madžarski prestolnici Budimpešti, je še v svežem spominu sveta in ni treba posebej opisovati. Po vseh teh umorih doma in v svetu se sedaj oglasijo komunistični oblastniki v Moskvi in se kot nedolžna jagnjeta zgražajo nad morilci v črni Afriki, in zahtevajo njihovo kazen! Komunistična hinavščina in cinizem res ne poznata nobenih meja! Podpiranje držav Latinske Amerike prehaja v novo obdobje Združene države se dolga leta niso mnogo menile za svoje zaveznike v Latinski Ameriki. Vsi naši pogledi so bili obrnjeni v Evropo in Azijo. Šele po 1. 1955 je Washington začel misliti, da je treba Južno Ameriko izdatnejše podpirati. Pravi sunek je pa dala šele kubanska revolucija. Pokazala je, da se doba čistih političnih revolucij v Južni Ameriki bliža koncu, da bo vsaka nova po'iticna revolucija povezana več ali manj tudi s socijalno in da bodo pri vsaki novi revoluciji hotel komunisti vtakniti svoje prste vmes. To so bili v glavne nagibi, ki so pripravili Eisenhovver-jevo administracijo, da je za konferenco v Bogoti pripravila odlok, da podpre države Južne Amerike z zneskom pol bilijona do'arjev, ki naj se pa vporabijo v naprej določene namene; podpore naj ne dvignejo samo proizvodnje, naj pomagajo tudi socijalno šibkim narodnim plastem, največ delavcem in kmetom. Sedanja administracija je šla še korak naprej. Noče porabiti za podpiranje držav Južne Amerike samo do zneska pol bilijona dolarjev, hoče dobiti od Kongresa tudi pooblastilo za nova 2 bilijona dol. Kar je važnejše: hoče sama izdelati podroben načrt za pomoč gospodarsko zaostalim državam Južne Amerike. Načrt je v bistvu preprost: v Južni Ameriki spadajo kmetje med največje reveže. Ne znajo niti toliko obdelovati svoje borne zemlje, da bi se mogli dostojno preživeti. Zato jim je treba pomagati do dobrega gospodarjenja. Treba je zanje izvesti agrarno reformo in jim obenem dati tudi vse tehnične pripomočke za dobro gospodarjenje, od poševnega semena do poljedelskega orodja. Kako doseči ta cilj? Naša administracija ima na milijone ton hrane, ki ne ve, kam z njo. To hrano naj deloma odkupi od federalnega tajništva za kmetijstvo posebna federalna ustanova, znana še iz Rooseveltovih časov pod imenom CCC in jo pokloni tistim državam v Južni Ameriki, ki trpijo na pomanjkanju hrane; jih je menda 10. Države ne bodo naše hrane darovale svojemu prebivalstvu, jo bodo prodajale po dnevnih cenah. Izkupiček ho porabljen za dva namena: najprvo ga bo-bo porabili za stroške agrarne reforme. Kdor bo moral od- stopiti svojo zemljo v namene agrarne reforme, jo bo dobil takoj plačano iz izkupička za hrano. Drugi del izkupička bo porabljen za nakup poljedelskega orodja za nove kmetije, ki jih bo rodila agrarna reforma. V načrt je vpleten še tretji predlog: vsaka država, ki bo dobila hrano, bo morala izvesti tudi davčno reformo, da ne bodo davkov plačevali samo gospodarsko šibki sloji. Kennedy je poslal v prestolice 10 držav Južne Amerike posebno komisijo, ki naj ta teden obravnava ameriško zamisel s prizadetimi vladami. Komisija ne bo ravno v prijetnem položaju. Vpoštevati bo namreč morala dejstvo, da naša hrana konkurira nekaterim južno-ameriškim državam, ki jo imajo tudi toliko, da jo morajo izvažati. Tak je slučaj z Argentino, ki gotovo ne bo vesela takega načina podpiranja Južne Amerike. Da jo naša administracija potolaži, ima v mislih, da bi nekaj hrane dobavljala kar iz Argentine, zato pa v Argentino poslala take vrste pridelke, ki^jih tam nimajo. Zaenkrat niti administracija ne ve, kdaj bo ves načrt dozorel tako daleč, da ga bo lahko poslala na Kapitel. Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše AndrejdeJc SKKXX YTYTYTTYTT * TTTTYTTTTTY1 Duluth, Minn. — Prav v teh dnevih se mnogo govori in piše o starostni pokojnini in o bolniški podpori starim onemoglim in sploh vsem, ki tako podporo potrebujejo. Danes biti bolan je nekaj, kar skrbi slehernega malega in tudi srednje imovitega človeka. Krivi so pa največ tisti, ki so zadnje čase najbolj glasni proti vsaki socializirani pomoči v slučaju bolezni. Povprečni mali in srednje imoviti ljudje imajo navadno težko nalogo preriniti se gospodarsko skozi življenje. Nekaj je uspešnih, pa tudi uspehi teh niso tako veliki, da bi to bil kak vzrok, da socializirana bolniška pomoč in oskrba ni potrebna, ali pa celo v kako tako ali tako škodo. Denimo male in srednje imovite ljudi vse skupaj v eno vrsto. Ako imajo ti nekateri nekaj sreče pri borbi za njihov gospodarski obstanek, je to največ radi tega, ker so ti nekateri zelo previdni in skrbni za svojo bodočnost, ter da so srečnejši od drugih, da jih razne nezgode in bolezni ne nadlegujejo tako, kakor druge, ki so v takih zadevah manj srečni. Obenem je večina v teh slučajih taka, da si ti ljudje s pritrgovanjem pomagajo do tega, kar je lepa čednost, teda žrtev za tiste, ki se jo poslužujejo, ker iz strahu pred bodočnostjo ne dobe od življenja tistega, kar bi jim pravilno urejen življenski red v drugih okoliščinah dal. Povprečna delavska družina ima danes borbo z življenjem. Ako hoče priti do lastnega ognjišča, mora zelo skrbno in previdno ravnati, da izhaja, in to le, če je stalno zaposlen dru-žingki oče, v mnogih slučajih mora delati tudi mati, da more plačevati taka družina stroške za hrano, odplačevanja na hišo, kriti tekoče stroške za drugo, plačevati drago šolnino za otroke, ki pohajajo v šole'in še cela vrsta drugih potreb je pred njimi sleherni dan. Štediti je treba, da se rine naprej. In vzame desetletja, predno je plačana streha in drugo. To, če gre vse gladko. A kaj, če ne igre? Ako potrka na duri bolezen in je treba v bolnišnico na kako operacijo, tedaj se v sedanjih časih zamajejo vsi štirje stebri pri taki družini in hiši. V takih slučajih dandanes ne opraviš dosti s kakim stotakom. Takoj si pri tisoču in tisočakih. Kar si dolga leta pritrgoval sebi in dr užini, gre v takih slučajih vse in zopet si suh, zraven ostaneš po takih boleznih še dolgo časa slaboten in v največ slučajih nisi več tisti, kakor si bil v svojih prvih mlajših moških letih. Bodočnost je pa še pred teboj. Živeti moraš naprej ti in tvoja družina, vsak dan morate jesti — dohodkov pa ni več tistih in zraven tudi ni več tistega zdravja, kakor preje. Taka in še hujša je premnoga slika v takih slučajih. Pa pravijo in strašijo, da socializirana bolniška in zdravniška oskrba ni potrebna. Morda ne za tiste, ki sede na milijonih! Pa za tiste ne, ki iz takega socialnega gorja in bed, kakor so bolezni med revnimi sloji, kujejo dobiček in kapital. Verižni-ki, ki znajo in zraven nimajo sramu ne čuta, kovati dobiček iz kriz in trpljenja drugih, so v vrstah vsakega stanu. In ti so znali v preteklosti in znajo še zdaj gladiti le svoje brade. A-merikanci pravijo takim “highway robbers” — ki je res kar primerno ime za take “ljubitelje in prijatelje” revnih. Niso vsi profesionisti taki in lem čast! Ampak mnogo jih pa je ob vseh potih življenja. In baš zadnja leta, ko privatne zavarovalninske družbe stalno povišujejo cene zavarovalninam, postaja to vprašanje bolniške in zdravniške oskrbe za mnoge nadvse kritičen problem. Odtod in tu so se pojavili klici in pozivi, da je naša v svetu poznana tako “bogata Amerika” dolžna napraviti nekaj za uveljavljenje bolniške in zdravniške pomoči za vse one, ki so take pomoči in oskrbe potrebni, tu doma na lastnih tleh. Zdaj je stopila na čelo naše dežele nova administracija. Novi predsednik je tekom kampanje naiglašal potrebo po socializirani bolniški oskrbi in pomoči. Tudi mnogi kongresniki in senatorji istotako. Baš pri sedanjem zasedanju bo o tem mnogo razprav. Predlogi in nasveti bodo za in proti. Tisti, ki za male ljudi nimajo preveč širokega srca, bodo ugovarjali in navajali vse razne razloge, da uvedbo takega socializiranega sistema za bolniško pomoč bo za vse novo breme, bo zvišalo davke in drugo. To bodo naglašali zlasti lobisti tistih, ki jim prav hodi, da takega socialnega sistema v ZD nimamo. Proti vsemu temu je potrebno, da mali ljudje denejo in postavijo na tehtnico svoje razloge in ugovore, da je tak sistem neobhodno potreben, za boljši in pravičnejši socialni red v deželi. Kako naj to nare-de in store? Vsak lahko nekoliko podpre to borbo in prizadevanje za uvedbo socialne bolniške oskrbe s tem, da napiše kratko pismo kongresniku in senatorju svojega distrikta in z njim urgira, da naj deluje in glasuje za predlog in uvedbo takega zakona. Par minut vzame pisanje takega pisma in pa 4c znamko, in to bo poneslo v Washington vaš nasvet in zahtevo za uvedbo socialne bolniške oskrbe in pomoči starim, o-nemoglim in drugim, ki so jo potrebni. Na ta način, ki je nad vse priprost in ni drag, lahko vsakdo izmed nas te dni agitira za ta namen. Zdaj je čas, da o tem govorimo, P° glasovanju bo prepozno. Zdaj nas kliče dolžnost do nas samih, da zase govorimo, kaj potrebujemo v tem oziru. Ne pozabimo tega! * KAKO BO Z NAŠIM ŽELE-Z O RUDARSKIM OKROŽJEM za naprej? — O tem so skoro sleherni dan razne razprave v tisku, v privatnih krogih in po- sebno še v krogih tistih, ki so; od te industrije odvisni, in teh 1 ni malo. Zadnjih 75 let se je industrija železnega rudarstva vse naokrog našega Superior jezera po vseh zaledjih zelo razvila. Na sto in sto tisoče ljudi je kovalo svoje življenje in napredek o-krog te razcvitajoče se industrije. Če greste med naše stare slovenske pijonirje, kolikor jih je še živih, vam mnogi povedo, da so v začetnih letih bivanja tu v Ameriki kopali rudo tod okrog v minnesotskih ali pa michiganskih rudnikih. Mnogi izmed teh zdaj bivajo v drugih krajih, nekateri doli ob sončnih obalah Floride, nekateri tamkaj ob o-balah Kalifornije. Drugi zopet kje drugje. Omenjam jih le, da je bilo to naše tukajšnje železo-rudarsko okrožje zelo važno za nje in drugo. Je še vedno važno tudi zdaj. Velik del zaslužka in v nekaterih okoliških krajih še zdaj eden najglavnejših virov zaslužka za one, ki delajo in so odvisni od dela in zaslužka. No, kakšna bodočnost čaka nas vse tod okrog in po tem o-menjenem Železnem okrožju? Vprašanje, ki zahteva odgovora, a težko je odgovoriti na to vprašanje. Železorudarska industrija stoji pred velikimi problemi. Vsi problemi so več ali manj gospodarskega značaja. Svet in ljudje so postali v sedanjosti nekam na posebne viže sebični. Pri kupčijah ne dajo nič na to, ali si brat ali sestra, pri njih šteje le to “po čem so hruške”! Če so pri tebi po “grošu”, tam preko ulice pa po “4 krajcarje in pol”, kupujejo pri slednjemu. Če tebi s tem obstanek zavro in pri tem v bisnessu utoneš, to jih ne briga, tja gredo, kjer je za “knof” ceneje. Kaj to, če si ti njihov brat, ali njihova sestra! Tistega “pol krajcarja”, to šteje, to je važno! Če se radi tega okrog nas svet podere, kaj mi mar! Tako nekako po teh geslih vozi sodobna zavednost ljudi. Kakršni ljudje, taka zavednost! — to je pojasnilo na to. Mi po Ameriki, in nas je ka-(Dalie na 3. strani) Slovenska šola pri sv. Vidu Cleveland, Ohio. — Pravkar sem čital v Ameriški domovini, da vaibi Slovenska šola na veselo družabno prireditev v nedeljo, 19. februarja, ob 5. uri zvečer. Veste tiku se najkaj sliš da bodo mize, na razpolago mestom, trgom in vasem. Tiku so se tud za Ribnčane zamislni otroci naše šule; saj jih precej hodi v sobotno šuio. Ribničanov se pa tudi ne manjka v Clevelandu — starih in mladih. Tu b blu laj-pu, če b se enlkrat zbrali na ta kem večeru. Tku bi se saj spaznali malu ,bulj med seboj. Vaj m, da je prav sem Rib ni čarnim dobru znana gostilna Ceneta Podboja. Sami veste katku je blu tam — saj bi jih naštev še več a kaj ko je blu v Rifcnci kar čez 30 gostiln — zatu ne bom našteval. Torej na veselo svidenje pri Cenetu to se pravi pri sv. Vidu, v nedeljo 19. t. m. Pravjo, da bo cela večerja samo en dolar. Potprimo te naše butce, da bojo znali bol slovensko. Ribničan. Pozdmri h Floride Fort Lauderdale, Fla, — Cen j e. ni mi urednik in ostali! Želim Vam sporočiti, da sva z ženko srečno prišla do najinega cilja. Vožnja sem je bila zelo težavna, ker smo šli skozi hude nevihte. Tako je snežilo, da se hi videlo deset palcev pred očmi. Sedaj sva pripravljena se malo sončiti. Sonce imamo, vendar bi bilo lahko malo topleje. Temperatura je 68 nad ničlo, to-! ko da se že prestane. Upamo, (da bo postalo topleje. Pošiljava Vam zelo lepe po- Kulturna kronika Anton Linhart: Županova Micka Leta 1781, v času prvega meščanstva in izobraženstva, ki je zraslo iz kmetskega sloja in v času janzenizma, ki je na nekam okorel način gledal še na borno slovensko slovstvo, se je ustvaril nov preporodni krožek, ki mu je bil za glavo Žiga Cojz, udje pa so mu bili Kumerdej, Japelj in Linhart. Tem se je pozneje pridružil še Vodnik Valentin. Linhart, ki se je sprva udejstvoval v nemščini, se je posvetil slovenski zgodovini, zbiral slovenske običaje in reči smemo, da je poleg Valvazorja najboljša priča za našo preteklost. Svoje nazore o kmečkem človeku in meščanstvu je Linhart pokazal v dveh komedijah: Županova Micka in Matiček. V obeh namreč skuša prikazati zmago preprostega kmeta nad naduto gospodo. Preteklo nedeljo nam je dra-matsko društvo Lilija oživelo županovo Micko, ki je bila prvič igrana v Ljubljani leta 1789. Linhart je po svoje predelal nemško Richterjevo veseloigro Die Feldmuehle in jo oblekel v slovensko narodno nošo. Žlahtni gospod Tulpenheim (Ivan Jakomin) je igral vlogo meščana, ki bi rad zapeljal kmečko, županovo hčer, njegovega prijatelja Monkofa pa je igral Marjan Kosem. Oba sta pred-štavlila meščana, ki bi si na račun kmeta marsikaj rad privoščil. Dober je bil župan Jaka (Stane Gerdin). Trd in dober in obenem zvit, da je pretental oba meščana. Pomagala mu je po strani ogoljufana nevesta, bogata vdova šternfeldovka, ki ji je žlahtni gospod Tulpenheim obljubil zakon. Andreja Stanonik je na odru vselej prikupen značaj, ki zna položiti v igro veliko čustva in pristnosti. Micko je igrala Zdenka Mejač. Dobra kmečka punca, ki se pusti štimati od žlahtnega gospoda, ker ji lepe besede prijajo, pa se tudi koj ohladi, ko vidi, da je za besedami strupena kača. Hitro se vname stara ljubezen do kmečkega Anžeta, ki ima sicer trde roke pa pošteno srce. Micka je bila v vlogi močno o-kretna in pripravna. Anže je bil Ivan Hauptman. Močne roke, ki so znale lopniti, teda srce pošteno tako, da so se žlahtni gospod Tulpenheim morali umakniti. Igralec je na oder prinesel mnogo prisrčnega smeha. Naravnost odličen je bil tokrat šribar Glažek (Miro Odar). I-menitna maska, dobra obrazna mimika — z en0 besedo — Linhart in mi smo ga bili veseli. Še posebne pohvale je tudi tokrat vredna eprema odra. .0-kusna, čeprav preprosta. Oder-srki mojster je bil Slavko Štepec. šepet alka je b>la tudi tokrat Julka Zalar. Režiserju Janezu Varšku, ki je to leto nekam na gosto zapre-žen, lahko k tej predstavi izrečemo zahvalo. Mislim, da staromodni jezik ni motil nobenega. Igrica je na ta način ohranila svojo stosedemdesetletno barvate st. Pred predstavo so med lepimi kulisami nastopili tudi fantje na vasi pod vodstvom Riglerja. Se mi zdi, da bi lepšega uvoda v igro ne mogli napraviti. Ubra- no petje je mnogo pripomoglo k pravi štimungi. Kakor so nam rekli, je bila to zadnja igra v tej sezoni pri Liliji. Škoda. Sicer pa — v postu smo in ko pridemo še preko Pasijona, bomo v veliki noči, ko bo svet z rožami in gmajnami spet odprl svoja vrata. Tudi igra narave je tedaj že lepa. Liliji iskrena hvala za kulturni dar v tej sezoni. Bog daj srečo v novi. Karel Mauser. zdrave, prav tako mojim klijen-tom in obenem pošiljava novi naslov za Ameriško domovino. Michael Telich, 1108 N. E. 17th Ave. Fort Lauderdale, Florida. M. Škerbec: Krivda rdeče fronte III. del. Izšel je te dni in se more dobiti pri pisatelju na 6019 Glass Ave. ali v trgovini “Familia” na isti cesti za $1.00. Ta zvezek je nekoliko popravljen ponatis 1. in 2. zvezka brošur “Rdeča zver, pijana krvi”, ki sta pošla, in vsebuje opis dogodkov med komunistično revolucijo v župnijah Stari trg pri Ložu, Velikih Laščah pri Sv. Gregorju in v Sodražici. Knjiga o božanstvu Jezusa Kristusa ali Funda-mentalka (Spisal msgr. Srečko Gregorec, katehet) Knjiga o božanstvu Kristuso-vepi ali fundamentalka je delo, katere naslov je latinskega izvora in pomeni temelj, fundament, torej je to knjiga, ki razlaga temelje krščanstva. Ta temelj je Jezus Kristus, ki je pravi Bog in pravi človek ter naš obljubljeni Odrešenik. Dandanes se dogaja naj odločnejši boj za Kristusa in proti Njemu. Vsak človek se mora odločiti za Kristusa, ali proti Njemu. Katoličani trdimo in verjemo, da je Jezus Kristus edini Sin božji: Bog in človek skupaj ter naš ljubljeni Odrešenik. Brezverci trdijo da Jezus Kristus ni Bog ter da Boga sploh ni. Mi pa trdimo, da je Jezus Kristus temelj in pravi Bog. To jasno dokazuje knjiga Fundamentalka. Naj brezverci dokažejo, da to ni res. Vsak človek je dolžan prepričati se o Kristusovem božanstvu. Zato priporočamo knjigo Fundamentalko, da jo kupijo in berejo verniki in brezverci, katerim posebno priporočamo, da jo študirajo. Priznajo naj, da je Kristus Bog, če pa ne, naj dokažejo, da je njihovo brezverstvo pravilno. Torej, ali — ali. Ako ne morejo dokazati, da je njihovo brezverstvo resnično, so dolžni po svoji vesti, da se odpovedo zmoti. O knjigi Fundamentalki so se pevoljno izrazili razni teologi, da je koristna in jasna. G. O-rehar, vodja duhovnikov v Ar-gentoini piše: “Fundamentalka je odlična knjiga po osnovi. Vse je zanimivo in lepo povedano. Na njo je avtor lahko ponosen, kajti našemu verskemu življenju je napravil veliko uslugo.” Dr. Humar je napisal dobro oceno v Katoliškem glasu. G. superior C. M. Trontelj, pravi, da je knjiga strokovno napisana, a vendar vsakomur jasna in lahko umljiva. Nobeden, ki je knjigo dobil v roke, ni imel o njej drugega kakor hvalo. Knjigo kar najtopleje priporočamo. Stane $2.50, po pošti še 20c za poštnino. Brezplačno l>omo priložili čudodelno svetinjo in podobico biseromašnika ter tudi lepo brošurico. Prilagamo kuverto s povratnim naslovom. Naš naslov je: Cirilmetodijško gibanje, 725 E. 155 St. Cleveland 10, Ohio. , Pripomnimo da bomo dobiček porabili za porušene ali poškodovane cerkve, dalje za sv. maše in za vzgojo krščanske mladine. Se prav toplo priporočamo, da knjigo naročite. Vabimo vas tudi, da pristopite k našemu gibanju. Letna članarina 50 centov. Rev. Anton Merkun, biserom ašnik Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN “Čas stoji, prijatelj Janez, to- ki je lepše ko angel, kakor si že je ga v da mi hodimo ... zadenski, tako da se niti ne zavemo, ko nenadoma pademo v jamo, ki se ime-niije grob. Nato smo tudi mi del nepremakljive večnosti.” Nastal je dolg odmor, oba sva molčala. Dvignil sem se in začel znova hoditi gori in doli, kakor radi nezavestnega učinka ideje, da bom nekoč nepremičen ležal na veke. Hodil sem, a nisem mislil na to. Hodil sem brez besede, turoben in poslušal tikanje ure. Predramilo me je peketanje konja v skokotu. Pogledal sem skozi okno ... Moj sin je dospel. Konj, na katerem je prijezdil, je bil ves pokrit s penami in z blatom, žile so mu bile močno nabrekle, nozdrvi široko odprte, a iz njih se je poganjal hlap. Ko je obstal, je razkoračil vse štiri noge, ki so mu trepetale. Tudi Janez je stopil k oknu in zmajal z glavo, ko je zagledal izmučeno žival. “Ej, ej,” je dejal, “žlahtnik Valentin si že zopet razbija gla-v°, kako bi do smrti izmučil te-ga žrebca, kot že mnogo drugih .. 1 Pusti mu to veselje,” sem mu odgovoril, “saj jih je še dovolj v hlevu.” . ; j “Toda s tistimi,- ki jih je končal, bi jih bilo še več,” Janez modro pripomnil. Moj sin je skočil s konja, Potrepljal po vratu, spustil hlev in prišel k nama. “Toda žlahtnik, za Kriščevo v°ijo, zakaj mučite uboge živa-ga je ošteval Janez. “Že zopet nauki, Janez? Že zopet?” je dejal moj sin. “Je že dobro, le poučite me ... to je vaša navada.” < “To mi je že dolgo znano,” je °dgovoril Janez, “da je pri vas vsaka beseda zastonj.” “Toda, kaj naj le storim, dragi Janez? Jahati vendar moram, a kadar sedim na konju, se vendar ne morem plaziti po polžje, kot bi sedel na oslu. Potem, ko sem ves v ognju ...” Kar se zdaj zelo pogosto po-Uavlja,” mu je Janez segel v besedo. “Je že res,” je nadaljeval moj sin, “je res. Torej, ko sem ves v ognju, začnem spodbadati ko-Oja. Ko ta nora žival čuti ostrost misli, da hočem uloviti ka-tega ptiča ali da se mi morda gabi ■ to zemsko življenje in se je zahotelo v nebo ... Morda 1 res zletel z menoj tja gori, če J^ga ne zadrževal.” (( Je že dobro,” je rekel Janez, e še dalje mučite ubogo žival.” Če že moram koga mučiti,” 3e dejal moj sin, “tedaj raje mu-žival kot človeka. Človeka Vendar ne morem osedlati,” je Postavil v smehu. “Vi bi bili '■udi zelo staro kljuse, Janez.” Vi lahko tako govorite, ker Ve še mladi, toda tudi vi se boste postarali.” Tako je odgovoril Janez, toda Njegovo prerokovanje se ni do-h°lnilo, ker moj sin ni dosegel nKgovih let. Ki danes sem imel poseben ^2l°k, da sem bil v ognju,” je °stavil Valentin. “Srečal sem rasno, mlado dekle ...” Tako? No, žlahtnik nam po-to vselej, kadar se vrne od K°der koli.” Ker zmeraj katero vidim. To-a Priznati moram, da take še videl.” tudi tega žlahtnik ne- trdi Prvič.” , Toda gotovo zadnjikrat, ker h bilo bedasto misliti, da je ka-14 a deklica lepša od te. Vi se ^ehljate, Janez? Pri Bogu. re-tem vam, če bi videli to dekle j!" toda kaj pravim? Dekle! O, , aho strašno, da je ni besede, ' bi lahko označila tako bitje, mislimo angele lepše od deklet. Pravim vam, Janez, če bi jo le videli: vsak las, ki vam je že izpadel, bi vam znova zrasel, slednji osiveli las bi vam znova počrnel... Z eno besedo, iz starega Janeza bi nastal mlad Janezek, ha, ha, ha!” “Ej, kako lepo!” je vzkliknil Janez. “Doživel bom, da boste govorili še v verzih, kot rajni Gašper Hiripi.” Že tri leta so bila pretekla, odkar smo bili Gašperja spremili tja, kamor mu žeja ni sledila, na pokopališče, a še vedno sem občutil rahlo bolečino ob njegovem imenu. Večkrat sem se ga sam spomnil, večkrat sta ga o-menila zdaj Janez, zdaj moj sin, a zdaj vsi trije. In kakor me je bila potrla njegova smrt, tako so me zopet in zopet zabavale njegove burke. Blagor tistim ljudem, ki v svojem življenju nikdar nikomur niso storili kaj žalega in še po svoji smrti razveseljujejo one, ki so jih nekoč poznali. A zgodovina molči o tistih, ki so bližnje oblagodarili s smehom, a pišejo o onih, ki so tisočim in milijonom povzročili solze. Vonjivi zefir pride in izgine brez sledu, uničujoči vihar pa pusti težko izbrisne sledove za seboj. “Toda jaz zaman govorim o lepoti tistega dekleta,” je nadaljeval moj sin, “ker bi bil, naj govorim še tako dolgo, še vedno pri začetku. Namreč: hotel sem vam jo opisati, toda to sem samo hotel, nisem je mogel. Z eno besedo: lepa je. Sodeč po njeni obleki in po njenem stanovanju mora biti uboga . .. toda morda jo je napravila usoda nalašč tako ubogo, da je njena lepota tembolj očita. O, ve kot opica v komedijah našemljene frajlice, poidite k nji in naučite se, da ni obleka, ki da dekletu lepoto. Že me je dolgočasilo jezditi po ulicah, kjer me sestre onih žlahtnikov, ki me zmerjajo z izrodkom, lovijo raz okna z zaljubljenimi pogledi... le naj sl jih obdržijo zase! Dolgočasi me, kakor sem rekel, da bi se med njimi postavljal. Zato sem jezdil iz mesta, a ko sem bil že skoraj pri zadnji hiši, sem zagledal malo medicejško Venero. Pred njeno hišo je majhen vrt, v katerem je stala in si ogledovala zadnje cvetice, katerih dobršen del je bil že odcvel, ne vem, ali radi jeseni ali radi zavisti, ker je njihova vrtnarica stokrat lepša. Priskočil sem s svojim konjem in sem jo poprosil za cvetko, ki mi jo je z nasmehom podala skozi živo ograjo, da sem si jo pripel v gumbnico, a sem jo med ježo zopet izgubil. .. No, nič ne de! Jutri bom zopet jezdil tja. Če jo najdem v vrtu, jo poprosim za drugo cvetico. Ko sem bil sprejel cvetico, sem spodbodel konja, da se je vzpel kvišku, hotel sem utrgati zvezdo z neba in jo dati dekletu .. . tedaj šele sem se spomnil, da je dan in ne noč. Zakričala je — in da je zakričala iz strahu, sem spoznal po njenem bledem o-brazu, ko sem se še enkrat ozrl. Pognal sem žrebca, ki se je spustil v tak dir, da so se skoraj u-trinjale iskre od cestnega blata. Vrnil sem se in poškilil skozi o-kence. Moja lepa vrtnarica je sedela ob oknu, odkril sem se ji, a ona mi je pokimala z glavico. O, tisti vzgib njene glavice — lahko bi razsul stari svet in ustvaril novega, če bi se mu zdelo ... Toda ... o, zdaj sem se spomnil... Janez, kam ste že zopet vtaknili mojo sabljo?” (Dalje prihodnjič) IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA (Nadaljevanje z 2. strani) kor pravijo po zadnjem štetju okrog 176 milijonov, se postavljamo z demokracijo, svobodo in vsestranskim napredkom. Z zavednostjo, da bi morali biti sami sebi naj bližji, s tem se pa nimamo dosti za postavljati. Po naših tovarnah odpuščajo delavce v vseh raznih industrijah. Pravijo, da ni naročil, ne za to ne za ono. Mi pa med tem kupujemo avtomobile, pohištvo, posodo in opremo vseh vrst in na njih so prišite in pritrjene znamke: “Made in Japan”, “Made in Germany”, “Made there and there ...” Denar služimo tu, ali tu smo si ga zaslužili in prihranili, kupujemo pa vse, če je le eno desetino centa cenejše, kakor pri nas doma napravljeni izdelek blago “Made in Foreign. Lands”. Kakšna zavednost je ta naša zavednost? Ali kdaj kaj mislimo o tem? Pa kaj bi podrobno razlagal o tem. Kdor hoče, to vse vidi. Minnesotski železorudarski industrij alci o tem tudi sami potožijo. Kaj in kako? To, da ameriške korporacije uvažajo v to deželo vse vrste železne rude iz drugih delov .sveta, ker jo dobijo nekoliko ceneje, kakor tu doma. Razlogi so, pravijo, da delo pri proizvodnji rud tu doma več stane, kakor kje v inozemstvu, da tu so taka podjetja višje obdavčena, kakor pa tovrstna podjetja v tujih deželah, in to so razlogi, rude prihajajo od tam cenejše, kakor pa tu od nas na lastnih tleh. Tu doma pa obetajo celo nove višje davke na proizvodnjo in posestva žele-zorudarskih družb. Če tako, se je bati, da bo marsikateri rudnik zanaprej počival, če ne bo mogel izhajati. In kaj bi to pomenilo gospodarsko za naše o-krožje, si pa lahko vsak sam predstavlja. Važno je torej, kako bodo za naprej obdavčevali naša železo-rudarska podjetja, pa tudi kako bo javnost upoštevala in pa zraven se zavedala, da je vsakega državljana prva dolžnost podpirati to, kar je domače, ker od tega ima gotove koristi tudi on, take ali take. Naša bodočnost in bodočnost krajev, v katerih živimo in bivamo, bo taka, kakršni bomo mi Amerikanci sami. Amerikanci vseh porekel, ki bivamo, delamo in živimo na tleh naše Amerike! Vsem iskrene pozdrave! Andrejček. — Kalifornija pridela devet desetin vsega grozdja v Združenih državah. Kako srečna kombinacija ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z OSRJEM VARJENO STROK’S VIW mocks'--- }$=—l fV ..tli ; Sr'i n Vas sprejme na kraj luči in miru! Mi, ki smo ostali, žalujemo za Vanii in se z globoko hvaležnostjo spominjamo velike ljubezni, ki ste jo Vi in naša umrla mati imela do nas vseh, ko ste nas od-gajali za težko pot življenja. Z ljubeznijo se Vaju bomo vedno spominjali v naših mislih in molitvah, dokler se končno vsi ne združimo na kraju večnega veselja! Vasi žalujoči: ANTHONY, JOHN, sina MARY, ANNA por. KOVACH, ANTONIA, por. ST. JAMES, hčerke ALICE, ANGELA, FRANCES, snahe 8 vnukov in vnukinj 5 pravnukov in pravnukinj Sin LUDVIK je padel leta 1944 v borbah v Franciji OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 16. februarja 1961. “In tudi o tej svoji slabosti razmišljam z ničemurnostjo. Glej me, se baham, ničemuren sem — in se tega zavedam, skrbim za svoje ovce — in se tega zavedam in tehtam njih skušnjave — in se baham, da vem, da jih tehtam in se pravdam s Teboj — in mi dobro stori, da se pravdam! Ti pa gledaš v zadnji kotiček mojega srca in vidiš to grdo mačko v kotu, kako se napihuje. In da jaz spoznavam svojo slabost, pošiljaš skušnjavca nad moje ovce, kakor si pošiljal v Egipet temo in kobilice nad Faraonovo ljudstvo zaradi Faraona!” je starec lezel vase, kakor da ga bije nevidna šiba. “Mene bij in ne ovac, Ti, ki Ti ne vem ne namere ne konca in presojam Tvoja dejanja dd hipa do hipa in si domišljam, da sem našel toliko milosti v Tvojih očeh, da morajo zaradi moje ničemurno-štj drugi delati pokoro. — Proč skušnjavec!” se je nenadoma zavedel, “tu sva pred obličjem bojžjpn, pa mi kradeš te svete hipe, ko bi ga moral samo gledati kakor otrok očeta.” In se je še bolj skrčil v dve gubi ter gibal ustnice s pre-trpko bridkostjo v srcu: “'Sveti, Sveti, Sveti, Sveti, Sveti.” Ni nič več premišljal, samo ponavljal je počasi, z, vedno večjo bridkostjo in vdanostjo samo to besedo, kot zamaknjen v sladiki zvok. “Sveti, Sveti, Sveti, Sveti.” Cerkovnik je stal za njim ter šepetal: “Gospod župnik, iščejo Vas!” “Mene? Koj pridem!” In je vstal, še po poti je P0* navijal sam pri sebi: “Sveti, Sveti . . .” šel je v svojo pisarno. “Tak, kdo pa je?” je vprašal, ker je videl le temno senco v mraku pred seboj pred oknom. “Neža, Neža, daj luč!” Že je vlekel sam žveplen-ke iz žepa ter prižgal; v medli svetlobi je spoznal Klančarja. “Da si ti? Tak, si le! Da si le!” je stopil naprej, pozabiv-ši, da mu dogoreva žveplenka v roki. “Sam Bog te je prinesel! Ti presneta žveplenka!”. jo je otresel iz rokč, “čisto me je osmodila. Tak, ti si prišel, tak, si le prišel,” mu je segel v roko. “Zakaj pa nisi prišel z menoj?” Klančar ga je ogledal ter dajal skrivnostno šepetaje; “Da ne bi ljudje dejali?” (Dalje prihodnjič) UT 1-8429 JOHNNY’S RADIO & T.V. REPAIR 1149 Norwood Road Cleveland 3, Ohio MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Popolno pogrebno službo vršimo sedaj iz Grdinovega pogreb, zavoda na LAKE SHORE Blvd. Na razpolago smo vam podnevi in ponoči... Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in petek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene I NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena soproga, mati, hči, sestra in teta Jennie Stibii roj. TEKAVEC Izdihnila je svojo blago dušo dne 30. januarja 1961. Pogreb se je vršil dne 2. februarja iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Hieronima (St. Jerome’s) na All Souls pokopališče. See. 15, lot 475, Grave 1. Draga pokojnica je bila rojena 1. decembra, 1901 v Clevelandu. Želimo se zahvaliti vsem prijateljem in znancem za krasne vence, maše in darila za dobrodelne namene. Iskrena hvala vsem, ki so se udeležili pogreba in jo spremili na pokopališče in vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba. Hvala društvam Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Podr. št. 25 SŽZ in The Maccabees št. 498 za vso' pomoč' in naklonjenost. Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za vzorno vodstvo pogreba in vso postrežbo. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam v teh težkih dneh kaj dobrega storili. A Ti, ljubljena pokojnica, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda Tvoje rojstne domovine. Bog naj Ti bo plačnik za vse, kar si nam dobrega storila in za vso tvojo skrb in ljubezen. Počivaj sladko, dokler se ne snidemo onkraj groba v srečni večnosti: nad zvezdami. žalujoči ostali: JOHN, soprog SHIRLEY JEAN, hči CONRAD JOHN, sin JOSEPH in JOHANA TEKAVEC, starši ROSE MIKLAUS, sestra JOSEPH TEKAVEC. Jr., brat MR. in MRS. FRANK SEZON, Geneva, O., in MR. in MRS. JOSEPH GOLECH, Akron, bratranci in sestrične MRS. ROSEANN LE WANS KI, nečakinja RONALD TEKAVEC, nečak TONA STERLEKAR, teta Cleveland, 0„ 16. februarja 1961.