Št. 100. V Gorici, v soboto dne 16. clecembra 1905. lietnik VII. Izhaja vsnk torek iiiHobotoob 11. mi predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dncva praznik izide dan prej ob fi. zvočer. Stane po pošti prejemaii ali v Gorici na dorn pošiljan celoletiio 8 K., polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz r Solskih ulicah, Jel lersitz y Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevern tekaliäcu po 8 vin. GORICA (ZJutrauje Jzdanje.) Urediiiitvo in upravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiak."irni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi sc računijo po pelit- vrstah in sicer ako sc tiskajo 1-krat po 12 tin., 2-krat po 10 Yin., 3-krat po 8 Yin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo ie po pogodbi. Izdajalelj in odgOTorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgoy. J. Marušič). „Soča" in dežElnn hipotečna! banho. Vsak prijatelj [našega kmeta jo bil vesel. ko je ustanovil deželni zbor deželno hipotečno banko, ki daje posojila proti 4% obrettim in proti amortizaciji v določeni dobi, Po tem načinu odplače- vanja so plačane v določeni dobi obresti in kapital, med tem ko plačnjejo dolž- niki pri nekaterih dragih denarnih zavo- dih tudi še več kot dvakrat večje obreati, a kapital ostanejo äe vedno dolžni. Med vsemi javnimi glasili 86 je na- gel en gam Hat, ki je hujskal tudi proti temu občekoristnemu denarnemu zavodu. Ta list je Gabrščekova „Soča", ki se drngače štnli za veliko prijateljico našega kmeta, odkar so propadli v kmečkih ob- činah njeni kandidatje pri zadnjih dežel- nozborskih volitvab. Cujmo to „zaačitnico kmetskih te- ženj" ! Leta 1903 je pisala : „Ustanovili so bipotečno banko, ki pa ne pomaga kmetu niö ali malo — nepotrebne stroäke pa je imel že marsikdo radi nje." Letoa je celo trdila, da ima Ijadstvo od deželne hipotečne banke — figo in davke. „Soči" so dale posebno dijete ku- ratorjev hipotečne banke povod, da laže in nesramno hajaka. V at. 2. 1. 1904 je naračnnila knratorja L. celih 5.500 K letnih dijet, c"eä, aejt karatorija je vsak teden, L. dobi vsakikrat 105 K, torej za- složi na leto 5.500 K. Ni treba roenda povdarjati, da je to le nesramna laž in da so seje kuratorija k večjemu Tsakih 14 dnij enkrat. Da pa dobijo knratorji deželnega hipotečnega zavoda za svoj trnd in zamndo öasa primerno odäkod- nino, je pač naravno. Saj potegaje tudi Gabršček z drugimi člani naöelstva „Tr- govsko-obrtne zadruge" za vsako sejo lepe svitle kronice, dasi so do zdaj slo- venski rodoljubi pri slovenskih denarnih zavodih kot člani načelstva brezplačno sodelovali. Glede ten dijet omenjamo le še to, da so bile določene tudi z glasovi dr. Tume, dr. Treota in Štreklja — in stavili bi glavo, da bi „Soča" ne bila črhnila niti besede proti dijetam, ko bi bil med prokuratorji tudi — Andrej Ga- bršček. ' To laž glede 5.500 K dijet rabi „Soča" za nesramno hujskanje proti hi- potečni banki in posebno äe proti „kle- rikalnim poslancem". Čujmo jo ! „Kmetje so mislili — je pisala lani —" da je ustanovljena deželna hipotečna banka za to, da bo njim pomagala, ali če pojde tako naprej, kakor gre, se prične misliti, da je ustanovljena tudi radi tega, da se redijo od nje—klerikalne ničle... Zavod je imel biti ustanovljen v korist kmeta, klerikalna stranka pa redi pri njem sToje ničle. Ali je to delo za | kmeta? S krvavečim srcem in z obupom zapušča slovenski zadolženi kmet, ker mu poTedo, da mu ne morejo pomagati, prostore deželne hipotečne banke, alo- venski deželni poslanec pa dobiva iz te banke teden za tednom po 105 K, kar znaia na leto 5 500 K, in sicer za molk in kimanje. Poraja se človeku mi- sel, kakor da je ustanovljen tudi ta za- Tod le za izmolžanje že tako čez glavo zadolženega kmeta, pri čemur igrajo ve- liko vlogo tudi slovenski klerikalci! Se- daj pa še to vpraäanje: Ali je v pravem skladu z deželnimi financami, da Be iz ! baš ustanovljenega zavoda izplačujejo take '¦¦ dijete? Odgovor na to morabiti le jeden: i Ne! Zato pa je tudi gotovo,*da zavod pri takem gospodarstvu ne bo mogel vspe- vati na nikak način ter da bo mogla dežela zalagati iz drugih dohodkov deficit pri banki, da more rediti tako klerikalno niölo, kakor je L. Za vbo to, ti slovenski kmet, se imaä zahvaliti v glavnem kleri- ; kalcem. Klerikalcem je le za lastni Žep ¦ Da je le njihov žep poln3 pa je dobro, ti, „dobro ljudstvo", pa molči, delaj in moli I Volilci, ki ste volili klerikalne po- slance, tu vidite, kaj ste privolili 1 Za kmeta nič — za svoj žep vse — taka je parola klerikalmih mogotcev." To je zlobno, nesramno hujskanje na podlagi grdih lažij. Laž o 5.600 K letnih dijet smo že gori razkrinkali ' Druge laži ovržemo s citati iz „So- ße". „Soča" je trdila, da iraa naše ljnd- stvo od deželne typotecne banke — figo in davke, dane bo mogel ta zavod vspevati na nikak način in da zapuSča n ai slo- venski zadolženi kmet s krva- večim Brcera prostore hTpo- t e 6 n e banke, ker mn povedo, da mu ne morejo pomagati. A glejte! Iata „Soča" je že lani pi- sala, da deželna hipotedna banka dobro d e 1 u j e ; letoänjega marca pa je pri- nesla to-le kratko poročilo : „Deželna hipotečna banka izkazuje za prvo poslovno dobo prometa 14,630.271 K. Vgotov- Ijenihposojilje 331 v znesku 1,778.000 K; prebitek znaša 5.911 K. Posojila so dobili naj- več mali poseatniki." Tako se bije lažnjiva hujskalka sama po zobeh. Pri vsej gonji proti hipotečni banki je najzanimivojäe to, da je vzela pri tem zavodu pred tedni tudi „Trgovsko- obrtna zadruga" posojilo v znesku veČ stotisoč kron. Čudno 1 „Soöa" napada hipotečno banko in odganja kmete od nje, „Sočin" lastnik Gabršček pa, ki je načelnik zadruge, jemlje pri isti banki denar na posodo! Ali ni to zaniraivo? Gabraček hoče očividno kot načelnik za- druge napraviti dober „gšeft". Pri hipo- tekarni b^nki dobi denar proti nizkim obrestim in ta denar bo „Trgovsko-obrtna zadruga" razposojavala proti višjim obre- j stim tistim kmetom, ki bodo pri nji iskali j denarne pomoči. | In taki Ijudje se se drznejo pisati : „Za kmeta nič — za svoj žep vae — taka je parola klerikalmh mogotcev" ? Nekoliko statistike ^ o ponemčevanju Slovanov in o raz- širjanju nemške ideje med Slovani. ¦ (Piše Arjöl.) (Dalje.) Nemöija je poslala nekaj svojih ge- neralov v turško službo. Holz-paša, pri- boriväi turäki generalni štab v svoje roke, premagal je 1. 1897 Grke. Rieger- paäa je ravnatelj edine medicinske , akademije. Sličnih paä je tudi v drugih , turäkih oblastnijah mnogo. Razven na armado, obrnili so Nemci svojo pozornost na železnice. Proga Solun-Bitalija je v njih rokah. Iz avstrijskih rok odkupili so progo Mitrovica-Solun in iz francoskih pa progo Solun-Dedeagaö. Mreža Malo- azijskih železnic je tudi njih. Severna veja teh železnic je dodelana do Angore, veö ne smejo graditi radi turško-ruskega dogovora. Zaradi tega začeli so Nomci graditi železnice bolj proti jugu Male Azije, po Siriji in Palestini. Glede trgo- vine dosegli so Nemci veUke vspehe. Tako je 1. 1899 njih *uvoz dosegel 44,000.000 piastrov. Nemška banka ob- stoja v Jeruzalemu in skoro jo otvorijo v Garigradu. Pangermanska druätva so: 1. „Teu- tonia". 2. »Deutscher-Handelsverein". 3. „Export-Verband" in cela vrsta različnih klubov in društev. Nemäki jezik je za- čenjal malo po meiern izpodrivati sran- coskega. Nemški konzuli : V Garigradu je gener. konz. Adrianopol vice-konzul. Solun konzul. Radostno in Dedeagaö konz. agenti. Od 1. 1896 izdaja se v Peri (evropski oddelek Garigrada) tednik „Konstantinopler Handeh-BIatt". Nemci v Rusiji. Vseh Nemcev v Rusiji (brez Fin- landije) je 2,000.000 ali po 2%. In sicer: V Pribaltiäkih krajih 300.000, v Severo- zapadnem kraju (Kovno in Grodno) 40.000, v Poljskem kralj. 500.000 v Po- voljži 410.000, v Kavkazu 50.000, in v osrednjih gubernijah 200.000. Vse te I Stevilke so od 1. 1897 in to brez Židov (kateri tudi govore nemäki), ki jih je 1 5,188.000 ali 41%. V baltiikih provincijah je sledeče naselenje Nemcev in Židov. Livonija Estonija Kuranija Nemci 113.373 21.856 49.963 Židje 21.524 1.379 42.671 Po mestih i Nemci 91.607 15.547 28.027 ! Židje 17.351 1.171 82.781 Po vaseh Nemci 21.766 6.309 21.926 Židjo 4.173 208 14.890 Iz te razpredelbe je razvidno, da Nemci in Židovi prebivajo posebno po ! mestih. Prvi tvorijo v Livoniji 35%, ˇ Estlandiji 26% in Kurlandiji 27%, drugi pa v oböem 1208%. Izmed vseh treh pokrajin je največ Nemcev v Livoniji. Pomena vredno je naselenje t mestih Jurjev in Riga. Jurjev ima 29.974 Ij. Nemcev 10.486 (349%), Rusov 1818 (6-1%), Eatov 16.526 (551%) in Židov. 667 (2.2%), Riga 169.329 Ij. Nemcev 66.775 L1STEK. Društvo „Arkadija ob Soči' Spisal Josip B a 1 i č. (Konec.) Ni pa držal v tem času križem rok, nego spravil se je bil z vso goreč- nostjo na literarno polje. Stopil je v zvezo s tedanjimi učenjaki in pisatelji kranjökimi in goriäkimi ter je mnogo pripomogel, da je zopet oživela jjubljanska „accademia operosorum" 1. 1781. Edling ni bil le Član obeh druätev Arkadije v Gorici in Operosae v Ljubljani, nego je vsaj nekaj časa obema društvoma kot voditelj predsedoval, bil je torej nekak posredovalec obeh društev ter je kot tak izdal 1. 1781 v Avgsburgu pesem naslo- vom : „Der Iaonz and die Laibach, eine Idylle", v katerej opeva lepoto sloven- skih rek. V Pohlinovi zbirki: „Skupaprauljanje kranjskih pisanic od lepih umetnosti" je Edling poslovenil Devovo nemSko pesem : ,.Lubezon Jožefa II." Tudi za Ijudake äole in učitelje je spiaal nekaj knjig v OTenskonemzkem jeziku. T»ko je Edling, kakor prav omenja Fr. Levec, dasi an- stokrat, že pred 125 !eti sprevidel z bistrim očeaom, da blovenski narod, če se hoče omikati in napredovati, potre- buje pred vsem dobrih ljudskih äol in dobrih ljudskih učiteljev.*) Pozneje je Edling kaj vspeäno de- loval kot komisar postojinskega okrožja, zlasti je skrbel za regulacijo ceBt in požte. Kot vnet Jožefinist je mnogo pri- pomogel, da se je upeljala na Notranj- skem pri popoldaneki službi božji slo- venščina po cesarskih predpisih. L. 1787 jegprižel zopet v Gradec, kjer je deloval pri raznih uradih, zlasti kot vojaški po- ročevalec ter se je kot tak seznanil z junaäkim Laudonom, s katerim sta si dopisovala. Opravljal je še razne druge imenitne službe, zjasti kot odposlanec kranjskih stanov, v katerih se je vrlo dobro izkazal kot moža na svojem mestu. V priznanje njegovih zaslug ga je ime- noval cesar Leopold II. dvornim svet- nikom. *] Valentin StaniČ Feuilleton iz >Soče<. Spinal Paului t. j. Fr. Levec. V Gorici. Natisnil [> »len.olJi. 1878. Str. 3-4. Goriäko mestno atareäinstvo je Edlinga počastilo s tem, da je po njem imenovalo mestni del „Passaggio Edling", a še z večjo dolžnostjo bi mu morali mi Slovenci postaviti spominek n. pr. t Ajdovščini, kjer se je rodil in kjer je njegova rodovina nekdaj vršila vodstvo.*) Vse kaže, da je prav goriška Ar- kadija po našem Edlingu dala Ljubljan- čanom impuls ter inicijativo, da so zopet oživeli OperoBO. Torej je Arkadija po- sredno vplivala tudi na razvoj sloven- ščine. L. 1800 se je bil natisnil v Gorici v tedanji Tommasini-jevi tiskami mali nemško-slovenski katekizem za ljudake sole na Goriäkem, kojega jeden iztis hrani pisec teh vrstic. In zdi se, da je ta katekizem oskrbel v Glaserjevi zgod. slov. slovstva II. del str. 56—57 omenjeni Ferfoglia recte Ferfolja, ki je bil tudi Arkadec. Iz teh in drugih dejstev, ki bi utegnila še priti na dan, bi sledilo, da ¦] Ajdovci! V vaäcm lcpem trgu manjka nekaj. Lavriöev trg brez Edlinga na sredini je prevara ! Na delo torej, oleplajmo še bolj lepo imäo domOYino ! Pogum velja! ima Arkadija tudi za naše slovstvo nekaj pomena. G. Bratina piše tudi, da omenja potopisec Hermann neko nemško tiskarno, ki bi se bila v onej dobi ustanovila v Gorici v proBpeh vede in uineteljnosii. To pa je tako : v Gorici ste bili tökrat dve tiskami in sicer Tommasini-jeva, ki se je bila v Gorici nastanila po priza- devanju nadäkofa Attemsa, si je bila pri- skrbela 1. 1777 tudi nemške črke, in to je bila po Hermannu ona nemška tiskarna. Iz aktov v šempeterskem farnem arhivu sem se prepričal, da je takrat vlada razpoäiljala župnikom razne ordo- nance, da so jih med božjo službo raz- glaäevali. Tiskane so v nemäko-sloven- Bkem jeziku. Da bi se bilo tiskalo v Gorici pa tudi kako slovstveno delo v nemščini, mi ni znano. Tako sem torej povedal o nekdanji goriški Arkadiji, kar in kakor sem mogel, po 7nanem reku: „Zrno do zrna pogaöa, Kamen do kamna palača." (39 4°|o), Letor 49.974 (29.5%, Rusov 31.976 (18 9°|O), Židov 14.222 (8-30|0). V livonskej guberniji, sti dve čisto nemški vasi Hirschendorf in Helfreich&hof. Po vkazu Katarine II. naselilo se je tnkaj 86 družio z Bavarskega in Virtember- škega z 321 ljudi. Število ae je zvišalo na 10.000 lj., od katerih je 2097 ostali v tih dveh ob- činah, a ostali ho se razpriili po Raaiji, kot trgovci, rokodelci itd. Zgodovina nemških kolonij v Petrog r ad ske j guberniji. L. 1765 naselilo se je 110 nem. družin. Te so ustanovile si na desnem bregu Neve — Novo Saratovko. V tem letu je bila ustanovljena Navaja Rogatka, 7 katerej se je naselilo 22 nem. družin i. dr. Nemške kolonije okolo Petrograd a. Petrograd, Graždanka (1830), Niko- lajevskaja kolonija: Novaja Saratovka (1716), Ovžina (1830), Ižora (1765), Ša- valovo, Garskoje selo, Friedental (1819), Pavlavsk, Aleksandrovsk itd. (Dalje pride.) D opisi. Iz Podgore. — (G. k r. kmetij- skodražtvo.) — Gotovo je Še vsem cenj. čitateljem v svežem spominu ne- čuveno, nezakonito in za naäe posestnike skrajno žaljivo postopanje vodstva v c. kr. kmet. druätvu v zadnjih letih. Razburjenje po deželi je bilo vsled ta- kega brezobraznega postopanja veliko in sledil je odpor, ki se je izrazi) v tem, da so si Slovenci na Goriškem ustanovili za slovenski del dežele „Goriško kme- tij&ko društvo" in trumoma iz c. kr. kmet. društva izstopali in se vpisavali t novo ustanovljeno slovensko kmetijsko draštvo. Marsikakšna trpka boseda se je čnla iz ast naših rodoljubov pasti na rovaä omenjene c. kr. dražbe, a eden najvažnojših korakov je napravilo naše starešinstvo v Podgori s tem, da se je enoglasno izreklo pri stareäinstveni seji dne 16. novembra t. 1. za izatop iz c. kr. kmetijskega druätva in se pri tej priliki obrnilo do c. kr. vlade, z pozivom, naj smatra za naprej goriäko kmetijsko dru- štvo kot zastopnico kmetijskih interesov za 8lovenski del dežele ; ta hvalevredni korak bi priporočal, da bi vae slovenske občine posnemale in Be v istem smisla do c. kr. vlade obrnile ; kajti le ako složno nastopimo, bodemo imeli vspeh, to je, da se bode naše novo društvo vpoštevalo in vsled tega lepo razvijalo v prospeh in procvit naäe krasne in ra- dostne dežele. Politiöni pregled. Državni zbor. Poalanska zbornica se je bavila v tem tednu izključno lo z razpravami o raznih nujnili predlogih. V pondeljek je odkloniJa, kakor smo že zadnjiö omenili nnjni predlog poslanca Steina glede uvedbo personalne unije med Avstrijo in Ogersko. V omenjeni seji pa je mi- nisterski predsednik odgovoril na inter- pelacijo poslanca Wolfa glede brzojavke, a kat< ro je nadvojvoda pozdravil zadnji katoliSki shod. Minister jq rekel, da se je nadvojvoda poslužil pravice, ki jo ima vsak državljan. — Na intorpelacijo posl. Breiterja o govoricah glede dego- vora z Rusijo, da Avstrija eventuelno nduši revolucijonarno gibanje v ru9ki Poljski, je baron Gautsch izjavii, da so te govorico brez vaake podlage. Nato je ministerski predsednik od- govoril na interpelacijo posl. Sylvestra gledo udeležbe Avstro-Ogerske na de- monBtraciji brodovja proti TarÖiji. V torek je posl. zbornca nadalje- Tala razpravo o najnem predloga posl. Baxe in tovariäev gledu izgredov v Pragi. Seja je bila jako burna. Radikalni Cehi in Vsenemci so se namreč drug drngega obsipali s psovkami, tolkli po klopeh in vmeB tudi žvižgali. Nujnost predloga jo bila odklonjena. Med interpelacijami, ka- terih je bilo v ti seji stavljenih äe pre- cejšnje ätevilo, nahajala se je tudi ona poslancev Vukoviča, Spinčiča in tovariäev na voditelja trgovinskega ministerstva gledo uporabe slovenskega oziroma hr- vatskega jezika na glavnem shodu dele- gator zreze delavskih bolniških blagajn za Trst, latro, Gorico, Kranjsko in Ko- roško. Po odklonitvi Baxovega predloga je začela zbornica razpravljati o nujnem predloga poal. Sylvostra glede podaljšanja veljave zakona o lokalnih žel^znicah. Dosedanji zakon je bil potem vsprejet v vseh čitenjih, in sicer z dostavkom: „rtokler Be ne izda novi zakon o lokalnih železnicah". V sredo je poslanska zbornica raz- pravljala nujna predloga glede gmotnega in moralnoga zboljäanja dräavnih urad- nikov in služabnikov. PobI. dr. Hortis in tovariši so alo- žili interpelacijo na roditelja ministerstva za uk in bogočastje glede dejstva, da odrekajo cerkveni organi verski pouk v italijaii8kem jeziku in glede dejstva, da se vodi uöenco ob nedeljah in praznikih k slažbi božji. Finančni minister Kosel je odbijal očitanje, öeä, da ni vlada storila niöesar za državne uradnike in državne služab- nike, odkar se je uravnala plača držav- nih uslužbencev. Izjavii je, da bi uvedba percentualne draginjske doklade zah- tevala približno 52 milijonov kron na leto, zato zamore vlada pomagati le v konkretnih, in posebno ozira vrednih slučajih. Minister je dejnl, da nloži vlada v prihodnjih dneh predlog, da se akti- vitetna doklada deloma uračuna v po- kojnino ob poviäanju pokojninskih pris- pevkov terje razložil težave kodisiciranja službene pragmatike. Vlada je uradnikom vedno naklonjena, odločno pa mora ob- sojati način, kako se v zadnjem času od strani uradnikov stavljajo take zah- teve. V četrtek se je nadaljevala debata o predloga glede zboljäanja položaja dr- žavnih uradnikov. Govorila sta poslanca Steiner in Mazorana v smislu poroče- valca ter izrazila svoje obžalovanje, da je finančni minister proti opravičenim znhtevam državnih uradnikov. Poal. Ma- zorana je polemiziral proti finančnomu ministru ter se je izjavil za želje dr- žavnih uradnikov, rekäi da je mesto Trst za Bvoje uradnike že uvedlo 35 -letno službovanje, uračunjanje aktivi- tetnih doklad v pokojnino ter uslužbeno pragrnatiko. Govornik je posebno pov- darjal potrebo, da se izda slnžbena pragmatika za državne uradnike, ter je omenil več interpelacij, ki so jih stavili izlasti italijanski poslanci Primorake, ker se je neopravičeno dalo prednost gotovim uradnikom ter ae jih urinilo v Rlužbo. Govornik Je pojasnil posebne razmere državnih uradnikov v Trstu, kjer je taka draginja kakor na Dunaju, doöim vživajo uradniki le 6 odstotkov od tega kakor aktivitctno doklado, kar dobe državni uradniki na Danaju. Tudi v četrtek je veči del seje zavzela debata o nujnih predlögih glede položaja državnih uradnikov ter je kon- Öala s tem, da so bili izročeni prora- čunskemu odseku nujni predlogi, v ka- terih se zahteva, naj se izpolnijo pos- tulati, ki jih je postavil zadnji sh^d državnih uradnikov. Zbornica je nato nujnim potom vsprejela zakon glede podaljšanja veljave zakona o podpori trgovinske marnarice. Posl. Kolischer je pojasnjoval naš 8ubvencijski zialem glede ladijedelstva ter nHglušal pri torn, da, ne izpolnjujo Lloyi popolnoma svoje misije. Zahteva jugoalovanskih poslancev, uaj se dalma- tinsko plovbo odvzamß Lloydu, je po- polnoma opravičena. Ravno tako bi bilo želeti, da se juzno-arnoriäka plovba od- stopi L'yodu. Podlaga sedanjega zakona je povsem zagrešena. Govornik je iz- rečno zato, da se dvtgne in nagradi do- mače ladijedelatvo, ker bi a tem povspe- Šilo uvažanje in izvažjtnj»', bi se ustvarilo zdravo industrijalno politiko ter bi se v Trstu dalo dela 10 do 15.000 delavcev. — Poročevalec vit, Vukovič je naglašal potrebo, da se naüii trgovinski mornarici pribori stari položaj. Prtiziral. Sklen 1 je namreč, d>i se pokojnemu Karola Fa- vettiju, ki je bil mnogol^tni m?stni Ujnik in hud iredentovec, vzida v mestni dvo- rani spominaka plošča in to na predlog atarešine Seppenhoferja V četrtek pa je župan naznanil našim italijanskim mest- nim očetom, da jo vlada proti takemu sklepu izrekla svoj „veto". Štarešina dr. Pinausig je predlagal, da se proti taki vladni odredbi rr>kurira. Stareäina Sep- penhof-»r pa je predlagal, naj ae ne re- knrira, ampak napravi naj se v mestni dvorani plošča brez vsakega napisa, če3, da pride že fas, ko se bo na prazni plošči napravil primeren napis. Župan dr. Marani je rekel, da postavi oba pred- loga na dnevni red prihodnjeseje. Kakor se vidi, začeli so naži mestni očeljo zopet kazati svoje ultraitalijanske rožičko. Ako so pa take demonstrate nmestne ravno sedaj, ko so goriSka mestna uprava na- haja v tako slabem denarnem stanja, da mora dan za dnevom beraciti za hajraz- ličnejše podpore pri avstriJHki vladi, to je pač drngo vprašanje, s katerim bi se morali re^no baviti mestni davkoplače- valci, ko pride do novih volitev v mestno starešinstvo. Volilve v Ir^ovsko obrtno zbor- Illco. — Pred tremi leti vršile so so r Gjrici volitve v trgovsko obrtno zbor- nico pod okriljem vlade in po volji laäke vladajoče ttranke, nakar je sledil krepak protest radi nezakonitosli in nepravil- nosti, koje so ae godile, ali slavna c. kr. ylada ni s matrala vredno na to kaj od- govoriti. Danes, po preteku treh let, stojimo zopet pred dopolnilno volitvijo v tozbor- nico. Pričakovati bi bilo, da se one kri- vice, ki so se godile naäim slovenskim trgovcom in obrtnikom pred tretni leti in so vladi dobro znan e, ob tej priliki popravijo. Ali čujte ! Slovenskim trgov- cern in obrtnikom so S3 naznanile vo- litve tadi letos le v italijanskem jezika, dasi imamo v deželi 10G slovenskiH a le 38 italjanskih občin. Glasovnice in poduk o volilnem rodu je c. kr. volilna komi- sija razposlala le par dnij pred volilno dobo samo v italijanskem jezika po celi slovenski deželi, kar je provzročilo pri mnogih volilcih toliko opravicene jeze, da so koj ob prejemu glasovnice raztrgali, nekoji jih pa niti sprejeti niso hoteli, marveč s protestom zavračali. To skrajno razžaljivo postopanje c. kr. Tolilne komisije v trgovsko obrtno zbornico je izzvalo na krov naäe Jjudi in v toliko večji ineri apodbuiilo trgov- sko obrtno druätvo, da se je to spuätilo v volilno akcijo za letoSnje volitve. Lepo ätevilo slovenskih volilcev se je odzvalo pozivu tega društva in dopo- slalo glasovnice potom prve obrtne in- stance. Ob tej priliki se natn je tadi sporočilo, kako ogromno število naäih trgovcev in obrtnikov, koji plaeujejo nad S kron direktiiega davka, ni dobilo gla- fiovnic. Tu se je priälo zopet na sleJ velikim krivicam. Za letos se to ne more več pop- raviti, prosimo pa vse one gospode tr- govce in obrtnike, koji so dobili glasov- nico in niso istih äe dopolali potom dpošte do 11. t. m. na svoje okrajno glavarstvo, naj se pa prav zagotovo adeleže osebne volitve in MCjr: Trgov- ci z zelenim listkom kateg. A. ali rnmo- nim lislkom kateg. B. v pondeljek 18. t. m. od 9. do 12. are dopoldne, in obrt- niki z rudečim listkom, kateg. A., sivim listkom, kateg. B, ali belim listkom, kateg. € pa v torek 19 t. m. od 9. do 12. are dopoldne. Imena kandidatov izvedo v pisarni trgovsko obrtnega draštva v G:>sposki ulici St. 3, hiäa g. I. Drufjvka, II. nad- atropje. Gospodje trgovci in obrtniki, za- vedajmo se svojih pravic, pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal. Odbor „Trg. obrtnega druätva z a G o ri ä k o.M Nadoinchtne volitve v ccullue komiblje za oscbno dohodnino. — C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici raz- glaša sledeče: Pozivom na istodobni razglas enakega števila glede izpostav- ljenih volilnih list se naznanja, da se .bodo nadomestne volitve v ccnilne ko- misije za osebno dohodnino v takajšnjem političnem okraju namesto udov in na- mestnikoT, kateri izatopijo v smislu § 189 postave od 25. oktobra 1896 (I. drž. zak. štev. 220) koncem leta 1905 vršile tako-le : A. Genilni okraj : „Gorica meBto"1. Volitev bode za vsa tri volilna telesa tega cenilnega okraja dne 4. ja- nuarja 1906 od 9.—12. are predp. v ob- činski dvorani Corso Gias. Verdi. Prvo volilno telo voli enega uda in dva na- mestnika; drago volilno telo voli enpga uda in enega namestnika in tretje volilno telo voli enega uda. B. Genilni okraj : Pol. okraj „Gorica dižela". Volitev bode za vsa tri volilna telesa tega cenilnega okraja dne 3. januvarja 1906 od 9.—11. prodpoludne v uradnih prostorih dav- čnejra oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, Via dei Cappuccini St. 16, I. nadstr. soba St. 3. Prvo volilno telo voli encga uda in enega namestnika ; drngo volilno telo voli dva uda in enega namps-tnika in tretje volilno telo voli enega namestnika. Opombe : Bsrva gla- sovnic je v obeh cenilniB okrajih za I. volilno telo bela, za II. volilno telo ra- mena in za III. volilno telo rožnata. Glede načina aktivne in pasivne volilne pravice kakor tadi glede načina izvrše- vanja to pravice, se obrača pazljivost voliljov na dotične določbe omenjene postave od 25. oktobra 1896 (1. drž. zak. št. 220) in odnosnega volilnega pred- pisa (I. drž. zak. St. 35 ex 1897). Posebno se opozarja na sledeče : Volitve se izvr- Sijo izkljačno z aradnimi glasovnicami, katere morajo biti podpisano ali od volilcov ali od onih, ki smejo v smislu določil volitvonega predpisa iste zastopati. Glasovnice se morajo oddati volilnema komisarja osebno ali pa poslati po pišti na njega na^lovljene z volitvenim pove- rilom vred. Volilni komisar ne sprejme nefrankovanih ali nedostatno frankovanih pošiljatov z volilnirni listki ter jih bo smatral v sraislu § 34. volilnega pred- pisa kot nevložene. Cerkvent tat. — Mesarski po- močnik Martinelli iz Gradišča, o katerem so časopisi pisali, da je vkradel dne 2. t. m. pri oo. jezuitih v Gorici v kuhinji IB K, je sedaj priznal, da je v noei od nedelje (dne 3. t. m.) na pon- deljek udrl v cerkov av Ivana. Razbil je šipo nad sakristijo in zlezel v cerkev. S kipa Matere Božje je vzel dva uhana, razbil je denh.rnico in pobral iz nje 4 K, odprl je sv. tabernakel, vzel iz monstrance sv. hostijo in jo pojedel ter nadomeatil monštranco s krize't?. Lopov je tudi onesnažil corkev, položil 17 sveč na tla in jih prižgal. Iz Gorice se je podal v Krmin peä, iz Krmina se jo z vozom peljal do Vidma in tarn zamenjal uhana z zlatim prstanom. Zlati prstan je zastavil v Gorici. Martinelli je sedaj zaprt v goriških zaporih. Pretcp. — Dne 8. t. m. igral je v Dornbergu v neki krčmi železniaki dela- vec Josip Gotič, doma iz Dornberga, z drugimi vaščani, in kakor navadno, na- stal je tudi tu prepir medigralci. Iz pre- pira je prišlo do pretepa, in tu je neki igralec Cbtiča hudo ranil na levem lieu in na zgornjih ustnicah z nožem, in sicer tako hudo, da je moral Gotič prepeljati se v sredo v tukajänjo bolnišnico. Zavod in pospeševanje male obrtl. — Zavod za pospeševanje malo obrti namerava prirediti v Gorici za dobo od 8. januvarja pa do 17. februvarja 1906 poseben tečaj za sodarje, ako bi so v ta namen oglasilo zadostno število obisko- valcev takega tečaja. Praktični pouk bi trajal vsaki dan 5 ur. Ta teöaj bodo smeli obi8kovati le sodarji mojstri in pa njih delavci. Čas za priglasbo je določen do 30. t. m. Prošnjo naj se dopošljejo oskrbniätvu zavoda za pospeäevanje male obrti, ulica Morelli ät. 37. Vabüo k božični veselici, katero priredi društvo „Otroški vrt" v Solkanu v koridt otroškemu vrtu, jutri 17. de- cembre 1905 v dvorani g. Alojzija Ma- zetiča, ob 5. uri popoludne. Vspored: 1. Deklamacija : „Vprašaš čmu da sem Slovenka". 2 Dvogovor: „Tos'ircek naš". 3. Prizor : „2nal bi rad, kako li kmetje !" 4. Deklamacija : B jtlehemski nedolžni otročiči". 5. Božično drevesce. 6 Petje : „Hrvaticam". 7. Ii^ra v dveh dejanjih : „Trije tički", spisal Jaka Stoka. 8. Petje: „Radostno potovanje". 9. Srečkanje. Vstopnina. 40 v, otroci 20 v, sedeži 40 v. Ker je dohodek namenjen za vzdr- ževanjo „Otroškega vrla" se radodar- nosti ne stavijo mejo. — Odbor. Plesue >ajc goriške slovcuske mladiuc so «udaj v adventnem času prenehale. Začno pa se zopet v pustnem ča8U. — Veliki sijajni pies, za kojega vlada že sedaj največje zanimanje, bode 17. februvarja 1906. Grozna ne^peča. — V nedeljo zvečer ae je dogodila v papirni to- varni v Podgori grozna nesreča. Dalavec, 36-letni Anton Br(LLJ}\\ OEPOSE ^ Bottom a r?^