PRIMORSKI DNEVNIK Leto XVIII. - st. 53 (5137) TRST, sobota 3. marca 1962 Nova vlada se je včeraj predstavila v poslanski zbornici in senatu Fanfani obrazložil obsežen program gospodarsko-socialne obnove dežele Vlada bo pospešila uveljavljenje avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine - Deželna ureditev, šola, gospodarsko načrtovanje, kmetijstvo, reforma javne uprave, socialna in davčna politika nove vlade - Prve ocene Fanfanijevega govora (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Danes se je nova vlada levega centra predstavila poslanski zbornici in senatu. Po običajnih formalnostih je predsednik Leone dal ob 16.30 besedo Fan-taniju, ki se je najprej zadržal na političnem razvoju. ki je privedel do krize konvergentne vlade in nato a° sporazuma med KD, PSDI in PRI o osnovnih programskih točkah nove vlade, ki jih je pripravljena Podpreti tudi socialistična stranka. V nadaljevanju je Fanfari orisal program nove vlade: A— Država in javna uprava. 1. Reforma senata — Po tej reformi bodo hkrati izvolili Poslance in senatorje za dobo Petih let; po tem sistemu se oodo vršile že prihodnje vo-“tve v letu 1963. 2. Deželna ureditev — Vlada Pomerava uveljaviti deželno "reditev, kakor jo predvideva "stava; najprej bodo uvelja-Jdli deželo s posebnim statutom Furlanijo—Julijsko kraji. "o. ki jo “skoraj soglasno za- tati — Za to dejavnost bo vlada namenila večja sredstva, skladno s povečanim nacionalnim dohodkom. C — Načrten razvoj gospodarstva. 1. Smotri, sistem in organi načrtovanja — Končni smoter vlade na gospodarsko-spcial-nem področju je »nadaljnji razvoj gospodarske dejavnosti, da bi dosegli pravičen in skladen socialni razvoj*; vlada ne namerava pri tem omejiti niti oslabiti zasebne pobude, ampak jo podpreti in razširiti; vlada smatra, da je dozorel čas za začetek načrtne gospodarske politike; dosedanji področni načrti ostanejo v veljavi; centralni upravno-politič-ni organ za načrtovanje bo “ministrstvo za državni proračun in gospodarsko načrtovanje*; medministrski odbor za načrtovanje in gospodarski razvoj bo zamenjal CIR (medministrski odbor za obnovo) in bo organ za koordinacijo in načrtovanje v okviru vlade; odbor izvedencev (v katerem bodo ekonomisti, podjetniki in delavci) bo pripravljal bistvene sheme načrta. 2. Pogodbe, socialno skrbstvo, bremena kmetijstva. S posojili bodo omogočili nelast-ninskim kmetovalcem, da bodo postali v 40 letih lastniki zemlje, ki jo obdelujejo (o-brestna mera ne bo presegala 3 odst.); zdravniško oskrbo bodo raztegnili tudi na poljske delavce, vsem kmetom pa bodo priznali družinske doklade; davčna bremena v —..„ o stanju šolstva, na kmetijstvu bodo znižali za 50 podlagi katerega bodo pripra-1 odst.; v ta namen bodo revi-vili nov večleten načrt za raz-l dirali katastrske cenitve; od-voj šolstva. I pravili bodo davek na dedo- 2. Znanstveno raziskovanje I vanje v primeru, da dedič še ............................................................................... i > *\ i j u «al\UI dj sujjidsiit) /.a- "leva furlansko, goriško in tržaško prebivalstvo*. Kar /ade-V.a ostale dežele, bodo predlogi do 31. oktobra ustrezni f^virni zakoni in finančni za-"°n, hkrati pa bodo proučili' *ak,on Realeja, ki predvideva "olitve dru^e stopnje za de-,.ele z navadnim statutom. I^onkretne ustrezne ukrepe ?°do sprejeli v bocenski po-pkjini, ko bodo znani rezul- posebne komisije za Juž- "" Tirolsko. Korektnost in moderniza-P1)« javne uprave — Upravo "do modernizirali in decen-"alizirali; funkcionarjem bo. J0. Postopno izboljšali plače; "rzavni svet bodo reformirali; akone o javni varnosti bodo P*kladili z določbami ustave I Inn in razsodbami ustavnega sodišča; kar zadeva cenzuro jo bo vlada vskladila z zadnjim poglavjem 21. člena ustave (v katerem je govora o zaščiti javne morale). B — Šolstvo. 1. Skrajšanja šolskega načrta — Sredstva, ki so bila predvidena za desetletni načrt, bodo uporabili v treh letih (od julija 1962-1965) za dokončno odpravo nepismenosti; za omogočanje izpolnjevanja šolske obveznosti do i4. leta starosti; za omogočenje izpolnjevanja študija najbolj marljivim dijakom na strokovnih šolah in univerzah; za opremo šol vseh vrst in stopenj s potrebnimi sposobnimi učnimi močmi, poslopij, nujnimi podporami, primernimi programi in obnovljenimi ureditvami; vprašanje podpore zasebnim šoiam bodo uredili v okviru • splošne preureditve italijanske šole* s posebnim zakonom; s posebnim zakonom bodo uredili finansiranje izgradnje nedržavnih otroških vit-cev hkrati pa bodo vrtci uživali finančno podporo države v višini 2.5 milijarde na leto; za štipendije bodo izdali 18 milijard v naslednjih treh letih; posebna komisija bo pripravila do 31. marca 1963 poročilo Kroll poklican v Bonn da «razjasni» svoj položaj Bonnska vlada je objavila Adenauerjevo brzojavko Krollu Posebna komisija bo zadevo proučila - Komentarji tiska n ®®NiN, 2. — Kancler Ade. ""er je salenil poklicati popoka v Moskvi Krolla na "svetovanje v zvezi z novo ]. ®ro, ki so jo te dni sproži-^.°. -ie sklenil davi povsem 'Pričakovano. Razen tega so 0,?h vsem običajem pozneje .Javil; Adenauerjevo brzo-j vko Krollu, ki se glasi; «Fo-v katerem ste se zna- se m°ra razjasniti. Zaradi °"nu potrebna. Od državne- t,8a je Vaša g ""U potrebna. a.aa.nv,- 69 tajnika v zunanjem mini- navzočnost strstvu Carstensa ste dobili nujno vabilo v tem smislu. Pričakujem, da boste takoj odgovorili na to zahtevo in da do tedaj ne boste podali nobene javne izjave.# Bolj kakor ton brzojavke je politične kroge presenetilo dejstvo, da je bila brzojavka objavljena. Medtem so v zunanjem ministrstvu dobili prvo poročilo Krolla v zvezi s kampanjo, ki jo je sprožil nemški tisk pro. ti njemu z obtožbo, da pod d klavna vest včerajšnjega jev® vsekakor Kennedy-vu? tajava, da bo njegova s.'*aa obnovila jedrske posku-* v atmosferi konec aprila, teaovJetska vlada ne bo med-f.v1 podpisala sporazuma o hf^r°žitvi. Vendar ta vest ne 5, tavlja novice, ker se je niii.0 zvedelo že predvčerajš-„ Kljub temu pa je v njej V,v ultimativni način, ki je s „?k°r značilen za politiko ^ Pozicije sile, ki brez dvo-ll»a-ne vodi nikamor. O po-luJ^ah, ki jo bo imela Ken-v "yjeva napoved, pa smo že Uit ■* rek,i. da utegnejo biti t-*e, kakršne Je v zadnjem vu, večkrat napovedal sodi ski tisk: da bo namreč tu. oLs°yjetska vlada prisiljena 8ch ' * Jedrske poskuse. Ni ka*a?eSa dvoma, da gre med-V r°dna politika po tej poti er, zaos*rjtev napetosti med blokoma. le k radi tega. se nam zdi, da taPfčdsfdnik nove vlade Fan-ijT' Včeraj ravnal kolikor to-Hjf" Previdno, ko Je izjavil, da Shf”°va vlada načelno ne na-iitv 'le ženevskemu razoro-ltfj*n?mu sesiamku na vrhu, dJAl na ta način se Je izognil, litri bl Prispeval k še večje-Ijk **niotavaniu že tako in <►.„ zamotanih priprav za n*vo. kf^'ede ostalega programa kr-, aniJeve vlade je za naše s l* zelo važna tista točka, tiij*,er° se nova vlada obve-lg *• da bo že letos poskrbe-dei‘a ustanovitev avtonomne lin* e Furlanije-Julijske kra- s Posebnim statutom. Se-si0~*_le v tel zvezi dolžnost V«dY rP< 6 ” --------------------- .fT*ske narodne skupine, i\ las"o in odločno obrazlo-He"ovi vladi svoje zahteve e naših narodnih pravic. t'ro»tr' se začne o vladnem v t*r,amu razprava, ki se bo vjaftrtek zaključila z (laso. t|»l“m. Medtem ko je že se-J Kotovo, da se bodo socia- listi vzdržali, se še ne more reči, kaj bo storila KP1. Njeni poslanci bodo zelo verjetno glasovali proti, toda značilno je, da je Togliatti še predvčerajšnjim izjavil, da bo glasovanje odvisno ne samo od vsebine, temveč tudi od načina in celo tona Fanfanije-vih izjav. Nenadna novica Je prispela tudi iz Burme, kjer Je general Ne Vin — brez prelivanja krvi — izvršil preteklo noč državni udar in kjer je vojska prevzela vso oblast. U Nuja in več ministrov je vojska aretirala. Pravijo, da je bil udar izvršen proti načrtom za federativni sistem vlade. Poleg tega pravijo, da je udar rezultat nezadovoljstva tistih, ki nasprotujejo naprednim socialnim reformam vlade. Pri vsem tem pa je značilno. da Je Ne Vin že pred štirimi leti prevzel oblast za 18 mesecev prav na poziv U Nuja, ki je nato zmagal na volitvah in ponovno sestavil vlado. Nekje na meji med Švico in Fran ijo se bodo prihodnji teden začela dokončna pogajanja med francosko in alžirsko vlado; tako so se dogovorili včeraj, potem ko je alžirska vlada na svoj! seji določila navodila za svojo delegacijo. Medtem pa so se ostre demonstracije, do katerih je prišlo predvčerajšnjim v Oranu, ponovile včeraj v Mers el Ke-biru. Po množičnih fašističnih napadih OAS so prišle alžirske množice na ulice, joda policija je nanje streljala skup-no z vojaštvom. V Oranu je vojaštvo obkolilo alžirski del mesta in prav tak*> streljalo na Alžirce. Samo do 19. ure Je bilo v Alžiru ubitih 19 ljudi. Fašisti so nadaljevali aten. tate tudi v Parizu in v nekaterih drugih mestih Francije. Zdi pa se, da se akcija francoskih oblasti proti OAS polagoma vendarle krepi. pira stališče glede nemškega in berlinskega vprašanja, ki je različno od vladnega stali, šča, ter da hoče sporazum s Sovjetsko zvezo «za ceno vsake žrtve#. Predstavnik vlade von E-ckardt je izjavil, da Krollov dokument sedaj proučujejo vladni organi, ki bodo pri proučevanju novega ((primera Kroll# in številnih okoli-ščin, ki so izvor te afere, u-l poštevall tudi druge elemente, ki jih je zbrala nalašč za to imenovana preiskovalna komi. sija. Ta komisija razmišlja tudi o možnosti, ali naj sprejme Krollovo zahtevo, da bi sodno postopali proti nekaterim časopisom, ki jih obtožuje obrekovanja. Preiskovalna komisija bo morala predvsem ugotoviti, a-li je Kroll na sestanku z nekaterimi časnikarji res izre. kel osebno mnenje o nekaterih rezerviranih vprašanjih, ki se tičejo odnosov s Sovjetsko zvezo. V političnih krogih v Bonnu ne izključujejo, da bo vlada razmislila o možnosti zamenjave svojega poslanika v Moskvi. Toda malo verjetno je, da bo do take zamenjave prišlo takoj, ker bi to lahko tolmačili kot protisovjetsko potezo. «Afera Kroll# je namreč kočljiva zadeva v sovjet-sko-nemških odnosih, ker velja Kroll za velikega zagovornika sporazuma s Sovjetsko zvezo. Nekateri časopisi se danes pritožujejo zaradi pretirane publicitete, ki so jo ustvarili okoli «afere Kroll#, ter zahtevajo, naj se izvede preiskava, da se ugotovijo krivci, ki so sprožili to afero. «Frank. furter Allgemeine Zeitung# piše, da so se uradni predstavniki do sedaj trudili, da zakrijejo nekatere najbolj neposredne krivce te zadeve, in dodaja, da se javnost sprašuje, ali je Kroll res izjavil kaj takega, kar ne bi smel, in ali se izjave, ki se pripisujejo Krollu, ne bi morale pripisati drugim; «morda samemu kanclerju, ki ni še odvzel svojega zaupanja poslaniku in i. ma verjetno vzroke, da mu ga ne odvzame#. »Deutsche Zeitung# lz Koel-na pripominja, da osebne izjave Krolla glede sovjetsko-nemških odnosov niso poseb. ne važnosti. Važno je vedeti, kdo so tisti, ki so spletli to veliko spletko, katere prva tarča je poslanik v Moskvi. «Kdo ima interes za njegovo odstranitev?# se sprašuje list. «Lahko se domneva, da prava tarča napadov v zadnjih dneh ni Kroll, temveč razvoj zunanje politike zvezne repu. blike.» i nadalje obdeluje zemljo. 3. Električna energija. Proizvodnja električne energije je pridržana državi; v roku treh mesecev bo vlada predložila parlamentu ukrep o racionalnem poenotenju državnega električnega sistema, v Pciroeru nacionalizacije pa bo zaščitila pravice delničarjev in samostojno gospodarsko ravnotežje morebitne ustrezne ustanove; ob izteku roka ne bodo obnovili z zasebniki kon. cesij za proizvodnjo električne energije. 4. Industrije, monopoli, delniške družbe. Vlada bo podprla zakonski osnutek o monopolih, ki ga je predložila Segnijeva vlada; nadaljevala bo s politiko industrializacije Juga; predložila bo zakonski osnutek o reformi delniških družb. 5. Davčna politika. Izboljšanje sistema davčnega izterjevanja. ti. Socialna politika. Pospešena odobritev zakona o reformi INA-Casa; zgraditev novih bolnišnic; preureditev ce lotne bolniške oskrbe; pove. Čanje najnižjih pokojnin in pokojnin socialnega skrbstva od 1. julija letos; na področju dela; obnovo določil o raztegnitvi «erga omnes# kolek, tivnih pogodb; zaščito svobode v podjetjih: odpuste zaradi poroke; zaposlitev — je treba reševati po predhodnem sporazumu s sindikalnimi or. ganizacijami; vlada namerava spoštovati in ščititi sindikalno svobodo. 7. Trdnost valute in ravnotežje proračuna. Vlada namerava bedeti nad trdnostjo va. lute tudi z ohranitvijo uravnovešenega državnega proračuna. D. Notranja politika. Z o-menjeno dejavnostjo namerava vlada hkrati prispevati k utrditvi demokratičnega življenja in pridobiti novo zaupanje državljanov v «naše inštitucije in nov pravičen razvoj našega napredka na vseh področjih#. E. Zunanja politika. Vlada namerava še nadalje podpirati proces evropske integracije in še nadalje izpolnjevati svo. je »politične in vojaške dolž-nosti# v okviru atlantskega zavezništva, hkrati pa name. rava prispevati po svojih močeh k utrditvi miru v svetu in k rešitvi vseh še odprtih vprašanj. Italija mora pomagati svojim zaveznikom, predvsem ZDA, da bi se začela težavna pogajanja med Vzhodom in Zahodom in je pripravljena udeležiti se tudi predlagane konference 18 de. žel, da bi dosegli sporazum o razorožitvi. Vlada namerava nadaljevati s politiko podpore zaostalim deželam. Na koncu se je Fanfani zadržal še na polemikah, ki so spremljale sestavo vlade levega centra in osmešil nasprotnike te politike, ki so se, ob pomanjkanju drugih trdnejših argumentov, zatekli celo k ((preštevanju im tonu besed v zvezi z atlanttzmom ali komunizmom#. Nato je imel Fanfanii isti govor tudi v senatu. Diskusija o programski izjavi vlade se bo začela jutri ob 10. uri, če predstavniki parlamentarnih skupin ne bi sklenili, da se diskusija preloži na ponedeljek. Saragat, Reale in Nenni so pozitivno ocenili govor Fanfa-nija, prav tako tudi razni predstavniki KD; za Robertija (MSI) 5« govor »povsem nezadovoljiv«, predvsem kar zadeva zunanjo politiko; za Martina (PLI) pa je »nedvomno zanimiv, vendar pa ga je treba pozorno citati in o njem razmišljati, da bi ga mogli oceniti#. Togliatti je dejal med drugim, da so obrazložene teme «skoro vse aktualne; da jih je bilo treba postaviti in da zahtevajo rešitev; nimam pa jasnega vtisa, da ima nova vlada voljo načeti jih in jih rešiti z resnično novimi in položaju ustreznimi usmeritvami, s pospešnimi, takojšnjimi in pogumnimi ukrepi#. Na volitvah novega predsednika odbora demokristjanskih poslancev je kandidat večine Zaccagnini prejel 140 glasov, kandidat Scelbbvega »ljudskega centrizma# Scalfaro pa 99 glasov. A. P. General Ne Vin odstavil U Nujevo vlado Vojska je prevzela vso oblast v deželi U Nu in več ministrov aretiranih ■ Udar je verjetno naperjen proti naprednim reformam RANGUN, 2. — Vrhovni poveljnik burmanske vojske general Ne Vin je izvršil preteklo noč državni udar in vojska je prevzela vso oblast. Ustanovljen je bil revolucionarni svet, ki mu predseduje Ne Vin. General Ne Vin je govo- ril po radiu in izjavil, da je »stalno slabšanje gospodarskega in političnega položaja prisililo vojsko na nastop«. Pozval je prebivalstvo, naj bo mirno in naj nadaljuje svoje posle, in je dodal, da bo «vojska storila vse mogoče, da ugodi željam in interesom burmanskega ljudstva«. Državni udar je bil izvršen brez prelivanja krvi. V nočnih urah je vojska obkolila rezidence vseh ministrov s tanki in topovi, prav tako je obkolila vsa javna poslopja. Več ministrov je v hišnem zaporu in prav tako tudi več visokih funkcionarjev. V mestu pa je danes vse normalno, trgovine in banke so odprte in prebivalstvo vrši svoje običajne posle. General Ne Vin je pozval učno osebje in študente, naj ne prekinejo šolskih izpitov ob za- ključku leta. Izpiti v šolah se redno nadaljujejo. Samo promet na letališču je prekinjen. Ni še znano, kje je predsednik vladp U Nu. Minister za javna dela Zahre Lian je sporočil, da so ga odpeljali na sedež glavnega štaba, kjer mu je general Ne Vin izjavil: • Federalizem je nemogoč. U-ničil bi enotnost*. Sporočil je. da je v glavnem štabu videl tudi zunanjega ministra in ministra za državo Shan, preden so ga izpustili. Tam so bili tudi drugi voditelji iz države Shan, ki se zavzemajo za federalizem Vojska je obkolila tudi parlament in za-branila poslancem vstop. Politični opazovalci menijo, da je med vzroki udara tudi zahteva nekaterih voditeljev iz države Shan, nai se vladi da federalna oblika namesto enotne oblike. Baje so voditelji iz države Shan, ki so se zbrali v prestolnici, zagrozili z uporom in odcepitvijo, če ne bi U Nujeva vlada sprejela njihovih zahtev. Prav te voditelje je vojska aretirala. Burma je država na federalni podlagi in imenuje se “Burmanska federalna zveza*. V njej so združene Burma kot taka in države Karen, Shan in Kacin ter avtonomno o-zemlje Cin Zatrjuje se, da udar vojske ni prišel nepričakovano, ker da se je o taki možnosti že več časa govorilo. Trdijo, da je nastalo nezadovoljstvo med vsemi tistimi, ki so nasprotovali naprednim socialnim reformam vlade. Včeraj je n. pr. vlada nacionalizirala vsa uvozna podjetja. Začeli so že govoriti, da se vlada • usmerja h komunističnemu režimu* U Nu se je rodil leta 1906 kot sin bogatega trgovca z rižem. Na oblasti je bil v večini kratkega razdobja, odkar je Burma neodvisna, t.j. od leta 1948, ko se je odcepila od Commonwealtha. V zunanji politiki se U Nujeva vlada vedno drži stroge nevtralnosti. U Nu je velik prijatelj Nehruja, s katerim je v stalnem stiku. General Ne Vin je že 1.1958 prevzel oblast na poziv U Nuja. Vladal je osemnajst mesecev, do leta 1960. ko so bile nove splošne volitve, na katerih je odnesel U Nu ogromno zmago in je nato spet sestavil vlado. Ministri, ki so jih vojaki a-retirali in ki so pod njihovim nadzorstvom, so: Predsednik vlade U Nu, finančni minister Takin Tin, minister za trgovino U Tvin, minister za kmetijstvo Takin Tin Maung, minister za industrijo U Rašid in pravosodni minister E. Maung. Vse so aretirali nepričakovano danes zjutraj. Baje so aretirali skupno 50 oseb, toda so jih izpustili čez nekaj ur. V novem revolucionarnem svetu ima general Ne Vin ministrstvo za obrambo, za finance, za proračun in pravosodno ministrstvo. Zunanje ministrstvo je prevzel edini civilni član U Ti Han. Baje so zvečer nekatere ministre izpustili, toda U Nu je še vedno zaprt. Udar je ter-jal eno samo smrtno žrtev, ki je U Nujev sin, ki so ga ustrelili vojaki, ko so prišli, da aretirajo njegovega očeta. ................................................................ Začenja se nova nevarna oboroževalna tekma Predsednik Kennedy napovedal za konec aprila nove ameriške jedrske^ poizkuse v atmosferi Ultimativni pogoji za sporazum o prekinitvi eksplozij - Kennedy je napovedal tudi, da bodo ZDA predložile na ženevski konferenci «vrsto konkretnih načrtov, ki bodo velik korak na poti k miru» Protest Japonske vlade proti ameriški odločitvi WAS(HINGTON, 2. — Predsednik Kennedy je nocoj sporočil, da bodo ZDA obnovile jedrske poizkuse v atmosferi proti koncu aprila, «če Sovjetska zveza ne podpiše do tedaj sporazuma o prepovedi jedrskih poizkusov#. Predsednik je dodal, da, čle bi «Sovjetska zveza spre- jela na prihodnji konferenci v Ženevi sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov, bi to bil monumentalen korak na poti miru, in tedaj bova tako Mac Millan kakor jaz imela za pravilno, da se sestaneva s Hrušče-vom, da podpišemo dokončen sporazum#. Dalje je Kennedy izjavil, da je odredil novo vrsto jedrskih poizkusov, ki se bodo začeli nad Tihim oceanom, takoj ko bodo končane priprave, t. j. proti koncu aprila. Poizkusi se bodo končali v dveh ali treh mesecih. Omenil je zatem, da je bil namen nekaterih sovjetskih poizkusov meriti učinke jedrskih eksplozij v veliki višini, v nekem primeru v višini nad sto milj. «Toda čeprav so se zbrali podatki o učinkovanju jedrskih eksplozij na radarje in na komunikacije, kar je važno za spopolnitev sistema za obrambo s protiraketnimi izstrelki, niso ti poizkusi po našem mnenju predstavljali spo-polnjenjega sistema.# Kenmedy Je tudi Izjavil, da spričo zadnjih sovjetskih jedrskih poizkusov ne bi mogel noben ameriški predsdenik sprejeti drugačnega sklepa. Dodal je, da sovjetski poizkusi lanske jeseni niso sami na sebi dali Sovjetski zvezi prednosti na jedrskem področju. Toda sovjetskim laboratorijem so nudili veliko količino podatkov in izkušenj, na katere bodo lahko naslanjali v prihodnjih dveh ali treh letih važne analize in poizkuse ter se pripravljali na prihodnjo vrsto eksplozij, ki bo potrdila in pospešila napredovanje izkušenj pridobljenih v labora-torijh. Ken,nedy je izjavil, da bodo ZDA delale tri vrste poizkusov: 1. Poizkušanje ob- stoječega jedrskega orožja. 2. »Najvažngjši poizkusi od vseh#: poizkusi o učinkih t.»j., da se ugotovijo učinki sovražne jedrske eksplozije na ameriško sposobnost pjPživeti in reagirati. 3. Atmosferski poizkusi za spopolnitev najbolj u-činkovitega orožja, ki je spri-čo sovjetskih poizkusov ((nujno potrebno za varnost dežele#. Kennedy je trdil, da je ameriška nadmoč, kar se tiče jedrskega taktičnega orožja neoporečna, toda Sovjetska zveza je močno napredovala pri spopolnjevanju velikega orožja z majhno težo in z močno eksplozivno zmogljivostjo: od enega do petih megaton in več. Zatem je Kennedy zavrnil SrSJKSS. da so ZDA pripravljene dis- kusom, in je dodal, da so se ZDA dolgo časa vzdržale teh poizkusov, »medtem ko se je Sovjetska zveza tajno pripravljala na nove eksplozije*. Trdi) je celo, da se bodo možnosti miru celo okrepile s to obnovitvijo poizkusov, «ko bo Sovjetska zveza uvidela, da se zahodne države ne bodo mirno pogajale v dobri veri, medtem ko ona zavrača inšpekcije in prosto pripravlja nove poizkuse*. Končno je predsednik izjavil, da bodo ZDA predložile na razorožitveni konferenci v 2enevi novo vrsto konkretnih načrtov, ki «bodo predstavljali ogromen korak na poti k mirii* Sporazumno z Veliko Britanijo bodo predložile nov načrt ločene pogodbe za dokončno ukinitev vseh poizkusov z jedrskim orožjem, ki bo vse- kutirati o tem načrtu tudi pred začetkom konference in bodo pripravljene podpisati ga pred datumom, ki je napovedan za obnovitev poizkusov. Ce bi bila SZ pripravljena sprejeti to pogodbo in jo podpisati pred koncem aprila in jo takoj uveljaviti, tedaj ZDA ne bi obnovile napovedanih poizkusov. Iz Tokia poročajo, da je japonski poslanik v Washingto-nu danes popoldne protestiral v imenu svoje vlade v Beli hiši proti ameriški obnovitvi jedrskih poizkusov. ---«»--- Koča Popovič na obisku v Kairu BEOGRAD, 2. — Državni tajnik za zunanje zadeve Ko- ča Popovič je odpotoval v Kairo, kjer bo skupno z zunanjim ministrom ZAR Ma-hmudom Favzijem obravnaval nekatera skupna vprašanja, ki so bila predmet razpravljanja med nedavnimi razgovori n.ed predsednikoma Titom in Naserjem. S Kočo Popovičem so odpotovali: opolnomočena ministra v državnem tajništvu za zunanje zadeve Budimir Lončar in Djuro Ninčič ter svetnika Aleksander Boževič in Bogoljub Jeftič. Po vesteh iz egiptovskih virov bosta Popovič in Favzi razpravljala o poteh in načinih za sodelovanje izvenblo-kovskih držav na gospodarskem področju kakor tudi o sodobnem mednarodnem položaju, posebno o vprašanjih v zvezi z blžinjo konferenco o razorožitvi v Ženevi. .. .......................................... Prihodnji teden zaključna faza francosko-alžirskih pogajanj ^wuuummemmrnunmtuummnnttmdmno Fašisti nadaljujejo pokole nad Alžirci ob podpori policije in vojske Ben Bela bo izpuščen ob podpisu sporazuma o ustavitvi sovražnosti ločila navodila za svojo ^^SacUo^^fbo3 vodila^konč^ na pogajanja s francoskimi predstavniki. Med alžirsko V poučenih krogih pravijo, da bo alžirska delegacija odpotovala iz Tunisa prve dni prihodnjega tedna. Danes je že piispel iz Tunisa v Ženevo ravnatelj za politične zadeve v alžirski vladi Budmendžel. Ob prihodu ni hotel nič izjaviti, vendar je dal razumeti, da bo njegova navzočnost v Ženevi Pogreb rudarjev, ki so postali žrtev eksplozije v rudniku v Banovičih kratka. Kar se tiče določitve dneva za obnovitev razgovorov, poudarjajo v Tunisu, da to ni odvisno samo od njih. Zdi pa se, da se pričakuje, da bodo v prihodnjih oseminštiridesetih urah objavili v Tunisu in Parizu uradno sporočilo o novem sestanku. Zdi se, da je že določeno, da se bo alžirska delegacija namestila v Švici, razgovori pa bodo v Franciji. V Ženevi zatrjujejo, da bo končna faza po. gajanj verjetno v Lugrinu, kjer sta se obe delegaciji sestali tudi lanskega junija. Veliko pozornost je priitegnd. lo kratko potovanje Joxeja v Alžir. Glede tega obiska zatrjujejo, da je imel Joxe več raz. govorov z generalnim delegatom Morinom in z njegovimi sodelavci ter z okoli sto generali in višjimi častniki ter jim sporočil navodila de Gaulla. Kar se tiče pogajanj zatrjujejo, da je vojaški del sporazumov razdeljen na dva dela: prvi se tiče splošnih načel za prihodnje obveznosti, drugi pa določb glede ustavitve sovražnosti. V obeh dokumentih so baje še nekatere praznine, in prav te praznine bodo morali izpolniti Kar se tiče izpustitve Alžir-cev, ki so zaprti v Franciji in katerih je okoli dvajset tisoč, se zatrjuje, da jih bodo izpustili po podpisu sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Izpustili bodo na podlagi amnestije tudi okoli sto francoskih jetnikov, ki so jdh obsodili zaradi podpiranja alžirske osvobodilne fronte. Zapornikov ne bodo izpustili istočasno, temveč postopoma, tako da bi morali bi- ti en mesec po podpisu sporazuma vsi na svobodi. Maroška tiskovna agencija poroča, da bodo Ben Bela in njegovi tovariši izpuščeni prihodnji teden ob podpisu sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Agencija dodaja, da bo mlajši brat kralja Hasana odšel sredi prihodnjega tedna v Pariz in bo spremljal alžirske voditelje v Rabat. V alžirskih mestih so tudi danes nadaljevali napadi na Alžirce. V Mers El Kebiru, deset kilometrov zahodno od Orana, so fašisti izvršili množične napade na Alžirce. Ti so nato šli na ulice in demonstrirali proti OAS. Toda policija je nanje streljala, in pozneje je prišlo vojaštvo, ki je tudi streljalo nanje. Že zgodaj zjutraj so fašisti ubili štiri Alžirce, mnogo pa jih ranili. Sinoči pa so zažgali hišo nekega Alžirca, kjer je zgorel trimesečni otrok v zibelki. Fašisti so razdejali in oplenili mnogo trgovin Alžircev, ki so se branili, kakor so mogli pred fašisti jn zatem pred policijo in vojsko. Tudi v Oranu je francoska vojska obkolila alžirski del mesta in streljala na Alžirce. Ti so v samoobrambi streljali na vojake skozi okna in s streh. Ubit je bil en francoski vojak. Ni znano, koliko Alžircev je padlo. Fašisti so napadli Alžirce v raznih delih mesta. Dopoldne so ubili sedem Alžircev, dvanajst pa jih ranili. V Mers El Kebiru je bilo ubitih mnogo Al-žircev, agencije pa poročajo, da jih je bilo samo pet. Po podatkih, ki so prispeli v Alžir do 20,30, je v vsej Alžiriji zgubilo življenje danes 43 ljudi, 54 pa jih je bilo ranjenih Med temi 'je ogromna večina Alžircev. Med ubitimi Alžirci sta tudi dva osem. desetletnika in en sedemletni deček. V omenjenem šte- vilu so tudi štirje mrtvi in enajst ranjenih, ki so vsi Alžirci, ki so jih francoski skrajneži nocoj umorili v Boni med pokoli, ki so jih začeli nad domačim prebivalstvom. Tudi v Franciji nadaljujejo ultrasi atentate. Do včeraj o-polnoči so izvršili sedem a-tentafov, na področju Pau pa štiri. Danes popoldne so izvršili druge štiri atentate, od katerih dva proti časnikarjem. Ena bomba je eksplodirala pred stanovanjem urednika »Humanite*, druga pa pred stanovanjem urednika • Combat*. Od včerajšnjih sedmih a-tentatov je bil eden izvršen proti nekemu advokatu, ki o-bičajno brani člane alžirske o-svobodilne fronte. O štirih atentatih policija ne ve, proti komu so bili naperjeni. Zato domnevajo, da so začeli ultrasi delati atentate kar na slepo, da bi dokazali, da so še vedno močni. Danes je 553 univerzitetnih docentov s pariškega področja podpisalo skupno izjavo proti tej teroristični dejavnosti, ki jo je delegacija izročila de Gaullu. Akcija francoskih oblasti proti OAS v Franciji se polagoma krepi, predvsem v Parizu. Število aretiranih je ved. no večje. Vsi policijski oddelki so v stalni pripravlj« nosti, — komisa nosti, policijski častniki in arji so stalno mobilizirani; ukinili so vse dopuste. V Parizu so pripeljali nova ojačenja. Toda mnogi se sprašujejo, ali ne bi bilo umestno najprej izvesti temeljito čistko med varnostnimi silami In v vojski. Zaradi številnih atentatov i plastičnimi bombami so mnogi pariški listi objavili navodila, kako naj se ravnajo tisti, ki najdejo plastične naboje pred svojim stanovanjca. Drama Francije Tudi Italijo je v letu 1922 razjedal in izčrpaval proces notranjega razkrajanja, nekakšen «puč» na dolgo razdobje, kakor Francijo v teh mesecih. Mučna kriza javne avtoritete, ki je imela v o-beh primerih korenino v dvo-umju vladne in državne politike. Salandra in Federzo-ni sta pregovorila kralja, da je umaknil podpis za obsedno stanje; bila sta namreč predstavnika mnenja, ki je prevladovalo med vidnimi osebnostmi liberalne države — ne samo Giolittija, temveč tudi Benedetta Croceja — da je treba izrabiti fašizem, da se zajezi boljševiiki val. Bo-nomi je dopuščal ropanje vojašnic, kakor se dajejo francoske vojašnice ropati pripadnikom OAS. Preveč je fran. listov, ki obravnavajo pod-jeetja OAS z enako dobrohotno zadržanostjo, kot je pisal v letu 1922 »Corriere del-la Sera*. Sokrivda, zdaj še' dvoumna, jutri očitna, se spušča od ministrskega predsednika k visokemu uradništvu in sodstvu, in kakor pri nas jo najbolj učinkovito pomno-žuje strahopetnost. Salan ima v burbonski palači že močno stranko; jutri bi utegnil imeti večino. Ko bi francoski položaj ne bil tako kaotičen in zato neprozoren, bi se zdelo, da smo na pragu rešitve, kakršna je bila tista 28. oktobra*. Lahko da se to zavlačuje v pričakovanju kakega udarca, kakega dejstva, kake narodne razvnetosti, ki bi združila vojake in jih pognala naprej. Vendar je notranji razkroj dosegel že tako visoko stopnjo, da ni mogoče več odlagati odločilnega ukrepa. Trenutno je spodbuda samo v rokah desnice in njene pla-stikarske avantgarde. Ce bo kriza nemoči, v kateri se utapljata de Gaulle in njegova vlada, le-tema o-nemogočila, da bi ta odločilni ukrep poskusila ali naredila onadva, bo to pomenilo propad gaullistične restavracije, bodisi če general konča kakor Facta, bodisi če konča kakor Salazar — kot talec v položaju, ki ga ne obvladuje. Y Italiji je bil 28. oktober znamenje, da se je predala tako imenova liberalna pravna država. Tudi v Franciji bi šlo ob takem preobratu za dosti več kot za de Gaulla. To bi bila neslavna predaja stare, ponosne družbe in njene državne zgradbe. Ta general ni opravil nalog, ki mu jih je zadajal državni udar iz leta 1958: da bi bil reorganiziral državo v učinkovito, čeprav avtoritativno državo; spet uposta-vil disciplino med vojaki; sklenil mir v Alžiriji. Vendar bi ga bilo tudi to zadnje samo lahko rešilo. Iz- gubljal je čas in zamujal priložnosti, ko je popuščal in se vedno spet izmikal, s tem pa vse bolj slabšal možnosti za pogajanja, od začetka pa do letošnjega januarja, ko je koncesijam, ki jih je’ spočetka dal alžirski vladi (samoodločba, neodvisnost, e-notnost), vzel vso veljavo s tem, da ni hotel dati nika-kega jamstva za prehodno dobo. Ker je de Gaulle ujetnik nejasnih sil, ki so ga pripeljale v Elizejsko palačo, ne' zna dati pravine rešitve, krivične pa noče. Mogoče bi se bil lahko poskusil rešiti iz zagate s tem, da bi bil mobiliziral ljudske sile, ko bi bil jasno govoril narodu, pošteno orientiral alžirske Francoze in javno mnenje v Franciji, odločno postavljajoč ljudstvo proti fašistom. A tega ne more storiti, ker je v rokah varljive desnice, ne zna storiti, ker je general. Kot ujetnik svojih platonskih kategorij — Francija, Armada, Veličina, Čast — si s svojim zgo-vorništvom zida gradove iz kart, ki se podirajo od bornih plastičnih eksplozij. Gre za Alžirijo, in naša sodba o tem ne more biti lahka ali nepremišljena. Ka-dar je nekje na stotisoče ljudi ene narodnosti, že dolgo naseljene, gotovo lahko pričakujemo divji odpor proti temu, da bi se izkoreninile koristi, nagnjenja, navade tako velike množice ljudi. Stvar je zelo dramatična, Salani imajo lahko delo, in iz Alžirije bi lahko izšel nov državni udar ali prevrat, po stopinjah tistega iz leta 1958. De Gaulle in njegova vlada nosita krivda za to, da sta pustila alžirske Francoze pred izbiro — kakor pravi Mendes France — med kovčkom in krsto. Tistih, ki so po 1. 1958 pospravili reči v kovčke, je kakih sto tisoč. Ali če hočemo spraviti sodbe in antikolonializem nekega dela naših vodilnih krogov v prave razsežnosti, pomislimo, kakšno bi bilo naše javno mnenje, ko bi se ne bil sesul Mussolinijev imperij. Tega dolgo nismo razumeli, saj je grof Sforza še 1949, zaupajoč tradicionalni afriški ljubezni do dobrotne in velikodušne italijanske nadvlade, zahteval mandat nad Libijo. • Ko je italijanski faši- sem prevzel oblast (Op. ur.). Pri nas je še dosti zagovornikov portugalskega kolonializma. Se bolj trdovratne so korenine opravičevanja kolonialističnega izkoriščanja. Zdi se mi, da smo pri nas, tudi med vodilnimi krogi, še daleč od tega, da bi bili do kraja razumeli, kaj pomeni konec kolonialistične dobe, tudi v njenih posledicah za mednarodno politiko. In vendar nas je poraz, ki je nasilno rešil vprašanje, kako naj se znebimo kolonij, pretresel, spravil nas je v stanje prebolevnika po kirurški operaciji. Lahko bi se reklo, da je Francijo uničila zmaga, ali še bolje, domneva in videz o zmagi, ki je sledila porazu, nič manjšemu od našega; v tem je slava, pa tudi odgovornost generala de Gaulla, Zmagovita Francija je doživela prav klavrn poraz pri Dien-Bien-Phuju; ko je šlo za ureditev v Tunisu in Maroku, kjer so bile koristi večje, je Men-des-Francea pregnal bes politikantov. Prišel je de Gaulle in s širokimi pogledi ter z neko jasnovidnostjo uredil kolonije Črne Afrike, kjer je bela naseljenost najmanjša in koristi bolj omejene. Nima pa uspeha, ko gre za Alžirijo, ki ni Afrika, temveč prekomorska Francija, kakor pravijo Francozi, In kakšna podoba nerazu-mevanja pri vodilnem razredu, ki je bil pri nas na glasu, da je tako bistroumen in bistroviden! Ne čudimo se odporu francoskih kolonov, ki jih čakata pobeg ali razlastitev. Čudimo se čudenju Francozov, ko so šele zdaj izvedeli, v kakšni revščini živi velika množica Alžircev po stoletju kolonizacije, ko so se šele zdaj zavedeli, da je tam nastala trdna narodna zavest, prvi in odločilni pogoj za zmago Alžircev. V letu 1954 se vzdigne vstaja. Francozi pa ne najdejo druge razlage zanj kot komunistično podpihovanje. Širina, resnobna podoba lahkomišljenosti v narodnem obsegu, lahko tako rečemo. In za lahkomišljenostjo sramota nasilstev v Alžiriji, vrednih nacističnih časov, besnost pokolov, neutolažljivo sovraštvo. Tu ni znal reči de Gaulle nobene besede, dati nobenega povelja. Mor-da je ta krivda hujša od drugih odgovornosti. Francoski narod bo imel pravico, da izreče nad njim hud J’ac-cuse. Vendar kateri francoski narod? Med najglobljimi razlogi za to, da tako težko presojamo Francijo, je očitna neprizadetost nekega, mogoče velikega, dela francoske družbe. Ko je prišla vojna leta 1940, se je zdela množica francoskih vojakov zelo daleč od tistih, ki so se bojevali na Marni in pred Verdunom. Tudi zdaj jih ne mika vojskovati se. Kadar pride tveekend, tudi revolucionarji mislijo samo na weekend. Velika večina hoče mir v Alžiriji, zato da bi ji ne motili njenega miru. Ce se to razpoloženje zanese v vojsko, se lahko primeri, da bo zaustavilo generale, kakor se je to zgodilo v drugem, ne-uspelen alžirskem puču. Podoba .je žalostna. Vendar še ni vse izgubljeno, ker je rešena čast. Čast Francije so izobraženci, politiki, 1 ki so se odločili za trdno in j pogumno stališče obsojanja, ugovarjanja in boja z oseb- | nim in telesnim tveganjem, kot žal izpričuje vsakdanja kronika. Niso osamljeni, zakaj njihov vpliv je močan med mladimi, po šolah, v nekaterih sindikalnih in strokovnih združenjih. Niso osamljeni, koliko pa je upravičeno upanje, da se bo mogoče ogniti državljan, ski vojni, ali biti politično pripravljen nanjo? Ko je bil Mendes - France v Italiji, je nakazal — kot se boste spominjali — dve možnosti akcije: na politično homogen način orientirati osnovno skupinb mladih in demokratičnih skupin, ki niso usužnjene birokraciji tra-dicionalnih strank; doseči na političnem vrhu sporazum političnih predstavnikov, ki zastopajo veliko večino: po-staviti takd pred negotovost in pričakovanje Francije trdno in zaupanje zbujajočo politično alternativo. Fotem je prišel v Rim Sartre. Ta je bil bolj črnogled, celo radikalno negativen. Tudi če bi te skupine v naglici zvarili, niso dovolj močne, da bi preprečile nesrečo. Lahko bi bile samo v oporo vojski in policiji, če bi te dve ubogali povelja. Sporazum med političnimi voditelji je treba obsojati in zavračati, če se opira na ljudi, kot sta Mollet in Pinay, ljudi, ki so izgubili ves ugled in ki so največ krivi za zavoženi francoski položaj; če se tak sporazum opre na predstavnike, ki niso kompromitirani, ne bo učinkovit, ali pa bo namenjen za boj, ne za vladanje. Ne v državni organizaciji, ne v starih strankah, ne v novih skupi, nah ni ničesar, kar bi bilo vredno ali mogoče podpreti. Vsekakor je odločilen delež, ki ga kdo pripisuje komuni- stom, še vedno najmočnejši francoski stranki. Francoski komunisti so se znašli v o-samljenosti, bolj ostri kot njihovi tovariši v Italiji, zaradi svojega stalinističnega sektarizma. Vloga, ki jo utegnejo imeti, ostaja eno izmed največjih bremen francoskega položaja, eno izmed tistih, ki so pomagala ohromiti de Gaulla. Mendes-France, kakor je videti, ne misli na zavezništvo, vendar ne izključuje njihove podpore. Sartre pa sodi, da morejo biti največja sila samo komunistične pariške delavske množice. Mendes-France si še vedno prizadeva, da di preprečil državljansko vojno. Sartre ne verjame niti tega, da bi jo bilo mogoče pripraviti. Treba jo je pustiti, naj se vname: sama od sebe si bo našla sile in voditelje. Lahko da se dobro izteče, če se bodo zganile velike delavske množice. Vojska in policija nista kompaktni in trdni sili. Francija je že v državljanski vojni, vsaj toliko kot je bila Italija leta T922. Italija je prebila to preskušnjo, in ta preskušnja ji daje večjo mirnost in zaupanje: nekemu delu Italij'anov daje osnovno enotnost, tudi če je teritorialno in družbeno omejena, vzdržuje moralno silo na neki višini, ki je Francija, naveličana domoljubnih fanfar, ne čuti več Ne spodbuja je samo mračna skušnjava prepada, temveč tudi nejasna zavest, da je nadvse nujen prerod, če hoče spet vstati. Lahko da čakajt Evropo in nas z njo težki trenutki. V Alžiriji se bije najhujši, morda odločilni boj kolonializma: tudi Južna Afrika pošilja svojo pomoč »skrivni vojski*, kakor jo pošiljata Franco in Salazar. Ce bi propadla u-panja demokracije v Franciji, bi to pomenilo okrepitev nemškega militarizma in utrditev venca reakcionarnih režimov okoli Italije. Revija 11 Ponte 1-1962 FERRUCCIO PARRI Reševalne skupine iščejo trupla v plitvem morju pred Nevv Yorkom, kamor J« treščilo letalo. Pri nesreči je bilo, kot je znano, 95 smrtnih žrtev Tudi v Franciji atomske podmornice PARIZ, 2. — Prve francoske atomske podmornice bodo zgradili v Cherbourgu. Odgovorne oblasti so to vest sporočile županu in sindikalnim organizacijam ter obljubile, da bo s tem naročilom zagotovljeno delo ladjedelnicam za osem let. Obisk protestantov ruski pravoslavni cerkvi NEW YORK, 2. — Trideset visokih cerkvenih dostojanstvenikov protestantskih cerkev bo letos poleti obiskalo Sovjetsko zvezo. Do obiska bo prišlo na vabilo ruske pra voslavne cerkve in bo trajal tri tedne. Obisk je odobril generalni svet »National Co-uncil of Churches*, ki združuje 32 različnih protestantskih in pravoslavnih cerkev v ZDA. Februarja prihodnjega leta pa bodo obisk vrnili predstavniki ruskih cerkev. ftfiffffe ^ tjlotlnlihCG ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiifnmiiiiiiMiiiiiiiniHiiM Uspeh v otroški kliniki v Padovi ilovorojenki so in (o ohranili izmenjali kri pri življenju Mala Francesca De Santis iz Assisija se je vrnila iz Prage, ne da bi ji neko novo zdravilo mnogo pomagalo PADOVA, 2. — Neko novo-rojenko iz Scorze (Benetke), ki je bila na tem, da bo živela le nekaj ur zaradi neke krvne bolezni novorojenčkov, so na otroški kliniki v Padovi rešili s popolno izmenjavo krvi. Operacijo je bilo mogoče izvesti zaradi pravočasnega zanimanja AVIS (združenje prostovoljnih krvodajalcev), ki je v rekordnem času našel enega izmed krvodajalcev zelo redke krvne skupine «0 RH neg.», ki je bila potrebna za deklico. Novorojenka Marcella Magno, ki so jo pripeljali na otroško kliniko v Padovi ob 19. uri, je bila že v obupnem stanju. Sedaj pa se je njeno stanje hitro popravilo in izjavili so, da je izven nevarnosti. RIM, 2- — Mala Francesca De Santis, ki ima levkemijo, se je danes z letalom vrnila iz Prage na letališče Fiumici-no. Bila je jiribližno mesec dni na otroški kliniki v Pragi, kjer so jo zdravili z nekim zdravilom, ki ga še preskušajo. Upali so, da ji bodo rešili življenje. V začetku se je že res zdelo, da je deklici mnogo bolje in da ni več smrtne nevarnosti, Toda danes zvečer je v bolnišnico Della Misericordia v Assisiju prispelo telefonsko sporočilo za italijanske zdravnike, da je deklici ponovno hudo in da jo je treba spraviti v kako bolnišnico v Rimu takoj po prihodu. Iz Assisija so telefonirali na letališče, kamor je malo pred prihodom prispel tudi prof, Buzzao, upravnik bolnišnice iz Assisija. Z avtoambulanto je šel k letalu, s katerega so na nosilnici prenesli deklico v avtomobil in jo takoj odpeljali v bolnišnico. ----«»--- Protesti študentov v Španiji MADRID, 2. — Med španskimi univerzitetnimi študenti se nadaljuje protestno gibanje, Poslanec ln bivši minister Pacclardi najbrž ni ugani) najboljše, ko se je spustil v tožbo z listom «Paese Sera«. Mogoče bo list obsojen, toda to bo za Pacciardija Pirova zmaga Zaradi ciklona «Jenny» 2 7mrtvih in 9pogrešanih SAINT DENIS DE LA REU-NION, 2. — Strašne sledove je pustil za seboj na otoku Reunion ciklon «Jenny»; 27 mrtvih, 9 pogrešanih ter več sto ranjenih. Poškodovanih je mnogo stavb. Veter je katedralo na pol podrl, hudo pa so poškodovane še tri druge cerkve. LIMA, 2. — Protislovne informacije prihajajo iz Conchu-gosa, ki leži 550 km severno od Lime in kjer je preteklo sredo plaz zasul celo mestno četrt. Po sporočilu, ki ga je poslal neki policijski agent iz Conchugosa, je baje mrtvih 40 oseb. Po nekem drugem telegramu pa znaša število mrtvih in izgubljenih 400. Pričakujejo sporočila reševalnih skupin, ki so jih poslali na kraj nesreče, da bi zvedeli za kolikor toliko točno število žrtev. ----«»--- V Afriki košček Glennovc rakete CAPE CANAVERAL, 2. — Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da je v bližino kmetije na področju Aliwal v južni Afriki v resnici- padel košček rakete »Atlas*, s katero so pretekli teden izstrelili Glen-na okoli Zemlje. Ta košček je iz jekla, dolg 1 meter, širok 65 cm in tehta nekaj več kot kilogram. Bil je sestavni del zunanje obloge tanka za gorivo. Običajno se vsi deli rakete, ko se vrnejo v atmosfero, vnamejo in v zraku zgo. re ter se zelo redko pripeti, da kak kos pade na Zemljo. Nesreča pri Trebinju DUBROVNIK, 2. — V tunelu hidroenergetskega sistema re- traj okrog 3. ure, kot se predpostavlja, strela udarila v električni vžigalnik min. Prišlo je do eksplozije min, zaradi katere je 11 delavcev teže in 2 laže poškodovana. Vsi ranjeni, ki so bili takoj prepeljani v bolnišnico v Dubrovnik, so izven življenjske nevarnosti, čeprav so teže poškodovani. ----«»--- Mnogo nedovoljenih igralnih strojev na jugu države AVELLINO, 2. — Pred mesecem je prišlo v kraju Santa Anastasia do hudega škandala, ko so zaprli karabinjerskega marešala Michella d’Oro, poveljnika karabinjerske postale in župnika iz Masse di Som. ma, ker so uvajali v javne lokale ameriške igralne stroje znane z nazivom «slot machi-nes». Sedaj so ugotovili, da so ti »troji delovali tudi v Irpini-ji. Kvestura in karabinjerji so zaplenili 15 strojev, ki so obratovali v javnih lokalih. Polici- ja je prijavila sodnim oblastem pet oseb, ker so uvedli v javne lokale avtomatične i-gralne naprave. do katerega je prišlo zaradi spora med falangističnimi študenti in vodstvom sindikata študentov. Izvedelo se je, da so imenovali inženirja Martina Villo, falangista, za delegata sindikatov študentov ter s tem zamenjali Angela Aparicija Bernana, ki je pred mesecem odstopil. V Barceloni je pred šesti-mi-sedmimi dnevi prišlo do študentovskih manifestacij v bližini univerze. Takrat so zaprli danskega študenta Be-nysa Ipsena in ameriškega študenta Michaela Ludwicka, ko sta to manifestacijo fotografirala, Predstavnik danskega konzulata je danes izjavil, da so oba študenta preteklo noč obdolžili »da sta raz. širjala komunistično propagan. do med študenti v Barceloni*. Povedal je tudi, da sta študenta v samici in da ju bodo zelo verjetno izgnali iz Španije. Predstavnik ameriškega konzulata pa je dejal, da še ni točno ugotovljeno, če je Ludwick ameriški državljan. Predstavnik zunanjega ministrstva Španije pa je v Madridu izjavil, da ne ve, če bodo danskega in ameriškega študenta izgnali iz Španije, in da so ju zaprli, ker sta sodelovala na študentovski manifestaciji, ter da bosta morala plačati globo 5.000 peze-tas (50.000 lir). Pozneje so sporočili, da bosta Ipsen in Ludvvick izgnana iz Španije. ----«»---- Na smrt obsojena bivša častnika SZ MOSKVA, 2. — Agencija Tass sporoča, da so obsodili na smrt dva bivša častnika, ki sta med drugo svetovno vojno služila v nacistični vojski. Sodišče je ugotovilo, da sta sodelovala pri pobijanju civilistov. Bivša • častnika Gri-go.rij Gurjevič in Nikolaj I-vanov sta pripadala kazenskemu bataljonu nemške vojske «Wermacht 667», v katerem so bili povečini sovjetski držav-ljani-kolaboracionisti. Državni Mlada manekenka se je že hotela spustiti s petega nadstropja, ker je bil v stanovanju požar, ko so jo v zadnjem hipu rešili gasilci iiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitMiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi Vztrajni sindikalisti-dediči PARIZ, 2. — Uradni list objavlja, da so pri posebnem oddelku pariške policije vpisali »sindikat dedičev Mal-let*. Ta sindikat se trudi, da bi se vrnila v Francijo dediščina Jean Pierra Malleta, ki je umrl v Združenih državah preteklo stoletje in zapustil ogromno dediščino. Mallet se je izselil v Ameriko približno pred dvema stoletjema. Imel je srečo in je ob svoji smrti ke Trebišnice blizu Trebinja, I zapustil premično in nepre-ki je v gradnji, je danes zju- mično premoženje v vredno- sti približno sedanjih 300 milijard lir. Po smrti so se o-glasili vsi njegovi številni sorodniki, ter so pričeli z legalnimi napori pri vladi Združenih držav, da bi dobili dediščino. Vendar so ameriške oblasti vztrajale, da premoženje ne sme zapustiti meja Z DA. Končno so 1880 leta u-radno sklenili, da imovina Jeana Pierra Malleta »zamrzne*. Takrat je bilo dedičev oko- li 1.000, ki pa so se pomnožili, tako da jih je sedaj 2.673 in so raztreseni po vseh petih kontinentih. Končno so sklenili, da se združijo, in so ustanovili poseben sindikat, ki je že poslal vloge francoski in ameriški vladi, da čimprej razdele 300 milijard lir dediščine strica Malleta. Nekateri dediči so pripravljeni, rla se presele v ZDA, samo da bi laže prišli do dediščine. Sindikat do sedaj ni prejel nobenega odgovora. tožilec je dokazal, da sta bivša častnika streljala sovjetske državljane na osnovi ukazov generala Adolfa Heusingerja, ki sedaj predseduje vojaškemu odboru NATO. -----«»--- Izdatki za oblačila v Evropi PARIZ, 2. — Po računih evropske gospodarske skupnosti predstavljajo izdatki za oblačila 11 odst. celotnih zasebnih izdatkov v Evropi. Tekstilna proizvodnja se je povečala med 1950 in 1959 vsako leto povprečno za 1,7 odst., kar pomeni, da je bilo povečanje občutno nižje kot je naraščal celotni dohodek, ki se je povprečno povečal za 4,3 odst., in industrijska proizvodnja, ki se je povprečno povečala za 5,2 odst. Iz teh razlogov je prišlo tudi do določenega zastoja razvoja tekstilne industrije. Predvidevajo, da bo potrošnja tekstilnih vla. ken dosegla 1965. leta 10,4 kg na osebo, medtem ko znaša sedaj 9,4 kg. ijltihbu ^ bliUuhbluo ^ Film «Senilnosl» ima že neprilike Bolognimjev film »Senilnost* je če na prvem koraku naletel na ovire. Do-živel je v Trstu svojo svetovno premiero takšen, kakršen je bil narejen. A že se je njegova nadaljnja pot ustavila. Določene so bile premiere v raznih italijanskih mestih, toda posegla je vmes cenzura ter prepovedala predvajanje, dokler na dveh mestih nekaj ne odrežejo. Režiser Bolognini je telegrafiral ministru Folchi-ju, naj kaj ukrene, da cenzorski poseg ne bo filmu škodil. Bolognini namreč noče filma rezati, kakor bi hoteli cenzorji. (Če gre za neko besedo, ki smo jo v filmu slišali, potem moramo reči, da imajo cenzorji pač več mer, saj ni dolgo, kar smo isto besedo slišali z gledaliških odrskih desk.) Proizvodno in razdelilno podjetje imata pri tem že precej škode. Drugi film, ki ima prav sedaj zapletIjaje s cenzuro, pa je «La voglia mat-ta*, ki ga je napravil Lu-ciano Salce. Andric in Panič odpotovala v Grčijo BEOGRAD, 2. — V okviru izvajanja načrta o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Grčijo sta danes odpotovala v Atene književnika Ivo Andr ič in Milo-rad Panič. Jugoslovanska književnika se bosta v glavnem grškem mestu sestala z grškimi pisatelji in zastopniki akademije znanosti. Po končanem binanju v Grčiji bo Ivo Andric odpotoval kot gost ministra za kulturo ZAR v Kairo, kjer se bo sestal s kulturnimi delavci in obiskal nekatere zgodovinske kraje. Kulturne izmenjave med Furlanijo in Koroško CELOVEC, 2. — V okviru kulturnih izmenjav med Furlanijo in Koroško bodo v Celovcu izvajali 17.3. opero videmskega glasbenika Ezia Vittona »Jean» (libreto po • Liliom* Ferenca Molnarja). To bo sploh prva uprizoritev te Opere. Orkester in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiHiiiiiiMmiiiiiiKiiliimiiMiHiiiiiiiiiiiiiiuiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Najbrž ne bo filma o Luckyju Lucianu HOLLYWOOD, 2. — Vse kaže, da znani bandit Lucky Luciano po smrti ne bo doživel »časti*, da bi ga ovekovečili na filmskem platnu. Dva producenta, ki sta imela take namene, sta izjavila, da sta se sedaj premislila. Producent Plato Skouras je že registriral z neko filmsko družbo vrsto naslovov: »Lu-cky Luciano*, »Izpoved Lu-ckyja Luciana* in »Kralj pregreh*. Sedaj pa pravi, da je spočetka mislil, da bi lahko predstavljalo banditovo življenje zanimivo filmsko temo. Vendar pa ni več tako gotov in noče napraviti filma, ki bi pomenil poveličevanje bandita. Al Zimbalis pa je že porabil 15.000 dolarjev za študije in priprave ter zbral na tone materiala. Ugotovil je, da v življenju bandita ni ničesar, kar bi lahko na kakršenkoli način poplemenitilo njegovo kriminalno kariero. Zato je sklenil, da bo vse skupaj vrgel v ogenj. Epidemija influence v San Marinu SAN MARINO, 2. — Obsežna epidemija influence se je razširila v republiki San Marino. Vse osnovne šole, gimnazija in srednja šola bodo zaprte do 6. marca. Ravnatelj higienskega urada je izjavil, da influenca ni nevarnejša in da traja dva do tri dni. Nekaj tovarn je bilo prisiljenih, da so prenehale za nekaj dni z obratovanjem. •--«»-- DUNAJ, 2. — Avstrijska zveza žrtev vojne je izročila jugoslovanskemu veleposlaniku na Dunaju prispevek 10.000 šilingov kot pomoč po potresih prizadetemu prebivalstvu. Zastopniki organizacije so ob tej priložnosti izrazili jugoslovanskemu veleposlaniku polno solidarnost s prebivalstvom prizadetih krajev v naporih za normalizacijo življenja. Plebiscit B6 PARIZ, 2. — Brigitte Bardot je razpisala poseben natečaj in prejela od 5, januarja 19 953 pisem s pozitivnimi in samo 47 z negativnimi od- govori. Ta plebiscit se ni nanašal na njene fizične ali kakršnekoli druge atribute, temveč na kampanjo, ki jo je Brigitte pričela, da bi uvedli v francoskih klavnicah poseben samokres, s katerim bi ubijali teličke, ovce, koze itd. Nekateri odgovori so bili napisani celo v verzih. ----«»---- 105.700 diplomiralo v FLRJ v zadnjih 10 letih BEOGRAD, 2. —- Na jugoslovanskih univerzah, visokih šolah in višjih šolah je v zadnjih desetih letih diplomiralo 105.700 študentov. Po statističnih podatkih je iz jugoslovanskih univerz v zadnjih desetih letih izšlo med drugim 16.390 inženirjev raznih strok, 4.980 agronomov, 2.964 visoko kvalificiranih gozdarjev, 11.390 zdravnikov, 2.140 magistrov farmacije, 9.983 pravnikov in 11,450 profesorjev. ----«»---- RIM, 2. — Reakcijsko letalo DC-8 družbe Alitalia je na redni progi med Caracasom in Rimom včeraj zabeležilo poseben rekord, saj je prevozilo 4.540 morskih milj v 8 urah in 57 minutah s povprečno brzino 937,112 km na uro. Zadnja hčerka pesnika Carduc-cija Titti ima že 90 let. Biva V Bologni pevci bodo iz Vidma in Rima, balet, zbor in sceno pa bo prispeval celovški Stadt-theater. Nekje se je že tudi omenjala možnost kulturne izmenjave med Furlanijo in Slovenijo. Nikjer sc pa še nič ne sliši o kaki možnosti kulturnega sodelovanja med Trstom in Slovenijo. Fašistična sredstva proti filmanju Snemanje filma »Vpijočo leta* v Ostuniju (Brindisi) se je moralo prekiniti v nenavadnih okoliščinah. Voditelji tamkajšnje sekcije MSI so zahtevali z režiserjem huigijem Zampo razgovor, da bi protestirali proti nekaterim izrazito protifašističnim prizorom v filmu. Zampa je baje tak razgovor odklonil. Ko pa so drugega dne filmski delavci prišli na delo, so našli vse zidove prelepljene z misinskt-mi plakati. Odstraniti jih niso mogli, ker je bilo izdano predpisano dovoljenje za lepljenje in je bila tudi plačana taksa. Plakati morajo torej ostati tamkaj tri dni in v tem času Zampa ne more delati. Kmalu na televiziji Zardijevi «J->kobinci» Kmalu bo italijanska televizija začela oddajati prvi • kolos*, za katerega je bilo treba dva meseca priprav ter 36 dni dela v dvorani za vaje ter v studiu. To so • Jakobinci» Zardijo (tekst je izšel pri Feltrinellijv >■ Sodeluje 123 igralcev in 200 statistov. Stroškov je bilo 250 do 300 milijonov. Samo za plače igralcem je bilo treba 80 milijonov lir. Film z Mohamedom nerešljiv problem? Mohamed ni nikjer upodobljen in tudi v filmu se ne sme pojaviti «njegov» o-braz. Takega mnenja so konservativni muslimani in med njimi na prvem mestu učeni Saltut, rektor muslimanske univerze Azhar. Dve ■" filmski družbi, ena ameriška in ena italijanska, ' se začeli zanimati za Mohameda. Američani bi hoteli napraviti svoj film na podlagi prerokovega življenjepisa, ki ga je napisal bivši perzijski veleposlanik v Parizu, ki sedaj živi v NeU> Yorkn, medtem ko se je italijanski producent obrnil na znane italijanske arabiste■ Toda prvi stiki z uradnimi predstavniki v Kairu, ki Je pač še vedno središče islamske kulture, so povzročili različno reakcijo. »Prerok*. je dejal omenjeni Šaltut, »j® preveč vzvišena podoba, da bi ji lahko dali tudi najbolj plemenit obraz. V 14 stoletjih svojega obstoja nam islam ni zapustil niti ene same podobe svojega ustanovitelja. Saj je bil prav Mohamed tisti, ki je uničil antropomorfne podobe, ki so jih prebivalci polotoka častili, ter je nato prepovedal upodabljati tako njega kot njegove naslednike. Redke slike Mohameda ter pm vi h kalifov, ki so se ohranile v zahodni umetnostni zgodovini, so samo plod fantazije». Seveda so bolj naklonjeni načrtom za filrrt ljudje iz kulturnih krogom zlasti filmskih. Da bi le napravili film, pri tem pa ne bi prišli navzkriž z Mohamedovimi nasledniki, menijo, da bi bilo mogoče napraviti film o islamu, ne da bi se na platnu kdaj V0" kazal obraz Mohameda. Za 70 milijonov s,rih knjig PARIZ, 2. — Zbirka knjjd iz 15., 16. in 17. stoletja• ki so se nahajale v knji*' niči Louisa Cartiera, je bila prodana za približno milijonov lir v hotelu Dr0' uot. Največjo ceno sta d°" segli originalna izdaja nagrobnega govora, ki ga ie 10. marca 1687 govoril B°s' suet princu Ludoviku Bur-bonskemu; knjigo so Pr0’ dali za 22.000 frankov (čet 2 milijona in pol lir) ter 'z' daj a Corneillovega gledali' šča, tiskana 1764 v Zeve0'1 ki je dosegla še za 100 frankov višjo ceno, * * * Skopske založbe Prosveta0 delo, Kočo Racin in Kult'1' ra bodo letos izdale okr°9 400 knjig z raznih področji znanosti, umetnosti, filozof je in družbeno-politične pf0' blematike. Založba ProsV° no delo bo izdala 219 knjiG’ od tega 114 učbenikov osnovne šole v makedonščr ni in v jezikih narodni'' manjšin, # # # PARIZ, 2. — V Parizu J? v založbi Julliard izšla kfi1-ga Edvarda Kardelja «Sod
sta se v njem vozila ustavil človek z naperjenim revolverjem. V smehu je zatrje-val, da je to pravi kavbojski revolver. Orožje je ves čas držal naperjeno v Greggste-nov hrbet. Ko so prišli na «Breg mrtvega človeka«, je ukazal ustaviti. Rekel je. Greggstenu, da stopi iz avta, nakar ga je s štirimi streli hladnokrvno ubil. Dekle je najprej zvezal, zatem pa posilil. Sprožil je vanjo pet strg-lov, se usedel v avto in oddirjal. Na mestu sta ostala Valery Story v globoki nezavesti in njen mrtvi prijatelj Mike Greggsten. Sele ko se je zdanilo ju je našel neki študent. Dekletovo življenje je dolgo viselo na nitki, potem so ji ga uspeli rešiti, toda ostala bo za vse življenje hroma.
Organi Scotland Yarda so začeli s preiskavo. Za primer se je posebej zanimal komisar Acott. Osnovne podatke o zločincu mu je dalo ranjeno dekle: starost okrog 25 let, visok približno meter sedemdeset, črni lasje, velikih mo-
Soboto, 3. muren l»(i2
Radio Trst A
7 00: Koledar; 7.30: Jutra-
nja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak: 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30; Reke v lahki glasbi; 14.40: Jugoslovanske popevke; 15.00: Mali
koncert: 15.30: »Prevejanka«,
dramatizirana zgodba; 15.55: Beneška fantazija; 16.30: Koncert sopranistke Lome Rouse; 16.50: Karakteristični ansambli; 17.20: Sem in tja po lahki glasni; 17.45: Alighierl: Božanska komedija: Nebesa — 16. spev.; 13.15: Umetnost, književnost in Prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Pomenek s poslušalkami; 19.20- Glasbena medigra; 19.30: Novi glasovi; 20.00: Šport; 20.40: »Jacobus Gallus«; 21.00: Za smeh In dobro voljo nato Glasbena medigra; 21.45: Ravel: Bolero; 2.2.15: V ritmu ‘n melodiji.
12.25: Tretja stran; 14.20:
Simfonični koncert; 15.05; Jadranska potovanja; 15.15: Goriški polifonični zbor; 15.35: Orkester p. v. Franca Vallls-
nerija.
Koper
6,15; Jutranja glasba; 7.00: 'renos RL; 7.15: Glasba za do-ro jutro; 12.00: Glasba po že-iah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: '■asba Po željah, drugi del; 3.40; Popevke in ritmi; 14.30: loncert zabavne glasbe; 15.30; 'oskočne in vesele; 16.00: Iz-rali ste...; 16.30: Dogodki in dmevi; 16.45: Lipovšek: suite a violino in violo; 17.00: Sre-, anje med notami; 17.40; Jaz-ov„kl koktail; 18.00: Prenos
(L; 19.00: Poje Frank Sinatra; 9.30; Prenos RL; 22.15: Plesna lasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa- 12.20: Glasbeni album;
13.30: Plošče; 15.15: Ital. folklorna glasba; 15.30: Tečaj nemškega Jezika; 15.55; Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45: Jutrišnje športne prireditve; 17.20: Simfonični koncert za mladino; 18.55: Izžrebanje loterije; 19.30: E-
notni razred; 19.45: Knjige tedna; 20.00: Glasbeni album;
2.1.00 Magična flavta; 21.20: Maguerite Duras: »Dva. kot
toliko drugih«; 22.30: Gleason in njegov orkester; 22.45; Leto dni ženske policije.
II. program
9.00: Jutranje vesti; 10.00:
Jutri bo nedelja; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Album pesmi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Plošče; 17.30: Glasbeni koktail; 18.50: Plešlte z
nami: 20.30: Puccinijeva opera »Gianni Schicchi«.
III. program
17.00: Sonate za violino in klavir: Brahms, Debussy in
Hindemith; 18.30: Scihoenbergo-ve skladbe; 19.30: Bachova sonata za čelo in klavi-čemhajo; 20.00: Vsakovečerni
koncert: 21.30: Koncert: na programu Kodaly, Zafred ln Šostakovič; 23.30: Tisoč let Italijanskega jezika.
Slovenija
5.00: Dobro jutro!; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji; 8.40: Ritmi Latinske
Amerike; 8,55: Radijska šola; 9.25: Koncert in simfonija;
10.15: Angleščina za mladino;
11.30: Lepe koncertne melodije; 12.05: Nekaj melodij iz
Medjimiurja; 12.15: Kmetijski
nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Ljubljanski
ženski kvartet; 13.45: Majhni zabavni ansambli; 14.00: Z našimi opernimi pevci; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.20: Napotki za turiste; 15.25; Orkester Helmuth Zacharias; 15.40: Moški zbor »France Prešeren«; 16.00; Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Orkester Willy Berking; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu: 18.10: Pisani orkestrski zvoki; 18.45: Okno v svet; 19.00: Obvestila; 19.05: Domače viže;
20.00: Za konec tedna; 22.15: Oddaja za Izseljence; 23.05: V plesnem ritmu.
Ital. televizija
8.30, 11.45, 14.00 In 15.00:
TV šola; 17,30: Program za
najmlajše; 18 30: Dnevnik: 19.20: Oddaja za delavce; 19.50: Nekaj o akustiki; 20.00: Sedem dni v parlamentu; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 2.1.05: Glas-
beni program; 22.15: Evropsko prvenstvo v drsanju na ledu; 23.00: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10: Detektivka «Un bi-
glietto omaggio«; 22.00: Deset minut z Renato Mauro in Tonijem de Vittom; 22.10: Dnevnik; 22.30: Balet »Le donne di buon umore«.
Jug. televizija
Zagreb 18.00: Lažni pirat — mladinska igra. Beograd 19.00: TV pošta; 19.15. S kamero po domovini In svetu. JRT 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.20: Propagandna oddaja. Beograd 20.35: Na tajnem kanalu — humoristična oddaja. Italija 21.05: Serijski film. Ljubljana 21.15: Veliki nemi film — serija. JRT 22.45: TV dnevnik II.
drih oči, oblečen v temnomodro obleko, z londonskim naglasom in govorno napako.
Avto so drugega dne našli v neki londonski četrti. Revolver pod sedežem nekega avtobusa. Dva dni kasneje je neka žena javila policiji, da jo je napadel mladenič, katerega zunanjost je docela odgovarjala opisu zločinca.
Na ošnovi vseh teh podatkov je Scotland Yard izdelal tako imenovani foto-robot, se pravi sliko, ki bi bila najverjetnejša podoba zločinca. Objavljena je bila v vseh časopisih, vsi policaji so jo imeli v žepu. Mesec dni kasneje je lastnik manjšega londonskega hotela javil, da je pred kakim mesecem prenočil v njegovem hotelu, in sicer v sobi štev. 12, mladenič, kate-rega zunanji videz je odgovarjal opisani podobi zločinca. Policijski agenti so preiskali sobo in našli v njej pa-trone istega kalibra, ki ga je bil rabil napadalec. Nadalje so ugotovili, da je v sobi prespal neki Duran. Bilo pa je to lažno ime, ker se je oseba v resnici imenovala Peter Louis Alfons Vsi so ostali presenečeni, ker je bil to sin nekega starega agenta Scotland Yarda.
Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je ležalo ranjeno dekle, in ga postavili v vrsto z ostalimi devetimi mladeniči, ki so mu bili bolj ali manj podobni. Zatem so v sobo pripeljali Valery Story ter jo vprašali, ali bi mogla med temi prepoznati zločinca. Toda, potem ko si je vse pozorno ogledala, je odkimala, o Komisar Acott se je še bolj zagrizel v zadevo, toda bržkone bi bil bolj malo dosegel, da mu niso pri tem pomagali starši samega zločinca. Ti so namreč v časopisju videli foto-robot, nakar so, čeprav s težkim srcem, na policiji izrazili svoj sum, da bi to utegnil biti njihov sin, James Henrety, ki je nekaj dni pred zločinom izginil z doma. Povedala sta tudi, da Se jima je zadnjič javil z razglednico iz Irske, po zločinu na «Bregu mrtvega človeka«, Scotland Yard je po tej izjavi takoj poslal na Irsko svoje ljudi, toda, dasiravno je zločinca iskalo nič manj kot 2000 agentov, mu vendar niso mogli priti na sled.
Nekega dne, kake pol ure popolnoči, sta dva agenta stopila v neki lokal, da bi popila čaj. V lokalu je bil en sam gost, ki se je zdelo, da je ves poglobljen v čitanje časopisa. Toda enemu obeh agentov, se je zdelo sumljivo, zakaj opazil je, da je časopis star že dva dni. Obšel je gosta in pri tem ugotovil, da je njegov obraz povsem enak onemu s foto-robota. Agenta sta gosta vljudno povabila, da se odpravi z njima.
Se isto jutro se je bil skupno z devetimi njemu enakimi znašel v bolniški sobi, kamor so bili pripeljali tudi Va-lery Story. Brž ko je ta ugledala njegove modre oči, je vztrepetala od groze. Prepoznala je v njem zločinca. Komisar Acott je svoje opravil.
Sodna razprava proti zločincu pa ni bila ne lahka ne kratka. Tri tedne je sodišče ugotavljalo njegovo krivdo, zakaj, razen tega, da ga je ranjeno dekle prepoznalo, ni bilo nobenega drugega kon-kretnega dokaza, da je prav on zločinec. Tudi je James Henrety trdil, da je v času zločina prespal v nekem gostišču, kjer je imel zraven sobe z zelenimi ploščicami obloženo kopalnico. Ni pa vedel povedati, katero bi bilo to gostišče. Ze pri koncu procesa se jq javila neka Grace Johns, ki je izjavila, da je v noč; med 19. in 26. avgustom dejansko prenočil v njenem gostišču človek, zelo podoben obtožencu. Pa še dve ženi sta se javili, zatrjujoč, da ju je bil napadel človek, ki je trdil, da je on izvršil napad na «Bregu mrtvega človeka«, toda ta da ni bil nikakor po-
doben obtoženemu Jamesu Henretyju.
V takšnih okoliščinah, seve, ni bilo prav nič čudno, da je časopisje začelo naenkrat pisati, da sodišče ni najbolj prepričano o krivdi obtoženca, da se je komisar Acott zaletel, ker je na vsak način hotel zadevo pripeljati do konca, zaradi česar naj bi, se zdi, plačal povsem nedolžen človek itd. Obtoženčev odvetnik Sherard pa je tudi vse napravil, da bi odvrnil sum od svojega varovanca. Toda obtoženca je, poleg drugega, močno bremenila tudi izjava kaznjenca Langdayla, kateremu je James Henrety zaupal, da je zločin napravil oh. Pa tudi njegova preteklost mu je bila v škodo. Bil je že prej večkrat kaznovan za krajo.
Porotniška razprava je trajala deset ur. Vtem se je obtoženec mirno pogovarjal s policaji in čital časopise. Cim bolj se je čas odmikal tem bolj se je večalo njegovo upanje. Toda, k0 si je sodnik postavil na belo lasuljo svečano črno pokrivalo, je sleherno njegovo upanje izginilo. James Henrety je bil obsojen, da umre na vešalih.
ških izdelkov «tos» so si že Avtobusi «TAM»
dalj časa prizadevali, da bi
za vroče kraje
izdelali takšen astronomski daljnogled, ki bi bil pristopen tudi vsakemu preprostemu ljubitelju astronomije. Danes lahko povemo, da se je njihovima konstruktorjema ing. Juvenciju Kalanu ter prof. Ludviku Camžeku, ki sta izdelala prototip takšnega malega astronomskega daljnogleda, vse to docela posrečilo. Prva serija malih šolskih oz. amaterskih astronomskih daljnogledov, ki so jo nedavno odpremilj na domači trg, je bila mahoma razprodana. Toda tovarniški stroji se vrte in v delu je nova serija takšnih daljnogledov, katerim pa bodo, kot vse kaže, sledile še nove in nove serije. Prepričani smo namreč, da bo ta izdelek interesanten artikel tudi na tujih tržiščih,
Prodajna cena tega astronomskega daljnogleda znaša 27.800 dinarjev, pa vendar je to izdelek, da mu ni para daleč po svetu. Celotna konstrukcija je kovinska in tehta okrog 7 kg. Daljnogled je pritrjen na obtežen namizni podstavek, a sistem osi je izdelan tako, da omogoča tudi paralaktično spremljanje gibanja zvezd. Tudi višino podstavka je možno spreminjati tako, da daljnogled lahko prilagodimo za opazovanje zvezd v zenitu ali niže nad obzorjem.
V sam kovinski tubus daljnogleda je vdelan akromatič-m objektiv s premerom 46 mm in goriščno razdaljo 700 mm, a na nasprotni strani Huygensov okular z goriščno razdaljo 16 mm, kar omogoča 44-kratno linearno povečavo. Vidni kot opazovanja znaša 1 stop. Daljnogled daje ostre slike brez napak. Z njim praktično lahko opazujemo ne le površino Meseca, temveč tudi razne planete na pr. Venerine Mene, Jupitra z njegovimi lunami in Saturnov obroč. S tem daljnogledom je možno opazovati tudi Sonce, s tem da sliko projiciramo na poseben zaslon v oddaljenosti 20—30 cm za okularjem.
V sodelovanju s Centrom za tehnično vzgojo »Mladi tehnik« v Ljubljani je tovarna »TOS« omogočila mladim ljubiteljem astronomije in a-materjem, da si ,tudi sami izdelajo takšen astronomski daljnogled. V tem primeru »Mladi tehnik« dobavlja amaterjem samo tubus cenejše izvedbe z vgrajeno optiko, medtem ko za stojalo vsak amater dobi ustrezen načrt zg samogradnjo.
Tako je in bo amaterjem in ljubiteljem astronomije vsestransko zadoščeno, a sama astronomija bo ponesla med ljudi dokaj novega znanja,
Tovarna avtomobilov in motorjev «TAM» v Mariboru, ki s svojimi proizvodi uživa vse večji renome tudi na inozemskih tržiščih, je nedavno sklenila nov posel za izvoz 50 kompletnih avtobusov »A 3000» v Egipt.
Omenjeni avtobusi so za takšne vroče dežele kot je E-gipt, vsekakor zelo primerni, saj so vanje vgrajeni zračno hlajeni Dieslovi motorji, katerih proizvodnjo je kolektiv mariborske tovarne «TAM» usvojil že v lanskem letu. Tako je tudi razumljivo, da se za proizvode »TAM« zanimajo ne le tuji kupci, temveč tudi tuji proizvajalci. Poseb-
no zadovoljivo se razvijajo kooperantske vezi tovarne «TAM» v egiptovsko tovarno
«E1 Nasr«.
Tovarna »TAM« je mlada, a vendar najstarejša jugoslovanska avtomobilska tovarna. Njen sloves se je začel s proizvodnjo tovornih avtomobilov tipa »Pionir«, ki pa jih je čas prerasel. Namesto teh danes proizvajajo nov sodoben tip kamiona «TAM 4500», ki prav tako prednjačijo z zračno hlajenimi Pieslovimi motorji in so zelo iskan artikel tako na domačih kot na tujih tržiščih. Seveda, tovarna proizvaja tudi specialne vrste motornih vozil. V letošnjem letu bo tovarna proizvedla skupno okrog 3.500 težkih motornih vozil, med njimi tudi kakih 35o avtobusov, MILOŠ MACAROL
tiiiiiiiiitiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
FIGURALNI IN NFFIGURALNI V KROŽKU «GHISLERI»
V krožku sGhisleri», ki je tik kina «Garibaldi», se vsako leto vrše nagradne umetniške razstave. Tokrat je bila prva nagrada, ENDAS pokal, prisojena Ponteju za sliki Kras in Fragment, slični onima, ki smo ju še ravnokar lahko videli v baru Tivoli. Drugo nagrado si je pridobil Brandulin za dobro pokrajino vsem sprejemljive preglednosti. Vsak po eno izmed treh tretjih nagrad pa so dobili Piccinlni, Castelreggio in Palazzi, dočim sta bila deležna pohvale Duiz, ki kaže znaten napredek slikarsko u-temeljenega poenostavljanja krajine, ter še Massaria za sliko kozmične megle.
Žirija je potemtakem pravično porazdelila nagrade med figuralne in nefiguralne s likarje, ki tvorijo tretjino izmed dvajsetih razstavljavcev. Slikarki sta tu je dve: Cordi-jeva s sliko iz lanske osebne razstave v eSaletti la Loggias ter Rizzazdijepa, katere res dobro olje je prispelo že po dokončni odločitvi žirije, ki bi pa lahko bila pravičnejša do samouka Cucka. Ta je t> marsičem soroden Hinku Smrekarju in razumljivo je, da morda njegove romantično jedke podobe niso vsakemu prebavljive,
Kot tu vidimo, so v preteklem letu mnogi mladi prešli v informalno slikanje. Tako nadarjeni Bartoli, De Lu ca, Miani, Sentieri in Piccolo-SiU lani, za Ifaterega se zdi, da je
v snovnostnem upodabljanju našel samega sebe. Ta prehod je večini v prid, ker so se izognili težji disciplini predmetnega dojemanja sveta ter se vsi predali le barvnim občutjem v ničemer navezanih na študij stvarnih oblik.
Resničen napredek v baroni zasnovi kažeta mladi Giorgio Pccchiar m pa Mattarelli, ki se je tu popolnoma izneveril pestri barvitosti in tehniki lopatice svojega učitelja Tosti-ja O napredku lahko govorimo tudi pri Cucchijevih pokrajinah in pri malce dekorativnih kompozicijah Crovat-tijeve. Nasprotno pa Arbanas in Abrami ne dosežeta v olju one sproščenosti in gotovosti obvladanja slikarskih prijemov, ki so očividni v njihovih grafikah.
Omembe vredna sta še barvno temno usmerjena Pisani in Pericin, medtem ko sicer mojstrski Cimadori ni tu pokazal povsem prepričljivo svojo znano slikarsko spretnost. Prisotni so še Borin i, Spinelli, naivni Pintar ter zasanjani Ravbar, ln tako smo navedli vse udeležence razen starega Russoja, ki pa tu razstavlja le keramike in odličen relief matere z detetom. Sicer tudi Cucek razstavlja eno plastiko: čudovito hunta-nizirani par mačkov iz žic in pločevinastih škatel, ki je mala umetnina vredna slavnejšega imena.
MILKO BAMBIČ
..........................„„
■11111111111111
ZIVINOZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE
Kako pomagamo kravi pri porodu
Znaki nepravilne lege telička - Kdaj je treba poklicati živinozdravnika
Pred kratkim sem bil klican na obisk v Peki hlev. Tam so me opozorili, da je v sosednem hlevu na porodu krava že nekaj ur, a telička da ne morejo spraviti na svetlo. Naprošen sem vstopil v hlev, kjer so štirje moški z vso silo brezuspešno vlekli tele iz krave s pomočjo vrvi. Vrv je bila privezana na prednjo desno nogo. Ob mojem prihodu so prekinili z delom in čakali, kaj bom ukrenil. Predvsem sem se slekel in si umil roke z milom v tekoči vodi. Nakar sem jih razkužil. V ta namen sem uporabil vodo, kateri' sem dodal po dve žlici kreolina na vsak liter vode.
Ko sem segel v kravo, sem ugotovil, da je bilo tele v prednji legi in v zgornjem položaju, kar je normalno. Ko sem pregledoval položaj prednjih nog, sem ugotovil, da se je bila leva noga zagozdila v medenične kosti. Tele sem porinil nekoliko nazaj in levo nogo naravnal. Zatem sem potegnil tele na svetlo le s pomočjo enega človeka, kateremu sem ukazal prijeti
za noge in vleči, ko sta prednji nogi že precej moleli iz sramnice.
Porod se pa ne zatakne vedno samo zaradi takih malenkosti. Večkrat so vzrok temu velikost teleta, ozki prehodi ali pa šibki popadki. Običajno se to dogaja pri prvesni-cah in porod v teh primerih se res ne more izvršiti brez naše pomoči. V takih primerih je pa nujno, da pokličemo živinozdravnika. Nikar naj se k težkim porodom ne kliče človek, kateremu se včasih posreči, da reši kako žival. Ni namreč dovolj, da kravo slučajno reši, važno je tudi, da bo krava po otelitvi ostala zdrava in 'sposobna za pleme. Nestrokovnjaki običajno nimajo pojma, kako lahko okužijo rodila, če v kravo posegajo z nerazkuženimi rokami. Posledice tega so lahko razna okuževanja maternice, ki kravo lahko za vedno onesposobijo za pleme. V primeru komplikacij pokličemo vedno živinozdravnika, ki bo, če le mogoče, rešil kravo in telička.
V primeru, da živinozdravnika ne moremo najti, ali pa da je njegov prihod najavljen za poznejšo uro, kar bi bilo lahko usodno za kravo in telička, si moramo pri porodu kar sami pomagati. V kravo naj seže oseba, ki je že kdaj to storila, da ugotovi lego telička. Ce je lega pravilna, naj pusti vse skupaj pri miru. Stvar se bo namreč sama od sebe uredila. Oseba, ki je segla v kravo, bo v primeru kake zataknitve naravnala nogi ali pa kravo in potem čakala, da se porod izvrši sam od sebe. V primeru zadnjične lege, bo pa ta oseba skušala spraviti telička čimprej na svetlo, seveda s pomočjo drugih, ki bodo vlekli z vrvjo. Ce pa ima krava že več kot dve uri popadke, a teliček noče na svetlo, ji moramo pomagati, kljub temu, da je bila ob pregledu lega telička oravilna.
Vzroki, da se porod zavlačuje, so šibki popadki, ozki prehodi ali pa preveliko tele. Kravi moramo pri porodu po-
magati tudi v tistih prime-
.......................................•»■■■in...................iiiiimi................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V
mi
ara
poslu bodite iskreni. Oustvene zadeve se bodo razvijale po predvidenem programu. Zdravje odlično,
BIK (od 21.3. do 20.4.) V po. slu zaupajte v uspeh, ki vam Je pri srcu. V čustvenih zadevah ne bodite preveč oblastni. Zdravje: odipočijte se.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V poslu sprejmite zanimive ponudbe. V čustvenem pogledu: zadoščenje v umetnosti ln glasbi. Zdravje izvrstno.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Poslovno: finančni uspeh Je v vaših rokah. V čustvenih stvareh posvetite vaš večer temu. kar
m
BH
vas najbolj zanima. Utrdite zdravje.
LEV (Od 23.7. do 22.8.) Poslovno omejite stroške In ne tvegajte v finančnih zadevah. Razumevanje vaših najbližjih vam bo v oporo. Občutljivo zdravje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V poslu manjše težave, toda vse se bo ugodno rešilo. Ne popuščajte dragi osebi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
V poslu ne ostajajte osamljeni, sodelujejte z drugimi. Prejeli boste darilo. Zdravje brez motenj.
ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22. 11.) V poslu ohranite mirno kri. Posvetite se vprašanjem osebe, ki Jo ljubite. Glede zdravja lahno nerazpoloženje.
STRELEC (od 23.11. d0 20.12.)
V poslu ne menjajte načrtov v
teku njln uresničevanja. V čustvenih zadevah bodo vaše želje uslišane. Zdravje dobro
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Poslovno: najugodnejši trenutek za trgovce ln potnike. V čustvenem pogiedu boste branili pravično stvar. Menjajoče se zdravje.
VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) V poslu se bo nek nesporazum končal v vaš prid. V pogledu ču-štev ne bodite preveč neučaka ni. Pazite na zdravje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslu ne pretržite odnosov s sodelavcem, ki vam še lahko koristi. Srečne ure z drago osebo.
Zdravje zelo dobra.
rih, ki sem jih navedel v prejšnjem članku.
JCadarkoli naravnavamo tele, ki ne leži v pravilni drži, legi alt položaju, ga moramo vedno najprej potisniti nazaj v maternico. Ce je mehur že predrt, pa se dalj časa za tem ne pojavijo noge, ali pa se noge pokažejo, a porod se še vedno zavlačuje, pomeni, da nekaj ni v redu. V takem primeru ne smemo brez premisleka teleta nikoli iz-vlačiti, dokler se ne prepričamo, kje je vzrok nastalih težav V takih primerih poi-ščimo živinozdravnika, pa naj je ta kjerkoli.
Nasilno izvlačenje teleta je nesmiselno, ker ga samo s silo, brez naravnave ali drugih posegov, ne moremo spraviti iz krave, ne da bi ga poškodovali. Zivinozdravnik bo v takih primerih rešil kravo in tele tudi s carskim rezom, če bo potrebno.
Ce smo se prepričali, da je tele pravilno naravnano, ter so noge in glava že pri izhodu, krava pa se zaradi slabih popadkov ali ozkega prehoda ne more oteliti sama, ji moramo nujno pomagati. Samo z rokami bomo težko kaj opravili. Zato je treba noge ozankati in po potrebi tudi glavo.
Za pomoč pri porodu je treba pripraviti tri mehke in čiste vrvi, ki jih pred uporabo prekuhamo in nato položimo v toplo vodo, kateri dodamo na vsak liter pa eno žlico kreolina. Vrvi naj bodo za mezinec debele in približno tri metre dolge.
Nogi ozankamo nad bicljem, torej na dolnjem delu piščali, ne pa tik nad parklji, kot se večkrat dogaja. Ce Jih ozan-
kamo nad parklji in je treba pozneje močno vleči, pokvarimo kostne sklepe v tem delu nog. Dovolj je, če za vsako nogo vleče po en pomagač, le redko je treba več ljudi. Tretji človek, ki seže z roko v nožnico, drži glavo teleta in istočasno vodi vse opravilo, oziroma odloča, kdaj in kako je treba vleči. Tele moramo izvlačiti mimo in polagoma in to takrat, ko se krava napenja. Ce bi glava zastajala, je treba tudi njo o-zankati. Pri tem pa je treba nekoliko spretnosti. Paziti moramo, da zanko pravilno naravnamo in nategnemo. Ce je glava zavita na stran, med prednje noge ali vznak, o-zankamo le spodnjo čeljust, da bi glavo laže pomaknili v pravilno držo. Nikakor pa ne smemo z vrvjo izvlačiti za čeljust, ker bi jo lahko poškodovali.
Pri vsakem porodu, kjer je potrebna pomoč, je treba pripraviti kakih 30 litrov prekuhane vode, nekoliko jedilnega olja in lanenega semena. Laneno seme pa zalijemo 1 okrog 10 litrov vode in ga pristavimo k ognju, da se skuha. V primerih, ko si prt porodu sami pomagamo in 0-zankamo tele z vrvjo, si moramo temeljito očistiti in razkužiti roke, si sleči srajco in opasati čist predpasnik. Pranje rok v umivalniku, skledi, ali kakšni stoječi vodi na sploh ni priporočljivo, zaradi malenkostne umazanije, ki bi ostala v vodi, čeprav bi jo večkrat menjali. Ce ni tekoče vode pri roki, naj druga oseba zajema vodo iz poso-Dr. D. a
(Nadaljevanje na $. strani)
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.6, najnižja 4.7, ob 19. u-ri 7.7; zračni tlak 1005.4 raste, veter jug 2 (cm, vlage 60 odst., nebo 8/10 poobilačeno, morje mirno, temperatura morja 7.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 3. marca
Milena
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.53. Dolžina dneva 11.11. Luna vzide ob 4.38 in zatone ob 14.17 Jutri, NEDEI.JA, 4. marca Kazimir
Tržaška gospodarska delegacija odpotovala včeraj v Jugoslavijo
Prvenstveni namen uradnega obiska: vzpostavitev še tesnejših stikov
Tržaške gospodarstvenike je na obmejnem bloku Fernetiči pričaka! ge-neralni konzul FLRJ v Trstu dr. Ž. Vodušek - Danes verjetno uradno poročilo
'' " /.: "T ■ ■ "■■■■'•■■■ ■■ ■■ ■■■■■■; - ■ ■■■■■■■■.■■ ■
Včeraj zjutraj ob 8. uri je odpotovala skozi blok Fernetiči tržaška gospodarska delegacija, ki jo je na bloku pozdravil in nato spremil na poti v Ljubljano generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Žiga Vo. dušek. Kot smo včeraj že poro. čali, sestavljajo delegacijo: predsednik tržaškega mednarodnega velesejma kom. Gio-vanni Suttora, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr.
Romano Caidassi, predsednik tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Eugenio Vatta, podpredsednika velesejma dr. Leo Paschi in kom. Giacomo Grio-ni ter generalni tajnik vele-•ejemske uprave inž. Clau-dio Chiaruttini.
Na obmejnem bloku je našemu uredniku novi predsednik tržaškega mednarodnega velesejma kom. Giovanni Suttora izjavil, da ima obisk prvenstveno namen, da se vzpostavijo še tesnejši stiki med tržaškim velesejmom in gospodarskimi krogi Slovenije in Hrvaške. Zato bodo razpravljali o možnostih nadaljnjega povečanja jugoslovanske udeležbe. Konkretno bodo tudi govorili o velesejem-skem kontingentu, ki je iz leta v leto naraščal, tako da je bil lani odobren kontingent v znesku 580 milijonor lir, od česar je bilo izkoriščenih 504 milijone lir.
V spremstvu dr, Žige Voduška je delegacija dopoldne ob 10. uri obiskala Trgovinsko zbornico Slovenije, kjer sta tržaške gospodarske predstavnike med drugim sprejela pomočnik tajnika za blagovni promet v izvršnem svetu LRS inž. Miloš Vehovar in generalni tajnik zbornice dr. Bogdan Novak Nato je obiskala še državnega tajnika za blagovni promet Slovenije dr.
Marijana Dermastjo. Po razgovoru so si delegati ogledali podjetje Slovenija-vino, nato pa se z avtomobili odpeljali na Otočec, kjer so že bili u-gledni gospodarski predstavni, ki LR Hrvatske in med njimi inž. Kneževič. Tu je bilo prirgjeno skupno kosilo, nakar so se tržaški predstavniki odpeljali v Zagreb na razgovore na sedežu tamkajšnje trgovinske zbornice
Po programu je bilo napovedano, da se vrne predsednik tržaške trgovinske zbornice in nekateri drugi člani delegacije že sinoči v Trst, ker jih čakajo danes odgovorne naloge, medtem ko bo ostal predsednik velesejma kom.
Suttora še danes v Jugoslaviji.
O razgovorih na trgovinskih zbornicah Slovenije in Hrvatske včeraj niso izdali nobenega uradnega sporočila in so predstavniki zagotovili, da bodo to naredili po povratku v Trst.
Bilanca Zavoda ljudskih hiš «IACP»
Te dni so objavili bilanco Zavoda ljudskih hiš (IACP) za lansko leto V svojem poročilu o bilanci je predsednik IACE Masutto poudaril gradbeno dejavnost, ki se v tem času močno razvija. Tako so v naselju San Sergio investirali v gradnjo stanovanjskih hiš 2 milijardi in 800 milijonov lir. Ob koncu leta so dokončali 82 hiš z 824 stanovanji. V gradnji je 147 hiš s 1Q13 stanovanji. Podjetjem so oddali v gradnjo 51 hiš s skupno 537 stanovanji. Končno so proučevali gradbene načrte v skupnem izdatku 1328 milijonov lir.
...........Hlini..milimi.................■■■Himni..
Včeraj na tržaškem županstvu
Začetek izpitov za sprejem 60 novih mestnih redarjev
Nalogo je pisalo 79 mladeničev, ki žele biti sprejeti v redarski zbor
Člani tržaške gospodarske delegacij« na bloku Fernetiči. Od leve proti desni: dr. Eugenio Vatta, kom. Giacomo Grioni, ur. Romano Caidassi, dr. Leo Paschi in kom. Giovanni Suttora
Februarja padel pomorski promet Javnih skladišč
Februarja je dosegel promet Javnih skladišč 172 tisoč ton, medtem ko je znašal februarja lanskega leta 189 tisoč ton. Podatki se nanašajo izključno na promet Javnih skladišč in torej ne obsegajo prometa lesnega pristanišča, Ilva, prometa z nafto, industrijskega pristanišča itd. V Javna skladišča so po morju pripeljali 88 tisoč ton (lani 118 tisoč ton) in odpeljali 84 tisoč ten (lani 71 tisoč ton).
Med izkrcanim blagom je bilo 31.100 ton premoga in rud, 27.700 ton žitaric, 4100 ton lesa in 29.100 ton raznega blaga. Med vkrcanim blagom pa je bilo: 13.100 ton premoga in rud 16.000 ton lesa in 59.900 ton raznega blaga.
---«»----
Nad milijardo posojil iz rotacijskega sklada
Iz rotacijskega sklada so od 1957. leta izdali posojil v vrednosti 1.082,5 milijona lir za gradnjo novih in modernizacijo obstoječih industrijskih podjetij v Tržiču. Posojila so izdali devetim podjetjem in je najobsežnejše posojilo doseglo 750 milijonov lir, ki jih je prejelo elektromehanično podjetje. Sedaj proučuje odbor za upravljanje rotacijskega fonda še 5 prošenj za posojila v skupnem znesku 59 milijonov lir. Poleg tega pa je nova družba, ki namerava zgraditi tovarno vijakov v Panzanu, zaprosila za posojilo |v znesku treh milijard lir.
Madžarska folklora v «Verdiju»
Vihar navdušenja za odlične goste
Večer madžarskih pesmi, plesov in godbe
Izredna živahnost ter pri- je izven Madžarske kar nemo-plačna barvitost se je na vče-1 goče zamišljati, pa naj je rajšnji predstavi v gledali-1 igral Slike iz Soprana Laszla
šču «Verdi>> zlila z madžarsko glasbo v lep spektakel, ki ga je vredno videti. Več kot sto izvajalcev se je razdelilo v plesalce, godce in pevce, ki skoraj vsi dosegajo višek virtuoznosti.
Večer se je pričel s plesom «Kallo», v katerem so že vidni elementi čardaša. Takoj nato pa je nastopil zbor, ki je v komornem sestavu zapel Večerno pesem živečega madžarskega skladatelja Kodalpja nato pa štiri madžarske narodne pesmi. Dodal pa je še eno pesem v italijanščini. Zbor ima vse vrline odličnega komornega ansambla, le v basih se nam je zdel slaboten. Predstava se je nadaljevala s tipičnimi folklornimi plest, kot n. pr. ples s palicami (ki jih rabijo pastirji) ali ples s steklenicami, ko dekleta plešejo s prosto stoječimi steklenicami na glavi. Silno živahen in tudi fizično utrudljiv je ples pri preji v zimskih večerih. Sledili so še drugi plesi, med katerimi je tudi ples ciganov ter na koncu svatbeni ples iz Ecserja.
Nemogoče si je zamišljati Madžare brez ciganskega orkestra s cimbalami. Orkester 15 podbentkoo se je izkazal s tolikšno dovršenostjo, da si jo
..............■■■■■■■■............................................................................................................mini.........................................................................................................................■iiiiiiiiiiiiiiiiii.................
Šele prihodnji teden posredovanje dr. Mazze v sporu pristaniščnikov
Včeraj so ves dan na trgovinski zbornici sestavljali odgovor koristnikov pristanišča - Stavka se nadaljuje
Tudi včeraj so pristaniški delavci zapustili delo ob 17. uri in nadaljevali s stavko do 8. ure zjutraj. Nič ne kaže, da bi bilo mogoče danes pričeti s pogajanji na vladnem generalnem komisariatu na posredovanje komisarja dr. Mazze, saj na trgovinski zbor. niči še niso dokončali končnega predloga koristnikov pristanišča. Računajo, da bodo ta predlog predložili vladnemu komisarju danes in da bo prišlo prihodnji teden do prvih stikov med koristniki pristanišča in sindikalnimi predstavniki pristaniških delavcev. Vse to pa praktično po vsej verjetnosti tudi pomeni, da se bo stavka nadaljevala in bo zelo verjetno delo v pristanišču ustavljeno v nedeljo.
Na trgovinski zbornici so včeraj ves dan in pozno v noč delali strokovnjaki zbornice in Javnih skladišč, ki so na osnovi sklepov koristnikov pristanišča sestavljali dokončni predlog, ki predstavlja odgovor na zadnje občutno znižane zahteve pristaniških delavcev. Gre za zelo obsežno delo, saj je treba podrobno proučiti tarifo za razkladanje, nakladanje in drugč pristaniške operacije za vsako vrsto blaga, tako da zavzema končni predlog zelo obsežen akt, podoben debeli knjigi.
Uradno ni ničesar znanega o zadnjih predlogih koristnikov pristanišča, odnosno se čuje-jo samo poluradne vesti, da so se koristniki glede nekaterih vprašanj približali predlogom pristaniških delavcev in da so torej pokazali * dobro voljo*. Istočasno pa se čujejo tudi glasovi, da so stališča glede nekaterih bistvenih vprašanj še vedno oddaljena.
***
Na sedežu združenja indu-strijcev so v četrtek podpisali sporazum med ravnateljstvom podjetja Cotonificio S. Giusto in sindikalnimi pred-
24. septembra lani je tržaško županstvo razpisalo drugi natečaj za sprejem 60 novih mestnih redarjev v občinsko službo . Županstvo je ponovilo natečaj, ker se k prvemu ni priglasilo dovolj interesentov. Mnogim mladim ljpdem se namreč zdijo prejemki mestnih redarjev prenizki, poleg tega pa mora imeti vsaic bodoči redar tudi spričevalo tretjega razreda nižje srednje ali strokovne šole. Se prej je občina razpisaia pred-lostne tečaje, ki so veljali samo za bivše člane upravne policije in zatem za biv„e pripadnike civilne pohcije. Teh pa se je seveda priglasilo še manj, tako da se je morala občina pač obrniti na nazadne meščane, ki niso še nikoli nosili policijske uniforme.
K drugemu splošnemu natečaju se je priglasilo 16« oseb, to je sto več kot je natečaj določal. Od teh so jih izbrali 90 in jih pripustili k izpitom. Včeraj P J so se izpiti začeli in priglasilo se je samo 79 mladih ljudi. Ce pa jih bo izdelalo več kot 60, bodo morda sprejeli tudi preostale, ker stalež redarskega zbora ne bo še v ce'oii zaseden zaradi premajhnega šte-
vila redarjev, ki 'O bili izbrani iz prvega natečaja. Pričakuje se tudi, da bed) napovedali še en natečaj, dokler ne bo dovolj redarjev.
Novi kandidati za redarje so pisali včeraj nalogo v občinski sejni dvorani, ki se je tako spremenila v učilnico. Tema včerajšnje naloge je bila: «Kandidat naj kot mestni redar v prometni službi sestavi za svoje poveljstvo poročilo o prekrških, ki jih je ugotovil glede ustavljanja vozil, in o ukrepih, ki jih je v zvezi rt tem sprejel.« Za to nalogo so imeli bodoči redarji na razpolago pet ur. Danes ob 9. uri pa bodo učenci pisali nalogo iz računstva.
Komisijo, ki bo prihodnji teden pregledala naloge in na njihovi podlagi izbrala kandidate, sestavljajo župan dr. Franzil kot predsednik, odbor, nik za osebje Venier, občinski podtajnik dr. Mercanti, ravnatelj odseka prefekture dr. Quarrella, načelnik osebja odv. Fortuna, načelnik oddelka za mestno policijo in nadzorstvo nad trgovinami dr. Di Giorgio, sindikalista dr. Cespa in Bartolomei ter tajnik komisije dr. Cimarosti.
Sporočilo tajništva Neodvisne socialistične zveze
NSZ predvideva ugodne učinke obiskov voditeljev levičarskih strank v Sloveniji
Lepe možnosti za poživitev in okrepitev širokega demokratičnega gibanja na Tržaškem - Ocena političnega položaja po imenovanju vlade levega centra
Tajništvo Neodvisne socialistične zveze soproča, da Je njen vodstveni odbor na sestanku
1. marca proučil in ocenil sedanji politični položaj, ki je nastal po imneovanju nove vlade, ki se naziva za vlado levega centra. Prav tako je o-ccnii možne posledice, ki jih bosta imela za Trst ta vlada in njen program, in sicer med drugim tudi ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom, ki toliko zanima prebivalstvo Trsta in ozemlja.
stavniki glede ureditve proizvodne nagrade. Pogajanja so trajala mesec dni in novi spo. razum predvideva stvarno povišanje plač od 4 do 6 odstotkov na osnovi starostne dobe zaposlitve v podjetju.
* Približno ob 8. uri je 21-letni Giorgio Gulli s svojim avtom TS 14201 trčil v 70-let-nega upokojenca Manlia Ma-rassija, ki je hotel prekoračiti Ul. Gatteri. Avtomobilist se je takoj ustavil in z lastnim vozilom odpeljal ponesrečenca v bolnišnico.
■iiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiniiHiimiiMiiiMiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiimrdiimii
Zanimivo predavanje inž. Coste v avli liceja «Dante»
Občinski svetovalci naj se zavzamejo da se regulacijski načrt vsaj popravi
Ponovne stvarne kritike osnov načrta, ureditve mestnega središča in bodočih samostojnih naselij
Odbor je poleg tega z zado- . stvarne učinke, ki jih bodo V
voljstvom vzel na znanje veliki odmev in očitne pozitivne rezultate, ki izhajajo tudi za vse demokratično gibanje v Trstu iz dejstva, da so delegacije glavnih voditeljev levičarskih strank in demokratičnih organizacij tržaškega ozemlja pred kratkim šle na uradni obisk k voditeljem sorodnih organizacij Ljudske republike Slovenije.
Na podlagi poročila tajnika NSZ Laurentija je odbor razpravljaj in ocenil pozitivne in
Razprava o mestnem regulacijskem načrtu postaja vedno bolj živahna, ker so se začeli zanimati zanj tudi meščani, ki niso strokovnjaki. Predsi-nočnjim je zavod za urbanistiko priredil v prostorih stare univerze diskusijo o načrtu s stališča športnih naprav in športnikov, včeraj pa je inž. Roberto Costa, poverjeni profesor industrijskega gradbeništva na tehnični fakulteti tržaške univerze v avli liceja
• Dante* predaval na temo
• Meščani in regulacijski načrt*. K predavanju je prišlo precejšnje število meščanov, arhitektov in tudi občinskih svetovalcev.
Inž. Costa, ki je že na razpravi o načrtu, ki je bila na sedežu PSI, tehtno posegel v diskusijo in pobil argumente zagovornikov načrta, je sinoči kritično a zelo stvarno ocenil njegove glavne hibe, p-i čemer je predvsem poudaril, da visi načrt v zraku, ker je brez gospodarske podlage in razvojnih perspektiv.
Ponovno je opozoril meščane, da preti načrt harmonični arhitektonski ureditvi mestnega središča bodisi zaradi namer, da se porušijo ceh bloki hiš za nove ulice, bodisi zaradi gradbenih špekulacij zasebnikov, ki se jim bo zaradi dviganja vrednosti zemljišč splačalo podirati stare nizke hiše in graditi namesto njih stolpnice.
Gradnjo bodočih samostojnih naselij, ki naj bi se kot obroč razširila okoli mesta od vzhoda proti zahodu, je obravnaval skozi prizmo prave razpršitve, ki bi jo ta naselja predstavljala. Po njegovem bi takšno širjenje mesta še bolj razredčilo stike med prebivalstvom predmestij in središčem ter zamorilo tudi kulturno življenje ki že sedaj zamira, kar se opaža tudi v ved-no manjšem obisku obeh gledališč in v opustitvi gledališča «Rossetti».
Samostojna naselja Da so nesmiset tudi z gospodarskega stališča če niso povezina z gospodarskimi objekti, v katerih naj se prebivalstvo zaposli. O tem pa načrt nič ne pravi in govori le o fantastič-nih prebivalcih, ki naj bi hiše v naseljih zasedli ne glede na možnost preživljanja. Edino naselje, ki ima smisel in katerega ustroj je treba proučiti, je naselje San Sergio, ki meji na industrijsko področje. Ostala naselja pa ne bi bila niti smotrna ter bi prinašala občinski upravi m s tem skupnosti, le ogromne stroške za nudenje uslug.
Inž. Costa je dejal, da se že , sedežu vespe, ki jo je vozil čujejo glasovi, da so se na ob- proti središču vasi njen mož, čini vendarle že malce zrno- J pa je padla z vozila, ko je to drili ter da mislijo načrt vsaj poskočilo na cestni luknji.
nekoliko spremeniti. Tako bo do vsaj naknadno popravili nekaj napak. Seveda bi bila takšna rešitev še vedno nezadovoljiva, toda načrt ne bi smeli smatrati za nekaj dokončnega marveč le za začetek, to ie za izhodno točko. Predavatelj je tudi pozval svetovalce vseh strank, naj se zavzemajo za to, da se načrt vsaj popravi, saj jim to nalaga njihova dolžnost predstavnikov prebivalstva, ki mu ne more biti vseeno, kako se bo mesto razvijalo.
Usodni padci
Na ortopedski oddelek so včeraj popoldne sprejeli 38-letno Zoro Košuta, por. Sedmak iz Križa štev. 362, ki si je zlomila desno nogo in se bo morala zdraviti od 30 do 40
Na ortopedski oddelek so včeraj popoldne sprejeli tudi 78-letno Giovanno Sandegiaco-mo vdova Delloste iz Ulice Rit-meyer 15, ki je že pred petimi dnevi padla v svojem stanovanju in si verjetno zlomila levo nogo.
S tramvajem proge štev. 9 se je včeraj popoldne peljala 68-letna Evelina De Boni iz Ulice Minuissi 68, ki je bila namenjen-a k Sv. Ivanu. Ko je travaj privozili do Rotonde in na oviniku zmanjšal brzi-no, sl je ženica mislila, da je dospela do svojega cilja in je hotela stopiti iz prikolice, čeprav se tramvaj ni ustavil. Padla je in si izpahnila levo ramo, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v tednih, če ne bodo nastopile kom-
pnhodnosti imela ta dejstva na vse levičarske in demokratične italijanske in slovenske sile na našem ozemlju. Spričo tega predvideva odbor NSZ, da se utegne široko demokratično gibanje oživiti in okrepili tudi s povečanjem sodelovanja in enotne akcije vseh demokratičnih in levičarskih strank in gibanj v Trstu in drugih občinah našega ozemlja.
----«»----
Tretji poskus samomora
38-letni trgovski zastopnik Giovanni Gessi, ki je že v sredo zjutraj dvakrat skušal napraviti samomor s tem, da si je prerezal žile na roki, si je včeraj že tretjič skušal vzeti življenje. Kot smo že objavili so Gessija v sredo prepeljali v bolnišnico, kjer je ponovno z roko razbil šipo in se ranil po roki. Ker je bil živčno zelo razburjen so ga prepeljali v bolnišnico pri Sv. Ivanu. Tam pa je predvčerajšnjim popoldne znova skušal napraviti samomor. Potem ko je posrebal skodelico mleka, je prelomil žlico in si tako odlomljen ročaj zabodel v levo očesno duplino. Prvo pomoč sp mu nudili bolničarji, nato pa so ga nujno pripeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo zaradi »tujega telesa globoko v očesni duplini«.
----«»----
Motor v vespo
Po Istrski ulici se je včeraj ob mraku peljal z. vespo proti središču mesta 53-letni Dome-nico Suffi iz Istrske ulice 26, za njim pa se je peljal z motornim kolesom 18-letni Ar-mando Gattinioni iz Ul. Campa-nelle 181. Suffi je hotel kreniti na levo, tedaj pa se je v njegovo vozilo zaletel Gatti-noni. Oba sta zletela na tla, Najbolj se je poškodoval Suffi, ki si je verjetno zlomil le' vo nogo, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 10 ali 40 dini. Gattinoni pa se je le nekoliko pobil po bradi in bo okreval v 4 dneh.
dni. Peljala se je na zadnjem i plikacije.
iiiiiiiiiiiiiiviiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiliiiiirfiliiiifiifiiiliiiiiMiiiiiiiiiimiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Zadnja pot Zdenka Colje
Dolga vrsta sorodnikov, prijateljev in znancev je včeraj popoldne spremila pokojnega Zdenka Coljo na njegovi zadnji poti iz mrtvašnice glavne bolnišnice na srbsko pravoslavno pokopališče pri Sv. Ani. Ze pred napovedano uro se je zbralo veliko število ljudi pred mrtvašnico in v bližnjih ulicah. Po kratkem obredu v mrtvašnici se je razvil dolg žalni sprevod. Na mrtvaškem vozu je bila krsta vsa odeta z lepimi venci, za vozom pa so šli v žalosti potrti Zdenkova žena Ivanka, hčerki Alenka in Danica, sestra Emu Tomažičeva, bratje in drugi njegovi sorodniki, nato pa številni prijatelji in znanci že iz mladih in poznejših let; prišli so tudi sorodniki in prijatelji s Krasa in iz Istre
V kapelici na pokopališču je bil spet kratek obred, nato so krsto odnesli k jami. Pravoslavni pop je po molitvah in žalnih spevih polil krsto z blagoslovljenim vinom, nato pa so svojci potrosili na krsto prgišče zemlje, in krsto so spustili v jamo.
Hudo je bilo vdovi, hčerkama, svojcem in prijateljem, ko je zemlja pokrila njegove posmrtne ostanke. Težko je bilo slovo od prijaznega Zdenka, ki ga ne bomo videli več v svoji sredi. Naj mu bo lahka domača gruda.
Lajthe ali pa Lisztovo Drugo ogrsko rapsodijo.
Predaleč bi vodilo, če bi hoteli naštevati vse, ki vodijo ves ansambel. Vsekakor zaslužijo vsi pohvalo. Občinstvo tako med predstavo kot na koncu ni štedilo s priznanjem, tako da so izvajalci večkrat nekatere odlomke ponovili. Končno pa se nam zdi, da ne moremo zaključiti brez našega ceterum censeo: ne da bi hoteli karkoli odvzemati veljavi gostov, lahko vendar mirno rečemo, da so v Jugoslaviji vsaj trije odlični ansambli narodnih pesmi in plesov, ki so nastopali že širom po svetu
— tn tudi marsikje v Italiji
— toda še nikomur ni prišlo na misel, da bi jih kdaj povabil v Trst, kjer bi se z nič manjšo umetniško kvaliteto ter s prav tako ali še bolj navdušujočim izvajanjem lahko vključili v sezono v «Ver-cilju« — kakor ta ansambel iz Madžarske.
---«»----
Tragičen epilog nesreče pri Gsbrovcu
Karel Pertot podlegel poškodbam
Na drugem kirurškem oddelku je včeraj popoldne podlegel hudim poškodbam 26-letni Karel Pertot s Kontovela 64, ki se je hudo ponesrečil z motorjem že 24. februarja v Gabrovcu, ko se je peljal na obisk k svoji zaročenki v Salež. Zaslepile so ga namreč močne luči avtomobila, kii je privozil z nasprotne strani, ker jih brezvestni šofer ni zasenčil. Da bi se izognil avtomobilu je krenil na desno, pri tem pa je treščil v obcestni zid in se hudo poškodoval. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, toda vsa zdravniška oskrba je bila zaman, in po nesreči sploh ni prišel več k zavesti.
---«#----
Avto ga je podrl
V Ulici Felluga je včeraj po. poldne 35-letni Palmiro Bene-ton iz Ulice Felluga 106 podrl z avtom 25-letnega Miloša Di-mitroviča, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti in je hotei prečkati omenjeno ulico. Dimltrijeviič se je pobil po desni nogi, ranil se je po desni roki in se je pobil po čelu, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek
^ BVrTiM ^ ■77
lLI \\AM
VERDI
Danes ob 21. uri drugi nastop «Grand ballet National Hon-grols«. Zbor plesalcev in igralcev sestavlja naj 100 članov, ki bodo v pestrih narodnih nošah izvajali v ritmu ciganske glasbe svoje plese in madžarske ljudske pesmi.
Skupina bo ponovila svoj nastop še v nedeljo ob 16. url in v ponedeljek ob 21. uri.
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes 3. maja bo v Teatro Nuovo premiera Squarzlnove «Tri četrt lune« v režiji Fulvia Tolussa. Rezerviranje in prodaja vstopnic pri glavni blagajni in v Pasaži Protti.
Nastopajo: Ottorino Guerrinl
(bivši član tržaškega Teatro Nuovo), Omero Antonuttl, Car-lo Bagno, Clara Carnieli, Marisa Fabbri, Carlo Gamba, Gianni Gnesutta. Omera Kazzari, Guido Lazzari, Marino Maranzana, Da-rio Mazzoli, Gianni M'usy, Lino Savoranl, Maria Teresa Tosti in Giorgio Velletta. Scene Gian-franca Padovanija.
OanoPsfl
Smučarski izlet tekme SPDT na Livku-Matajurju
Odhod na izlet In tekme na Livek-Matajur bo v nedeljo dne
4. t.m. ob 6.15 z začetka IM F. Severo.
Vpisniki naj poravnajo stroške in dviznela sedežne številke. Zamudniki naj se potrudijo, če dobe še kak sedež na razpolago v Ul. Geppa 3-11. danes v soboto le do 12. ure.
Galerija Teatro Nuovo. Danes med prvim |n drugim dejanjem premiere «Tr| četrtine lune« o-tvoritev slikarske razstave del Altierija. Anzila, Mascherinija, Mušiča, Predonzanija, Spacala in Zigalne Vsa delti obdelujejo temo «ndporništva».
K»Biia(»!»SgsailS
Domači planinski zabavni večer
Na predpustn.| Ponedeljek dne
5. 3. t.l. ob 20.30 priredi SPDT v Gregorčičevi dvorani svojim članom .n planinskim prijateljem malo domačo zabavo. Zato ni potrebna ne plesna obleka, a tudi ne gojzarice, kvečjemu malo planinske dobre volje.
Tržaški filatelistični klub »L. Košir« — Trst. bo imel svoj redni sestanek v nedeljo 4. t.m. od 10. do 12. ure.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča, da zaradi tehničnih ovir v ponedeljek 5. t.m. ne bo telovadbe.
.........................
Uspešna akcija letečega oddelka kvesture
Po obisku daljnega sorodnika mu je zmanjkalo 322.000 lir
S ponarejenim ključem sta odprla žabico na predalu miznice
Agenti letečega oddelka kvesture so prijavili sodišču zaradi tatvine 25-letnega Giu-seppa Pianeto z Opčin, Prose. ška ulica št. 46, in 26-letnega Oresta Santangela iz Ul. Tor San Piero 4, zaradi izsiljevanja pa 34-letnega Francesca Santangela iz Ul. Tor San Piero 4, ki so jih odkrili po skrb. ni preiskavi. ,
Dne 18. februarja je Stefa-no Scamacco iz Ul. Udine 41, ki ima nekaj trgovin z oljem in vinom, prijavil na omenjenem oddelku, da so mu neznanci ukradli iz predala pisalne mize v spalnici 322.000 lir. Povedal je, da je nekaj dni prej in sicer v nedeljo, delal obračun in da ga je prišel obiskat njegov daljni so-robnik Oreste Santangelo, po rodu iz Caltagironeja. Dobre pol ure sta se razgovarjala, nato je Oreste odšel. Odšla je tudi Scamaccova sestra, doma pa je ostala le mati, ki je zelo naglušna. Ko se je čez nekaj ur sestra vrnila, je zapazila, da je medtem nekdo strgal žabico na pisalni mizi. Obvestila je brata, ki je pogledal v predal in zapazil, da je izginilo 322.000 lir, ki jih je bil nekaj ur prej spravil v predal. O zadevi je obvestil policijo, ki je začela s preiskavo. Agenti letečega oddelka so najprej nadzorovali Oresta in so zapazili, da se je večkrat v istem dnevu sestal s Pianeto. Agenti so že dobro poznali Pianeto in so mu bili za petami. Tako so zapazili, da je Pianeta dvignil na zastavljalnici neke stva. ri. Prav tako so zapazili, da je v zadevo zapleten tudi Francesco Santangelo, ki so ga poklicali na zasliševanje, a je odločno zanikal vsako krivdo. Zaslišali so tudi Pianeto, ki je povedal, da je skupno z Orestom ukradel o-
menjeno ■ vsoto denarja Sca-maccu. Tako je policija zvedela, da je Oreste nekega dne vzel ključe, jih ponaredil in pripravil načrt za svoj podvig, ki ga je uresničil s sodelovanjem Pianete, ko se je nudila ugodna priložnost. Scamacco in njegova sestra nista bila doma, njuna mati pa sploh ni slišala, ko sta Pianeta in Santangelo prišla v stanovanje ter odnesla denar.
Nekaj denarja sta zapravila, nekaj ga je Pianeta porabil, da je rešil zastavljene stvari, ostali denar so dobili pri Pia-neti doma, precejšnjo vsoto pa je imel Francesco Santan-gelo, ki se sicer ni udeležil tatvine, ampak je z grožnjo, da bo vse odkril Scamaccu, izsilil od Pianete in svojega brata Oresta 130.000 lir.
Ko je včeraj okrog poldne 34-letni Giovanni Mosan iz Ul. Zanella 46 postavljal zavese v stanovanju družine Bertos v Ulici Commerciale 23, je nerodno padel z lestve in se močno udaril po glavi. Nemudoma so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga
KINO
Nazionale 15.30 »Rimsko zlato« (L’oro di Roma). Gerard Blain, Anna Maria Ferrero, Jean So-rel.
Fenice 15.00 »Salvatore Gtalia-no». Prepovedano mladini,
Excelsior 15.00 »Boccaccio 70» — Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini..
Grattacielo 15.30 »Nekaj peče« (Qua