134. Številka. Ljubljana, v Četrtek 16. junija 1898. XXXI. leto. U haj* «Mk **n lllllli iaimil nedelj« in praaniks, Ur valja po polti prejeinan u avatro-ogerske deteta ga im Uto 15 gld., ta pol leta H gld., za četrt let« 4 gld., za jelen 1 gkL 40 kr. — Za Ljubljano brva potiljanja na dom aa vee leto 13 gld., aa Četrt leta 8 gld. 80 kr. aa je4en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr na m—eri, po 30 kr. aa Četrt lata. — Za tnja daiale toliko vec, kolikor poitnina anaaa. — Na narocbe, brez todobne vpofcil.iatve uaročmne. se ne ozira. Za o ■nabila plačuje m od atiriatopne petit-vrsU po 4 kr., ce aa oananilo jedenkrHt tiska, po 6 kr , Aa e> dvakrat, in po * kr., te se trikrat ah večkrat Uaka. Dopiai naj aa iavolfi tračkovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dradniltvo u npravniitvo j« na Kongresnem trgu 6t. 12 Opravoiltvo naj m blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacija oaiianila, t ) vae administrativne stvari. Telefon 6t- 3-4- V »Slovanski zvezi" so stvarjali dalmatinski poslanci posebno skupino in če smo kaj obžalovali, je bilo to, da je zvezin tesnosrčni program bil vzrok, da se nista pridružila srbska poslanca iz Dalmacije. Kakor v vsakem klubu, tako tudi v zvezi ni vedno soglasja, vendar so bile doslej, v kolikor smo mi poučeni, razmere de prav dobre, in tudi dalmatinski Hrvatje so se dobro mej seboj razumeli navzlic razliki v nazorih glede taktike in navzlic raznim osebnim antipatijam. V jedni zadnjih sej »Slovanske krščansko-narodne zveze" pa je vodja narodne stranke dalmatinske, dr. Balat naznanil, da je mej njegovo stranko in mej dalmatinskimi Hrvati pretrgana vsaka zveza, in da ostanejo poslanci narodne stranke dalmatinske v „ Zvezi" le kot posebna skupina, na kar se bo ozirati pri volit vi odsekov. Dalmatinska skupina v „ Slovanski krščansko narodni zvezi" seje torej razdvojila na dve skupini, maj katerima vlada v domovini odločno nasprotstvo, kateri pa hočeta vzlic tema poskusiti, da bi na Dunaja delovali roko v roki in v prijateljstva z dragimi členi „ Z veze". O vzrokih razpora nam ne pristoja sodba in tndi jasnega pregleda o njih se nimamo. Navezani smo na poročilo BJedinstva", vrlega glasila hrvatske narodna stranke v Dalmaciji. Ta list, o čegar lojalnosti doslfj nismo imeli povoda dvomiti, poroJa, da so se bili dalmatinski Hrvatje dogovorili, osredotočiti vse svoje delovanje na rešitev najperečejših in zanje najvažnejših vprašanj: na pridobitev železniške zveze in na u vedenje hrvaščine kot notranjega uradnega jezika v Dalmaciji. Narodna stranka se je držala tega dogovora, a „Narodni List", glasilo voditelja dalmatinskih pravašev, poslanca Biankinija, je v članka »Nar nicht Croatisch" napadel dr. Bnlata. .Jedinstvo" pravi, da je „Narodni List" napadel dr. Bnlata „Što je pošteno i točno vršio program po-stapanja dalmatinskih zastopnika", kar pač pomeni, da ga je zato napadel, ker se Balat v delegacijah ni oglasil in torej ni raztegnil mej dalmatinskimi poslanci sklenjenega dogovora Rečeni članek „ Narodnega Lista* je dal povod kontroverzam in posledica je bil razpor. Ne budemo preiskovali, kdo je kriv in kdo n kriv, izreči pa moramo, da ta razpor globoko obžalujemo. Narodnjaki dalmatinski so se sicer postavili na stališče „lavons notre linge chez numu in brez dvoma stote* to tudi dalmatinski poslanci, ali dve nasprotujoči si etranki izhajata le težko pod jedno streho, zlasti ako vlada mej pristaši še osebno nasprotstvo, in zato se bojimo, da utegue razpor mej dalmatinskimi poslat.m imeti slabih posledic za „Slovansko krščansko-narodno zvezo*, kar bi bila prav v sedanjih nejasnih in nevarnih razmerah velika škoda. Poraz ministerstva Meline. Dogodha velike važnosti se je primerila. Me-linovo ministarstvo je skleiilo podati demisijo, ker je poslanska zbornica v debati o vltdnem programa zahtevali, kar je v republiki pač naj nara vnujše, da se naj ministerstvo naslanja na republikanske stranke. Meline je bil dve leti na čelu ministerstva. V tem časa se je upiral na republikance-oportuniste in na monarhiste ter na klerikalce. Z njih pomočjo se je vzdržal dve leti in kljuboval velikim viharjem. Njegovi monarhi stični in klerikalni zavezniki so ga vlekli čedalje bolj na pot reakcije in ko so se pred nekaj tedni začele nove volitve v parlament, tedaj se je kazalo, kakor da hoče Meline posnemati maršala Mac Mahona in v slučaju zmage odpreti reakciji vrata na stežaj. Volitve niso imele tistega uspeha, kakor je Meline pričakoval. Oportunisti so se sicer združili zopet z monarhisti in klerikalci, in so pri volitvi predsednika na mesto radikalnega Katona Brissona posadili svojega ožjega somišljenika Deschanela, ali izkazalo se je, da ima ta nenaravna koalicija le nekaj glasov večine v zbornici in da se ne bo mogla dolgo vzdržati. To domnevanje se je hitreje izpolnilo, kakor je bilo pričakovati. Prva debata v novi zbornici je ubila Melinovo ministerstvo, a da so republikanci tej strahopetni in neodkritosrčni vladi tako reso-latno in Litro naredili konec, to je zanje samo Častno in dokaz, da republikanski duh v dveletni dobi vladanja reakcije in soldateske ni omahnil. Rečena re- Popravek okr. glavarstva kamniškega. Slavno uredništvo! Sklieaje ae na § 19. tiskovnega sakona prosim glede* na uvodni članek v številki 129 ,Slovenskega Naroda" pod zaglavjem .Popravek okrajnega glavarstva kamniškega" za vsprejem sledečega popravka v prihodnjo številko Vašega cenjenega lista: Ni res, da sta gospoda Tauzher in Exel nalašč na slovenska naznanila izdala nemške plačilne naloge in da so bili izdani skoro samo nemški plačilni nalogi; res pa je, da ao se po pomoti izdali na 5 slovenskih napovedi 5 nemških (mej temi jeden aa jsdnega ceaarkega kralj, uradnika) in na 24 nemških napovedi 24 slovenskih plačilnih nalogov, da je bilo dalje od 458 plačilnih nalogov izdano 150 v nemškimi in 308 v alovenskem jezika; med 150 nemškem plačilnimi nalogi jih je bilo 59 za v tem okraju bivajoče tirolce. Ni res, da so nekateri v izpovedih zapisovali aamo številke in da je okrajno glavarstvo na take izpovedi dalo nemške plačilne naloge; res pa je, da V nobeni napovedi niso bile ustavljene samo številke, ampak najmanj tudi še glava in podpis, na kar aa je, ako ni bilo ničesar dražega pisano, oziralo pri izgotovljenji plačilnih nalogov. Ni res, da nemško misleči uradniki z gospodom okrajnim glavarjem delajo kar hočejo; res pa je, da ao vsi uradniki c. kr. okrajnega glavarstva brez razločka narodnosti v več kot ednajsletni dobi poslovanja podpisanega okrajnega glavarja vselej nradovali po njegovih ukazih. C. k. okrajno glavarstvo v Kamniku, dne 14. junija 1898. C. kr. okrajni glavar: _Friedrich Razpor mej dalmatinskimi Hrvati. Z velikim trudom se je ob zadnjih volitvah v državni zbor doseglo porazumljenje mej hrvatsko narodno atranko v Dalmaciji in mej dalmatinskimi pravaši in le po dolgem posredovanji se je posrečilo, pridobiti obe stranki aa vstop v „Slovensko krščansko-narodno zvezo." LISTEK. Frančišek Palacky. Po vsem Češkem se je slavil in se še slavi te dni spomin na največjega Čeha 19. stoletja in slo-večega Češkega zgodovinarja Palackega. Ni moj namen ocenjati Palackega kot učenjaka, na to naj se oglasi sposobnejše pero. Le najvažnejših dogodkov iz njegovega življenja hočem omeniti in par besedij izpregovoriti o Palackem— človeka. In dostojno je, da se ga i mi, Slovenci, spo-nainjamo o lOOletnici njegovega rojstva, saj so za-"loge njegove aa Slovanstvo sploh tako velikanske, ^a jih ni možno preceniti. V letih, ko je živel ves češki narod v neki duševni letargiji, ko so najboljši možje, mej njimi Dobrovskv, začeli skoraj že obupavati nad bodočnostjo svojega naroda, tačas je odprl Palackv svojim presenečenim bratom vrata slavne češke preteklosti, ▼zbudil v rodoljubnih prsih spečo narodno zavest *n s svetim ognjem zaklical: Hej rojaki, o p a • enjmo uma s v i 11 e meče I" In Bog ve, če bi Ml narod češki brez Palackega danes na tisti kul-faroi višini, na kateri jo. Palackv je probudil svoj na- rod iz duševnega mrtvila, prižgal mu je luč omike in prosvete, da je danes vreden drug v kolu največjih kulturnih narodov. Rodil se je Palackv 14. junija 1798 v Hod-slavicich na Moravskom, .vdal se je najprvo v Tren-činu. Latinske in filozofske šole je začel pohajati v Požunu I. 1812. na tamošnjem protestantskem liceji, ker je bil po veri protestant. Še dete skoro je imel Že veliko veselje do Čitanja in komaj 6 let star je prebral celo sv. pismo. Na latinskih šolah se je lotil tudi pesništva in prva pesen njegova je .elegija na smrt součenca Ivana Bakoša". No, na pesniškem polji si ni pridobil lavorik. V tem časn se je poprijel učenja raznih jezikov in prebiral srbske, ruske in staroslovenske knjige. Davil se je mnogo tudi s klasično literaturo. L. 1816. se je zaglobil z veliko unemo v filozofijo in se temeljito pečal s Kantom. Po dovršenih filozofičnih študijah je prišel leta 1819. v hišo bogate gospe pl. Cuzy za odgojitelja. Potoval je s svojimi učenci po raznih velikih mestih in prišel večkrat tudi na Dunaj. Posebno dunajski poseti so bili velike vrednosti za njegovo nadaljno izobrazbo. Poseti dunajskih bibliotek so mu popol-njevali znanje v zgodovini, razne galerije in zbirke pa ao blagcdejno vplivale na njegov estetiški okus. Na Dunaju pa se je seznanil tudi z našim velikim rojakom Kopitarjem. L. 1823. je prišel Palackv v Prago, da se posveti izključno Češki zgcdovini. Tu ga seznani Do-brovskv z domoljubnim grofom Sternberkom, ki mu je bil poslej pravi očetovski prijatelj ter dobrotnik in ki vkljub vsem spletkam, ki so se plele proti Palackemu, ni odnehal toliko Časa, da je cesar Ferdinand imenoval Palackega češkim stanovskim zgodovinarjem. Palackv je bil prvi, ki je leta 1830. sprožil misel o „M a t i c i č e š k i", ki se je kmalu potem ustanovila. — Najprosvillenejše duhove vseh Časov gnalo je srce k vrelcu vede, omike in umetnosti v večni Rim. Kako neumorno je tu delal Palackv, razvideti je iz tega, da je v devetih tednih prečital v vatikanskem arhivu in knjižnici 45.000 listin in našel mnogo dragocenih podatkov za Češko zgodovino. L. 1848. je postal politični voditelj svojega naroda. Potezal se je za pošteno spravo mej Čehi in Nemci ter za zvezo Češke z Avstrijo. Odločno se je uprl volitvam v frankobrodski parlament. Bil je predsednik slovanskega shoda v Pragi in vodja avtonomistiške stranke na Dunaji in v Kromerižu. Portfelj naučnega ministra pa je iz političnih ozirov dvakrat odklonil. aolaciia i« prizadela Melinovemu ministerstva smrtni udarec in gospod Miline ima upanje, da se lahko vrne zopet v redakcijo ,Repnblique Franc««*-, nekdaj Gambettovega lista, kateri pa se je pod Me- linovim vodstvom že davno izneveril svojim načelom. Čoje se sicer domnevanj«, da otegne predsednik Fanre M rimu novic poverit sestavo ministerstva, toda vse pariAko časopisje soglaša v tem, da je to absolutno nemog >če, da de misliti ni na to, da bi vodstvo vlade francoske republik« prevzel mož, kateri »e je v parlamenta spozabil ter naravnost nasprotoval zahtevi, naj se vlada opira samo na republikanske stranke in ne na stranke, katerih tendence so republiki so razne Z odstopom Melioovega m:n aterstva so zopet za dolgo čas i razdrta upanja monarhistov in klerikalcev na restavracijo, na obnovitev monarhije in klerikalnega vladanja, na obnovitev reakcije. Morda 83 prihodoja ministerstva, sestavljena iz radikalcev in oportuoistov ne bodo t»ko dolg 0 vzdržala na krmilu, kakor Melinovo, ali Franciji in človeštva ne bo to na toliko škodo, kakor bi bila zmaga reakcije V tisti državi, kjer so se začele najvažnejše, ves svet preobrazujoOe evolucije. V 1 Jiihlliaiil, 16. junija. Bankerot grofa Thuna Glasilo nemške padajte stranke, ,Urazer TagblattJ, tri-imfira, d* se je obstrukci|i posrečilo doseći svoj namen: onemogočiti delovanje parlamenta ter vnovič prisiliti vlado, da je morala drž.tvnozborsko zased «nje do negotovega roka odgoditi. .Grazer Tagblatt" prorokuje, da se bode obstrukcija ponavljala tako dolgo, da izginejo jezikovne naredbe, kajti prej ni noben«ga premirja, nobenega pogajanja. Vlada se uio.a udati, mora odnehali, sicer boj in infiaitum. ,Gr. Tagblatt" izreka trdno upanje, da se zaupni možje Nemcev na Češkem in Moravskem nikakor io udeleže kakih novih spravnih konferenc, ampak da pokažejo vsakemu posredovalcu vrata, dokler se jezikovne naredbe ne prekličejo. Alpmski Nemci se žrtvujejo za oesko moravske že več kakor leto dnij ter vztrajajo v najhujšem boju za odpravo češko-moiTivmf.h jezikovnih naredb Alp'nski Nemci radi prenašajo vse zle posledica tega nenavadnega boja ter pretrpa tudi kazen Gradca — zato pa alpinski Nemci pričakujejo, da ostanejo češko - moravski Nemci še nadalje neizprosni z geslom. Nobe lega miru, nobenega premirja, dokler obstojajo jezikovne naredbe v kakoršuikoli obliki.' Grof Thun mora spoznati, da se Nemci ne udadj, da morajo izginiti na redbn, ali pa uaj izgine sam tja, odkoder je pričel! „Fremdenblatt", gladilo ministerstva zunanjih del, bere po odgoditvi drž. zbora opozicijskim strankam prav ostre levite. Obstrukcijonisti so krivi vsega, kar mora prenašati Avstrija in kar morijo prenašati voldci. Obstrukcijonisti so izjalo vili vsako delo, onemogočili vsako spravo ter uprizorili nastope, rabili besede, kakorsnih ni bilo slišati v parlamentu še nikdar. Nekateri Scliiiaerer-janci in nekateri členi nemške ljudske ali nemška napredne stranke so si dovolili stvari, katere ob- OJ 1. 1849.—1861. je ž.ivel spet le slovstvu. L 1867. je šel z mnogimi odličnimi '.-bi na Moskovsko razstavo, kar je dalo vladnim krogom povod, da so ga sumničili za panslavista in veleizdajnika. L 1860. je jel bolehati. Hud kašelj ga je neprestano nadlegoval. Naposled so se mn unela plača, in po 53!etnem vsestranskem, velen^pesnem delovanji na polji znanosti in prosvete jo zatisnil za vekomaj oči v smrtno spanje dne 26. maja 1876. Kakor kot učenjak, je bil Palackv velik tudi kot človek. Bil je mehkega, plemenitega srca, tih io skromen in proti vsakemu uliuden. Z odkritosrčnostjo in z eneržijo je dražil v sebi moški ponos. »Sebičnosti, ki preslepi in na kriva pota izvodi toliko mož, Palac-fc y ni poznal. Vzvišenost krščanstva pa je pri-F.nal s t. mi -1* besedami: „ Popolnoma sem uverjen, da je krščanstvo najčistejša, najvzvišenejŠa in najpopolnejša vera- Stoletnica Palackega rojstva bodi Čehom opomin, da narod, ki se sam sebe zaveda in ki ve dostojno ceniti svojo preteklost in svoje vrline, je določen za velika dela.*) T. Doksov. *) Viri : Letopis „Matice Slovenske« 1877. Fran Šaklje. A. Trstenjak: Spomenik slovanske vzajemnosti. —Podlistki raznih časopisov. sojajo celo njihovi najožji somišljeniki. Vlade upa, de bode ett pomirjevalno upliva! na razburjene dahove ter de napetost poneha. .Fremdeablatt' zagotavlja, da odgoditve ni smatrati se kazen Nemcev ali za izraz strogosti in trme. — Petorica nemških manifestov soglasno izjavlja, da ne bo prej miru in reda, dokler se jezikovne naredbe ne odpravijo. Nada vlade, d« se ss fanatičnost Nemcev tekom vročega poletja ohladi, je torej prav puhla 1 Bitka mej Črnogorci in Albanoi. Pred dvema dnevoma so napadli divji, vsaki kulturi in disciplini se upirajoči Albanci troje črnogorskih naselbin tik albansko črnogorska meje ter so vse hiša zažgali. Črnogorci so se morali umakniti po štiri ure dolgem boju, saj na boj niso bili pripravljeni. Črnogorski poslanik v Carigrada se je pritožil pri turški vladi ter z ihte val resne pomjči, sicer je na-daljno prelivanje krvi neizogibno. Črnogorci ao sila ogorčeni ter se pripravljajo, da se maščujejo, ako ne dobe zadoščenja. Melinovo ministerstvo mora v kratkem de-misijonirati. Nova zbornica nikakor ni tako klerikalna, kakor je upala vlada, in radikalci so prišli v tolikem števila v novo zbornico, da je vladna večina prav slaba. A tudi nekatere stranke v vladni večini niso zanesljive. V poslednji parlamentarni seji je doživela vlada celo velik poraz, ker je bil neki njen predlog s 23 glasovi večine odbit. Ker se more kaj takega ponavljati, meni Meline, ki je vladal 2 leti 1 mesec in 14 dnij, bije že danes odstopiti. Govori se, da sestavi novo ministerstvo Rib o t ali pa celo ra Iskalec Bourgeois. Vojaška služba in vera. V S vedi j i se večkrat pripeti, da mladi vojaki nikakor nočejo nositi orodja, češ da se kaj takega ne strinja z njihovim verskim Čustvom. Take čudne pobožnjaks 84 doslej vedno kaznovali ter jih prisilili, da so nosili paško in bajonet Sedaj pa si hočejo vojaški krogi pomagati s tem, d t se določijo oni mladeniči, ki bi ne hoteli služiti s puško, za vojaške delavce, tesarje, zidarje in kamoarje ter za strežnike po bolnicah. Ker je tak posel težji in včasih še nevarnejši, kakor pristna vojaški, se nadejajo odločilni krogi, da se na ta priprosti način število upornih pobožnjakov samo zmanjša. > pa neko ameriška v j na. Prav pičla poročila doba. a jo z bojišča, a še (a poročila ai ugovarjajo povsem. DoCira trdijo brzojavke ameriških listov, da so izkrcali Amerikanci pri Gaantanamu blizu 1000 vojakov in več topov ter da so jih Španci skoraj dva dni neprestano brezvspsšao na-skakovali, poročajo španski časopisi, da doslej še ni nobenega Amerikanca na Kub-, kar je vsekakor neverjetno. Navajajo se namreč že imena ameriških poročnikov, ki so poveljniki predstraž pri Guanta-namn ter se navaja tudi število padlih in ranjenih na obeh straneh. Bij je bil torej vsekakor maj Amerikanci in Španci že tudi na kopnem, bržčas pa so se morali Amerikanci španski premoči zopet umakniti prav do obrežja, kjer so v varstvu svojih bojnih ladij. Ako je res, da je ameriška vojna iz Tampe že odplula, dobe Amerikanci na Kubi kmalu izdamo pomoč. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. junija. — (Cesarjeva zahvala.) Cesar ja dal občinskemu svetu ljubljanskema za njega izraz sožalja o smrti nadvojvode Leopolda sporočiti najvišjo zahvalo. — (To je vae ?) »Slovanska krščansko nerodna zveza" poslala je včeraj, kakor smo poročali, poslance Einspielerja, PovŠeta, Robiča, Spinčiča in Vahnjanina k ministerskemu predsedniku grrfu Thnnu, da mu pojasnijo razmere Slovencev, Hrvatov in Malorusov. Kaj so mu povedali, nam ni znano. »Slovenec" poroča, da so odposlanci povdarjali, da jezikovno vprašanje ni samo češko nemško, marveč da je posebnega pomena tudi za Slovence, Hrvate in Malorase, ker posebe pri teh narodih še ni vrejena jednakopravnost, in da so Slovenci in Malorusi za avtonomijo, toda le za tako, da so varovane narodne pravice manjšin Kaj šele sedaj so poslanci imeli priliko, to povedati grofa Thunu, ki je vender že več mesecev na čela vlade ? Se klasičnejši kakor prvi del „ Slo vence vega" poročila, pa je konec: Grof Thuu je z zanimanjem poslušal ta pojasnila ter zagotovil odposlancem, da bo storil v tem oziru kar bo v njegovi moči. Kaj je to vse? In a to frazo ao ae poslanci zadovoljili? — (Ialet .Glasbeno MatioeV) Zaradi trajno deževnega vremena je pevski zbor „Glazbene |fa^ tka" za prihodnjo nedeljo v Zagorje nameravani izlet odložil za ugodnejši čas. — (Nedeljski poftttsk ▼ notarskih pisar Bah.) Pravosodno ministarstvo je storilo primerne koraka, da bi ae v notarskih pisamicah uvedel nedeljski počitek, eko že ne sploh, pa vsaj za čas od 15. junija do 15. aeptembra vsacega lete. — (Velika ljudska veaelioa) pevskega društva .Slaveckatera se js vsled neugodnega vremena preložila, vrši se prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. in sicer na vrta .Narodnega doma", ob 7. nri zvečer. Ker je to prve društvena veselica na tem vrtu in ker je isti sedaj jako krasno urejen in električno razsvetljen, je društvo uverjeno, da ga bode narodno občinstvo v mnogobrojnom števila posetilo. Vojaške godba je vspored v toliko spremenila, da je dodejala še nekatere slovanske točke. Odbor .Slavca" pa je po. skrbel, da bodo cene jedilom in pijači kolikor mo goče nizke. — (Is Trnovskega predmestja) se nam pi5e: Vsled nocojšnjega deževja je voda tako narast1«, da smo posestniki na zgornjem delu Opekarske cests vsi pod vodo. Dolgo časa js že minulo, odkar nismo imeli tako velike vode. Kaj je vzrok temu? Vzrok je, ker se si. mestni magistrat ne briga za neobhodno potrebno trebljenje jarka ob Opekarski cesti in ker so nekateri posestniki k svojim hišam čez ta jarek napravili mostove, kateri so pa preozki, tako da ne požirajo prihajajoče vode. Zadnji Čas je, da se tudi v tej stvari kaj stori, kajti Trnovčani ravno tako mestno doklado plačujejo, kakor drugi občani in meščani. Kaj pa je z regulacijo trnovskega pristana? Ali je vse zaspalo? — (Deficit dolenjskih železnic) Poroča se nam: Pišete, da bo Kranjska dežela imela plačati kakih 27 tisoč za dolenjske železnice To je prav lahko, ko že toliko let stagnira trgovina a hrvatskimi prašiči. Ta trgovina bi bila pokrila deficit in še kaj dobička dala. Ta trgovina preskrbljaje dosti planinskih dežel s prašiči. Uzroki deficite so občni, država se hoče hrvaškega prašičjega mesa znebiti ter je napravila mitnico na Kolpi. Hrvaška ni avstrijska dežela. Naj tedaj za ta .zollsj-stem" država plača. — (Umrl je) g. Fran Skedl, c. in kr. komisar avstrijske mornarice Pokojnik je odplal z avstrijskimi četami na Kreto, kjer si je nakopal neozdravljivo bolezen. Po vrnitvi avstrijske ladije v Pulj se je prišel Skedl v svoj rojstni krat, v Novo mesto, zdravit. Toda brezvspežno. Skedl je ostil do svoje smrti zaved n Slovenec. N. v m. p.! — V Kamniku je umrl podmaršal v p. Josip pl. Herrmann — (Dirka bIov. biciklistov .Kamnik in okolica") se vrši dne 29. t. m. ob 2. uri popoldan. Start Vransko gostilna „Slovan" 153 6 km, cil Domžale km 14, dolžina proge 37 km, minimalen čas vožnje 80 minut. Opozarjajo se vsi dirkači, da se prijavijo gotovo do 20 junija z vlogo 5 kron tajniku Jož tu Polaku v Kamniku. — (Pristojbina za lovske liste.) Dežela kranjska je prejela za lovske liste od leta 1884., odkar je veljaven deželni zakon o izdaji teh listov pa do konca leta 1897., to je v 14 letih, znesek 34.802 gld. — (Nesreča) Dne 14. t. m. našla sta dva železniška paznika na progi pri Radovljici brezza-vestnega človeka, kateri je bil težko poškodovan. Vlak mo je bil desno roko na dveh mestih odtrgal. Ponesrečenec je 30 let stari krojač Jakob Kosem iz Zgornje Dobrove. Prepeljali ao ga v dež. bolnico v Ljubljani. — (Revizorjem in tajnikom .Zveze slovenskih posojilnic" imenovalo je načelstvo gosp. Franja Jošta, dosedanjega večletnega knjigovodjo Celjske posojilnice. Posojilnice, katere žele kakih pojasnil ali revizije, naj javijo to naravnost .Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji, kateri bode sedaj mogoče vsestransko vstrezati vsakojakim željam njenih členic- Vse nove posojilnice pa vabi „ Z veza", da pristopijo temu za naš narodno-gospodarski napredek jako važnemu društva. — (Iz Celja) se nam piše: Zadnji praznik je celjski „Mannergesangverein" priredil izlet v Laški trg. Izletniki ao bili vsi okrašeni s m o d r i š e m, in mej njimi tudi razni c. kr. uradniki. V Laškem so izletniki peli tako lepo, da so vsi psi milo cvilili in mački jokaje bežali, v pavzah pa je znani Oecha razveseljeval celjske izletnike a tem, da js na zarobljen način psoval in izzival tujce. Wolfov tast, dr. Stepischnegg, pa ja ljudi ,moril" s svojimi neslanimi .govoricami". Drugih posledic ta germanski .Kriegszug" ni imel. — (Preprečen nemški naklep ) Dež. zbor štajerski je bil sklenil premembo volilnega reda za okrajne zastope, s katero je mislil, iztrgati te za-stope Slovencem iz rok. S tisto brutalno samovoljnostjo, katera diči Nemca, koder ime moč v rokah* j« štajerski daš. zbor mislil, da se mn posreči po-teptati pravico ia predrugačiti volilni red za okrajno jastope tako, da bodo v kari ji veleposestnikov volili t odi nekateri meščani, daal imajo volilci iz mest in trgov svojo kurijo. Nacijonalci so računali, da dobe aa ta način poleg mestne kurije še veleposestniško v svoje kremplje. Njih upanje se ni ia- i polnilo. .Politik' javlja kar smo trdno pričakovali, ! de cesar ni sankcijoniral dotičnega, v dei. zboru sklenjenega poskusa političnog-« ropa. — (Is Gradce) se nam poroča: Nacijonalci na tihem sicer ali vstrajno in energično pripravljajo na nove volitve v občinski svet, a tudi krščanski socijalisti so neutrudno na delu. Oč too je še sedaj, da nastopijo krščanski socijalisti kot vladna stranka, a vzlic podpori, katere se nadejajo od vlade, sami ne mislijo, da bi mogli zmagati — Visoko* šolci švigajo sedaj ves dan okrog dvorca, kjer stanuje grof Gleispach. Rtdi bi proti njemu uprizorili kako demonstracijo, a poguma nimajo, ker okrog dvorca kar mrgoli orožnikov. — (Razpuščen obč. sestop ) Tržaško na-mestništvo je razpustilo obe';, zastop v Miljah pri Trstu, ki je sedaj v laških rokah, dasi je većina prebivalstva slovenske narodnosti. R izpuščen obč. zastop je bd šele pred kratkim izvoljen. — (Raspisane službe ) Mesto d» ž. sodnega svetnika pri okrož. sodišču v Celju. Prošnje do dne 20. junija pri okrož sod. predsedstvu v Celju. — Mesto kanebsta pri okr. sodišča v Gro imingu, ev. pri kakem drugem okr. sodišču. Prošnje do dne 2 8. junija pri predsedstva okr. sod. v Ljubnu (Leoben). — Mesto c. kr. gozdarja v III plačilnem razr. v politični upravi na Kranjskem Prošnje do 3 0. junija pri dež. vladi v Ljubljani. * (Pet dnij t zapor radi mater nega je sika!) Podčastnik nekega polka v Galiciji, diuruist W, je poslal okrajnemu glavarstvu v poljščini pisano prošnjo, naj se ga zadnje orožne vaje oprosti. Okrajno glavarstvo je izročilo prošnjo vojaškemu oblastvu, ki je obsodilo prosilca za pet dnij v zapor, ker ni rabil v svoji prošnji .službenega" jezika, t. j. nemščine. To kazen mora prestati diuroist W. potem, ko dovrši orožne vate. Zares, težko je človeku obraniti mirno kri, ko čuje kaj takega I * (Grof Badeni .blazen'.) Iztestno kaka židovska nesramna kreatura si je izmislila brez vestno laž, da je bivši ministerski predsednik, grof Kazimir B a d e u i zblaznel. Ta laž seje zatrosila seveda najprej v protislovanske in madjarske časopise, ki ne morejo pozabiti Badenijeve .železne roke". .Magvarorszag" pa poroča srtJaj, da se Ba deni ponuja različnim vladarjem za ministerskega predsednika ter da je pisal itilijanskemu kralju že pet pisem, naj ga angaž^a mesto Ru Jmija I * (Romanopisec Ebers) je jako opasno zbolel, tako da baje ni nobenega upanja več, da bi še okreval. Ebers je 62 let star ter je že več let hrom. Ebersovi romani iz egipt'ikega in nemškega življenja so precej priljubljeni in jako raz iirjeni. * (Obupen din matere.) V ponedeljek je vrgla v Gradcu Katarina Kurzmann svoje šest tednov atsro dete z mostu v Muro ter hotela baš tudi sama skočiti za svojim otrokom, ko je pnhitel redar, kateri je zabranil grozni čin. Povod umoru in poskušenemu samomoru je bila beda. Zapuščena od otrokovega očeta, je živela Katarina Kurzmann v največji t odi, katera jo je končno privela k obupni misli, usmrtiti dete in samo sebe. * (»Najvišji" tat) je 20letni H. Pribil, ki je splezal na dunajsko Votivno cerkev ter je ukral cesarsko zastavo, katero je ondi obesil klepar franki Pribil je zastavo skril na nekem lesnem skladišču, kjer jo je policija našla, ne da bi vedela tatu. Pribil pa se je sam oglasil ter povedal, da js ukradel zastavo s tem lepim namenom, da bi jo bil akrivaj zopet obesil na .železnega moža" vrhu rotovškega stolpa. Ker pa ni mogel kupiti vrvij, mu je splaval načrt po vodi. * (Pelagra) se imenuje bolezen, katera se j s v Bukovini mej ubožnim ljudstvom že zelo razširila. Nje prvi simptoni so krč, ki lomi človeka po vsem života, glavobol, nje zadnji stadij pa je navadno blaznost. Ta bolezen nastane vsled vži vanja pokvarjene koruze in od krompirja narejenega, slabega žganja. * (Nečloveška mati.) V Sopronju je služkinja Gzela Tsersek zgodaj v jutru na ognjišču zakurila ter vrgla svoje ravnokar rojeno dete v -ogenj, da bi prikrila svojo sramoto. Toda ljudje so neusmiljeno mater zalotili pri tem strašnem činu ter jo takoj ovadili sodniji. * (Strašna osveta sina.) Nedavno so našli v Rothkirchenu na Ogerskem tamošnjega najpre-možnejšega posestnika, Petra Dumitsa strašno razmesarjenega v njegovi sobi. Dumits je bil miren ter splošno piiljubljan mož; tudi ni v stanovanji ničesar mankalo, zato si preiskovalna komisija tega umora ni mogla razložiti. Ko se je že hotela odstraniti, pristopil je umorjenčev sin bled ter preveden in je izjavil, da je on umoril očeta in sicer 4s maščevanja, ker ga je oče vedno ponedolžnem kaznoval. Peljal je komisijo ne dvorišče ter je po-knsal kam je zakopal še krvavo sekiro, s katero je očeta nbil. * (K katastrofi v Biotu) Li«t» poročajo, da ss nista v Biom pri Niči porušili le dve hiši, marveč so se porušile celo tri. Pri neki rodbini je bilo zbranih veliko gOHtov, kateri so slavili prvo obha-j »to domače deklice Baš takrat pa se je porušila bila ter pod I a še dve drugi poleg nje stoječi. 27 liudij, mej temi omenjena deklica in še deset njenih prijateljic, je mrtvih. Neka mati je zblaznela, ko je zvedela, da je mej mrtvim tudi njena hčerka. Rodbina, katere je bila prva hiša in ki šteje sedem členov, je va pokopana pod razvalinami. * (Izvanreden umotvor) je izdelala neka dama v Lieaboni. V obliki podobe je izrezlala s škarjami na papirji najpopolnejše ter najfinejše izdelane mnoge rastline, ptiče in druge živali, katere tvarjajo skupaj harmonično celoto. Umetnica je de I lala skozi tri leta vsaki dan po jedno uro, da je > izvršila to sila lino delo, pri katerem je skoro do cela osi"pela. Ta umotvor je določen za pariško razstavo I 1900 * (Zakaj gredo ure za dame navadno napačno?) Neki list razlaga to vprašanje s tem, da ženske svojih ur ne navijajo red do, nego le včasih, kar je baje škodljivo, in s tem, da jih nosijo na napačnih krajih: kot zapestnice, kjer se vsak hip zadevajo ah za pasom, odkoder jih morejo š»de s silo izvleči. Velik vzrok pa je tudi sila majhni mehauizem teh ur, ki se naglo zapraši in še hi trejše pohabi. Darllai 7a Prešernov spomenik v Ljubljani: Na fantovščini gospoda nonrada Rozmana, c. kr. davčnega pristava v Liubljam nabralo se je v gostilni „Mikuš" 87 kron (10 kron prispel je g ravnatelj nam. .Slavij e' Pfibil), katera svota ee je vročila nabiralcu v restavraciji pri „Lloydu\ Telefonicna in brzojavna poročila. Dunaj 16 junija. Češki ne mestu k grof Coudenhove in p »si. dr. Herold sta prišla danes semkaj. To poto van je je v zvezi z vladno namero, upr zor ti še ttkoin tega me stca izvenparlamentarne konference s češkimi in nemškimi poslanci. Nacijonalci »gitujtjo že stdaj na vso moč proti udeležbi, a tudi če bi se Nemci teh konferenc ne udeležili, ali če bi bile konference brez uspeha, bo v ada ints ca septembra sklicala drž»vni zbor, da izpolni svojo, Dj»d)arski vladi dano obljubo, poskusiti parlamentarno rešitev n»g"dbe. Dunai 16. junija. Cesar je danes sprejel v avdijfnci dež glavarja gorenjeavstrijskega dr. Ebenhocha. Dunaj 16. junija Jutri odpotuje jako mnogo poljskih poslancev pod vodstvom Dauda Abrahamowicza k slavnostim v Prago Ker je praška policija akad. pevskemu društvu pre povedala, peti na kolodvoru dva poljska zbora, prirede se gostom zunaj kolodvora velike ovacije. Dunaj 10. junija. Budimpeštanski list „Egy etertes" poroča, da imata avstrijska in ogerska vlada tajen načrt glede nagodbe. Po tem poročilu sta se dogovorili, da je sedanje določbe nagodbe vzdržati do 1. 1903., ko po-tečejo trgovinske pogodbe z zunanjimi drža vami, na vsak način. Ako bi se duiiajskdmu kabinetu ne posrečilo, doseči parlamentarno rešitev nagodbe, potem umakne Banffy oger-skemu parlamentu podani načrt nagodbe in uredi Ogerska svoje carinsko in trgovinsko razmerje samostojno, a povsem v smislu na-godbenih predlog, v Cislitvanski pa bi se do tične določbe uveljavile s § 14. Tudi kvota se uredi izvenparlamentarnim potom. Dotični predlog predložita obe vludi cesarju koncem julija ali začetkom avgusta V dunajskih poli tičnib krogih ni prave vere v to poročilo. Dunaj 16. junija. V poslanski zbornici vlada danes veliko razburjenje, ker so s 1. ja lijem suspendirani vsi provizorni sluge, dočim je bila doslej navada vsako leto suspendirati za čas parlamentarnih počitnic le polovico slug. Dunaj 14. junija. V Gasteinu sneži kakor sredi zime. Ves kraj je zavit v belo odejo. Temperatura +Vi°- Iz Tirolske prihajajo žalostne vesti. Tam dežuje že več dnij nepretrgoma, v Toblahu in v raznih višje ležečih krajih je zapadel sneg. Dunaj 16. junija. Uslužbenci tukajšnjega tramvaja so sklenili, opustiti nameravani štrajk. Budimpešta 16. junija. Od vlad* inspirirano naznanilo javlja, da poročilo .Egvetertesa" ni osnovano. Banffv ne umakne nagodbenih predlog in tudi avstrijska vlada bo nagodbo uveljavila ustavnim potom. Ako ne bode to mogoče b sredstvi, katera jej daje sedanja ustava, potem se premeni ustava. Gradec 16. junija. Mara narašča mogočno in drvi s seboj drevesa in podrte mosti če. Na Gorenjem Štajerjkem je voda prouzročila veliko škodo. Pariz 16. junija. Ministerska kriza še ni rešena. Najbrž sestavi novo vlado Ribot. London 16 junija. Rusi so se polastili svetilnika v LijaoČavu, vsled česar so posta1' gospodarji vhoda v zaliv Pečeli. Frankobrod 16. junija. .Frankfurter Ztg." se javlja, da je v Ameriki vest, da Spanci mesarijo trupla padlih Ameri kancev, (budila silno ogorčenje in da vsi ameriški listi zahtevajo, naj ne bo noben Španec deležen pardona, zajedno pa groze, da bo Španska to bestijalnost njenih vojakov dra^o plačala. London 16 junja. Ameriško vojaštvo je po poročilih iz Wtshin^ ona obkolilo od vseh str unij Sant^ego in pretrgalo tudi na kopnem vsako zv*zo z d.jt,.u" šparsk'mi kraji na Kub*. London 16. junija. Iz Novtga Yorka se javlja, da C3 Am Ikrnci imtli p.. Guanta-r.atiiu več kr^av>h pizsk s Španci. Pri jedri so ujeli 18 ši»i3Nh volskov in zaplenili 100 Mauserjevib pu-k in 10.000 patron. Kacih 100 Spancev je bilo ub blLu 200 ranjenih Pri diugi preski pr. da d Spance pognali v beg. Washin£ion 16. junija. Lisii pravijo, da je namen ameriške akcije pri Santjago, zavreti a'i uničil' špansko brodovje, češ, da pottm odide ameriško vojaštvo in da prepusti San tj ago nstaSem Wa shington 10 junija. Ameriško vojaštvo, združeno s kubanskimi ustaši, je po poročilih tukajšnjih listov zavzelo mesto Alce« raderos. Narodno-gospodarske stvari, Omejena in neomejena zaveza naših posojilnic. SpiBal Ivan Lapaj ne. Marsikomu se čudno zdi, da uživajo naše po-sojlnice toliko zaupanja. Komaj se ustanovi v kaki išnem kraji takov zavod, pa že razpolaga s precejšnjimi svoHmi, kakor smo imeli v zadnjem časa to priliko opazovati pri nekaterih čisto novih po* sijilnicah na Gorenjskem z neomejeno zavezo. No, iit -pn I bi kdo reči, radi tega so imela te posojilnice veliko zaupanja, k*>r sn ustanovljena baš z neomejeno zavezo. Dobro! A baš tudi na Gorenjskem že veliko let delnje posojilnica a omejeno zavezo, ki je uživala m še nživa tudi veliko zaupanja, tako da so se jej dale na razpolaganje vehke svoto hranilnih vlog. Iz tega sklepamo, da občinstvo gleda v obče le na to, ka-kosnim osebam je poverjen zavci, kako one gospodarijo z denarjem, kako ljudstva ustiezajo itd. Temeljitega pojmaobistvn in organizaciji teh zavodov ono nima in ga tudi imeti ne more. Vsaj se še izobraženim Slovencem pipeti, da v javnih listih napačno razpolagajo zakon, ki govori o naših zadrugah in njih zavezi, katero prevzamejo ndje nasproti zadrugam samim in nusproti očinstvu. Radi t *ga ne bode civeč, da razložimo kaj je .omejena" in .neomejena zaveza" nrših posojilnic. Po § 2. zadružnega rakona od 9. aprila 1873 je vsaki zadrugi pri ustanovitvi sprejeti v pravilo, da so zadružn ki „ neomejeno" ali „ omejeno zavezani". V prvem slučaji je v k ziirnžnik z vsem svojim imetkom nerazdelno zavezan za zadružna dolžnosti, a v drugem slučaji samo do neke določne, naprej ustanovljene vrit^ Ta vsota je pri omejeni zavezi jedino le delež, ki ga vloži. Ako zadrnga slabo gospeiari, v oevPrnosti je ta delež. V slučaji konkurza ali likvidni je je zavezan pa v smisla § 76. ne samo s svojim delež m, temuč še z dragim ravno tolikim zneskom. To torej nisa nevarna določila za zadružnike pri pc rijilnicab, z omejeno zavezo (in sevi da velja ti za vre registrovane zadruge, osnovane po zadiužnem zakonu.) Zat> iehko kr" brezskrbno pristopajo ljudje k takim j. jsojilnicam, od katerih utegnejo na posodo dobiti, ne da bi t * bili kot udje nevarno nasproti zadrugi zavezali. Vca drugaČ3 pa je to pri posojilnicah z .n: omejeno zavezo". Pri teh so zadružniki v smisla omenjenega § 2. in v smisla § 53. istega zakona z vsem svojim imetjem nerazdelno zavezani nasproti zadrugi. In to Žalibog — vsled pomanjkljivosti v tej postavi — ne samo nasproti zadrugi, ampak tudi naproti upnikom zadruge, kakor to dopušča § 72. zakona od 9. aprila 1873. leta* (Konec prib.) 100 OOO kron in itirikrat 35.000 krom so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije, ki ae izplavajo v gotovini ■ odbitkom le 20%. Svoje Častite Čitatelje opozarjamo, da sa vrSi prvo žrebanje nepreklicno dne 25. j n uija 1 89 8. 1% urartaiejr/a lista. ImvrAllne nll rkitrkntlvni> (lr«*hrt Zemljišče vlož. stev. 199 kat. obfi. Osoluik, cenjeno 21)50 gld., dn6 21. junija v \Vlikih LaSfah Jakoba Skale zemljišča v Vrtači s pritiklinami, cenjiM.ii 4d04 gld., dnč '2'2. junija v Metliki Frameta Mnnrnrja zemljišče v Kuželovcn s pritiklinami, cenjeno 1V17 gld , dno junija v Žužemberka. ZemljiSiVi vlož. fitev. 47 in 4S kat. obft. Videm, cenjeno B9J80 gld., dne 24 junija v Velikih LafiCah. Posestvo vlož. Stev. 39 kat. obfi. Učakovce, cenjeno 1(15 gld. in 71 gld , dne 24. junija v Onr mljn. t inrli no v (Ljii liljani: Dne 12. janija: Andrej Lukežič, učiteljski pripravnik, 18 let, Ulice na grad št. 12. jetika. Dne 15. jnnija: Frančiška Mam, tovarniška delavka, 28 let, Poljanska cesta st. 84, jetika. V deželni bolnici: Dne 10. junija: Albert Kretschmann, potnik, 63 let, vodenica. Dne 11. jnnija: Jožefa čermelj. posestnikova hči, 3 leta, vnetje sapnika. — Martin Cvar, delavec, ;>t* let, vnetje prsne mrene. Dne 12. janija: Uršula Laznik, dekla, 34 let, jetika. D\inajaiEćt borza oW 16. janija 1898 Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 50 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 , 4S # Avstrijska zlata renta....... 121 „ 35 , Avstrijska kronska renta 4"* ,..... 101 , 30 , Ogerska zlitta renta 4'/,....... 121 , — s Ogerrtka kronnka renta 4"/, ..... 98 , 80 « Avstro-ogerske bančne delnice .... *12 g — g Kreditne delnice......... 367 , 60 . London vmta......... . 120 , 05 w Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 . 87'/, , 90 mark............ 11 , 75 , 90 frankov........... 9 „ 53 „ Italijanski bankovci.....s . . 44 „ 40 m C. kr. cekini........... 5 . 83 _ Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sožalja povodom smrti nsfiega iskreno ljubljenega, prerano umrlega uiua, oziroma brata, gospoda Andreja Lukežič-a učiteljskega pripravnika IV. leta kakur tudi za polnostevilno vdeležbo sprevoda, izrekamo v prvi vrsti g. c. kr. ućiteljiaćnemu ravnatelju, gg profeHorjem in učiteljem, gg. učiteljiać-niknm za ganljivo petje ia prelep venec tat vsem prijuteljein in znancem najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 16. rožnika 1898. (948) Žalujoči ostali. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 3iB-2 m. —» Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 1 8 B E- *» Vetrovi Nebo %A % s ° 55 c ^ ou > f*. zvečer 73i-8 10 8 si svzh. dež 1 16. i* 7. cjntraj 2. po pol. 727 4 728 4 !» S 14 0 si. ss vzhod ar v.m'imI dež oblačno 1 B9 9 Srednja včerajšnja temperatura 13 B , ia 4 3° pod n>r tnalom. Taisto se nahaja na Marijo Terezijo cesti (tik ialesnlikeg-a prehoda) ter je otvorjeno na splošno uporubo. \ 'eAban|e aa p. n. naročnike breapUiuo. Le-to se vrši s posebno avtomatično pripravu, vsled katere je popolnoma izključena vsaka neprilika. (770 4) Ces. kr avstrijske jj| državne železnice. Izvod iz voznega reda valjava* od dni 1. junija 1S9 8. lat«. Oiltiod is 1.1 ubijane ju*, kol. Prsga fe« Trktž Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfe«te, Ljubno; čez Selzthal v Ausae, Solnograd; Cer. Klein-Reifling v St..yr, Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7 nri 5 nt>. zjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabul, Beljak, Celovec. Franzetisfeste. Ljubno, Dnnaj ; čez Selzthal v Solir grad-čea Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare) Heh, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunai. — Ob 11. nri 60 m. dopoludre osobni vlak v Trbiž, Pontahel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selrthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popolndne osotoii vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, L«mc - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dnnaj via Amstetten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled. Poleg t'ga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m po-poludne v Lesce-Rled. — Proga* v Novo menln lt- v Ko> eevje. MeAsni vlati: Ob ari 16 m. zjutraj, ob 12. ari ?>5 m. popolndne, ob 6. nri 30 zvečer — Prihod v L|uHlj*a«t j. k. l*roR» Ia Trbiža. Ob 5. url 48 m. zjutraj osobni vlak s Dunajf via Amstetten, ia Lipskega, Prage, F ran cevi h v aro v, Karle vi h varov, Heba, Marijinih varnv, Planja, Bndejevic, Solr o grada, Linca, 8t«yra, Aaaseea, Ljubna,Celovca, Beljaka. Fran •.ensfeate. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak is Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak a Dcnaia via Amstetten, Karlovih varov, Heb*, Marijinih varov Planja, Bndejevic, Solnograd a, Linca, Stevra, Pariza, Oenevs Curiha, Bregenca, Inomoatat Zella ob jezeru, Lend-Gasteins Ljabna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 57 m. popolndne osobni vlak a Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franseusfeate, Pon tabla. — Ob 9, uri 4> m. zvečer osobni vlak s Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H bi, Marijinih varov, Plznja, Rudejevic, Linca, Ljabna, Beljaka, Ceiovcn Pontabla. Po>eg tega vsako bedeljo in pratnik ob 9. uri 55 m. vlak iz Lesc-Uleda. — Praga Is Novega naesAa in Is Moeev|sk. Mešani vlaki: Ob H. nri 19 m. sjutraj, ob 2. nri 32 na , popolndne in cb 8. nri 35 m. zvečer. — Odhed la I.|ub>~ ■Jane d. k. v Kamnik. 01 '*. ari 23 m. sjutraj, ob 2. ari 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 a> in ob 10. nri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pratuikih. — Prihod v A.|abl|nggo d. k. Ia Hsuiulka. Ob 6. nri 5B m. sju tra), oh 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ar 10 m. in ob 9. uri 55 min, zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—134) Vizitnice 1 teomo eKopridc Jlmalija cHopriac zojen* Žagar XM3đos/t o/> Saoi, dni. fa, jutii/a /SPS. (944 L__J SamO 50 tr. Za 4 ŽfijjIFjS teden. Gia,E!»itek100.000S?.°25.000toni*J jedenkrat ■ If WIWWf# in 4krat*"^ W W f a-1 I. irebitn|ei 'J5. jnnija 1899». II. žrebanje s o. SkVgUMta III. krebnnjes IS. gepleuibra 1H9H, IV. areban|e: U'£. oktobra 1H9H. priporoma T- O. ZL^T-A-^ST"E31^, Toa-nlca* v XjJvlTdIJatnl. Srečke jubilejske razstave (837—8) a SO bi*. Štajerska «4* deželna Tempeljski vrelec in ty ria-viele Vedno sveta, najpopolnejla napolnitev v novoigra-napolnilnem rova z direktnim pritokom od vrelca. Dobi »e : Pri slatinski upravi v Rogatcu Slatina, v \ seh trgovinah z mi nemirnim vodami, v renomiranih Bpecerijskih in drogerijskih prodajalnah (888—3) in lekarnah, kakor tudi v deželni hisi v Gradcu. Prodajalko popoln on*, a veščo za trgovino z meSanim blagom. takoj vzprejme (945—1) 1 KI" *.\ % i* l V žic živo! Velikanske izredne abnormitete narave! SenzacijoiiBlne i znamemtosti! ■ i«* nekoliko linij ! V kolodvorskih ulicah št. 29, gostilna pri Starem Tišlerju. 1. Živa žival, na |»<»] i>ro£i<\ m«, jpol pcM. Vh« f.tin noge go pasje. 2. Živa 'vedska vcliltuiihltii gog s Štirimi nogami rn grbo. 'i. Živo, tri rnea^rf. ataro t<-lt- k tremi nogami. 4. Ziv bik ssestimi nogami in živ vkroi-en jiiHtreb. Vstopnina le 10 kr., otroci ia vojaki le 5 kr. Gospodje profesorji in r.ritelji ne posebno opozarjajo na te žive znamenitosti. Ha si lav is |e videti vsab dan o.l ». ur« ajulraj do 1». ur«- avet-er. (9Jb* 2) Za mnogobrojui obi.sk prosi podjetnilc. Mmm živo! ilvoJ Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brisne, lopate, ■notlite. krampe, vile, vsakovrstne žaice, pile, lonci iželezoliti in ploS^e-vinaatl}, nagrobni križi, različna lui/ai-sku, te- NniNka, kljueavnl* *»rska, kovnika ia iiHii|arhka orodja. Steilllulkl, peel, ko* »auo in valjano že-leao, vsakovrstno ku-klu|Hko orodje, ko-Tfnn|n zh okna, vrata i a eele bl6e. Želeanl-*ke sine za oboke, Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena (IJ03—26) popolna razprodaja vsakovrstne železnine ^ po tovarniških cenah ► NajlepSa prilika gosp. trgovcem vsakovrstno železnino najceneje si naročiti. Andr, Druškovič železarija, Mestni trg št. 9/10. eenaenl, Atorje ia ■trope, drslrnee In drsi, vsakovrstne tehtni«'«-, vsakovrstna pl«»-nževluat nseMlnaisata, pakl«»iii«Hln, bakrena, elukaata9 bela lu orna in pocinkana. Trouube rm vo«l«» Ia Kuojuleo; ■vetllke aa vozove; različna kovau|n na ko« clje. Kl|učaluiee, me« ■inicnate kljuke, paute iu zapahe, pletene omar*! lu pipe za pivo itd itd. itd. hdfljateij in odgovorni irolvit: J • >dip NolJi. Lantnina in tisk BNarodne li«karneH.