oktober 2025 »Moj rak je trdna povezava »Salezijanska z Jezusom.« karizma bo preživela TEA PEROVIĆ in še naprej nagovarjala sodobnega človeka.« PETER KONČAN sdb »To, da greš lahko ven iz sebe, ven iz svojega udobja in nenazadnje iz svoje dežele, je nekaj čudovitega.« s. METKA KASTELIC fma Pošiljatelj Salve d. o. o. Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana VSEBINA 38 Novice iz salezijanskega sveta Uskovniški dnevi za odrasle so potekali od 31. julija do 3. avgusta. 04 Beseda vrhovnega predstojnika 06–10 16–20 Preroki odpuščanja in zastonjskosti 12 Pota vzgoje Pogovor s Salezijanski misijoni Odnosi med sorojenci in kaj ima salezijanskim inšpektorjem s tem garderobna omara? »To, da greš lahko ven iz sebe, ven 21 Strip »Salezijanska karizma iz svojega udobja in nenazadnje iz Zefirin Namuncurá bo preživela in še naprej svoje dežele, je nekaj čudovitega« 28 Uskovniški tedni nagovarjala sodobnega človeka« Okusite in spoznajte 28 Svetišča don Boskove Marije Bazilika Marije Pomočnice, Rim 14–15 26 32 Salezijanci sotrudniki Biti kvas za rodovitnost Mladi na poti Knjiga vzgaja 34 Pričevalke veselja Jubilejno romanje v Rim »Moj rak je trdna povezava s. Marija Troncatti, FMA z Jezusom« 36 S poti Slovenske sledi salezijanske Brazilije DON BOSKO ⁄⁄ Salezijanski vestnik za don Boskove prijatelje in salezijansko družino je leta 1877 ustanovil sv. Janez Bosko Oktober 2025 št. 4 (640) ⁄⁄ ISSN 2536-1651 (tiskana izdaja) ⁄⁄ ISSN 2536-3875 (spletna izdaja) ⁄⁄ Urednik Marko Suhoveršnik Lektorica Jerneja Kovšca ⁄⁄ Grafična zasnova in priprava za tisk ⁄⁄ Izdajatelj Salezijanski inšpektorat, Ljubljana Fotografija na naslovnici SMC Sevnica ⁄⁄ Založba Salve d.o.o. Ljubljana ⁄⁄ Naklada 9.000 izvodov ⁄⁄ Don Bosko izide 4-krat letno ⁄⁄ Darove za vzdrževanje Don Boska in za druge namene lahko nakažete na račun SI56 0205 8026 2282 413 ⁄⁄ Sklic SI00 105 Namen Don Bosko ⁄⁄ Naslov Fundacija Don Bosko, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana ⁄⁄ Don Bosko je brezplačen ⁄⁄ Naslov uredništva Don Bosko, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana 059 339 100 donbosko.revija@sdb.si www.donbosko.si UVODNA BESEDA Življenje se s smrtjo ne konča Govoriti o smrti ni lahko. Mnogi se tej temi raje izogibajo, kot da bi tišina lahko odgnala bolečino ali odložila neizogibno. Krščanska vera nam smrt prikaže v drugačni luči: to ni konec, ampak začetek novega in večnega življenja, kjer ne bomo sami. Kristjani izpovedujemo ve- Zato kot varuhi salezijanske karizme v da- MARKO SUHOVERŠNIK, sdb ro v večno življenje. Rav- našnji družbi, ki smrt odriva na stran, jo ta- urednik no v tem jubilejnem letu buizira in don Boskovo »srečno smrt« nado- 2025, letu upanja, nas je papež mešča z »usmiljeno smrtjo« ali pretira(va)no Frančišek v svojem sklicu spom- žaluje za odhodi ljubljenih oseb, ohranjamo nil, da smo zaradi upanja, čeprav vedrino in mirnost v krščanskem pogledu gledamo minevanje časa, prepri- na smrt. Tudi danes imamo tako rekoč med čani, da zgodovina človeštva in nami svetle zglede, ki nas vodijo pri tem: sve- naša osebna zgodovina ne drvi ta Karel Acutis in Peter Jurij Frassati ter s. v slepo pego ali temno brezno, Marija Troncatti FMA. Z don Boskovo vzgo- temveč je usmerjena k dokončne- jo in zgledi novih svetnikov lahko danes vo- mu srečanju z Gospodom. dimo družbo proti toku, v »srečno Don Bosko je to zelo dobro ra- smrt,« to je v nebesa. zumel, zato je svoje mlade učil živeti smiselno življenje, da jih Don Bosko je skrbno spodbujal smrt v njihovih mladih življe- spoved in obhajilo kot stebra njih ne bi ujela nepripravljenih. za ohranjanje morale v vzgojnem okolju. Govoril jim je o »srečni smrti«, Zahvaljujoč njegovim ne o nečem mračnem, ampak s nenehnim spodbudam povabilom, naj vsak dan živijo z so mnogi mladi prejemali veseljem, milino in ljubeznijo. obhajilo vsak dan, drugi Njegovo sporočilo ostaja aktu- večkrat na teden, večina alno še danes: »Če ne bomo za- pa vsaj ob nedeljah. Da so k obhajilu pristopili z dobro voljo, pustili sveta iz ljubezni, ga bomo je spodbujal pobožne prakse, nekega dne zapustili po sili« in kot je vaja za srečno smrt »delajmo, kot da ne bi bilo treba zadnji četrtek v mesecu, ki je nikoli umreti, živimo pa, kot bi vključevala ganljive molitve in morali umreti vsak dan.« Sado- občasno preroške napovedi o smrti gojenca. Spodbujal je tudi vi njegove vzgoje v Oratoriju – goreče obhajanje devetdnevnic, Dominik Savio, Miha Magone zlasti za Brezmadežno in in Frančišek Besucco – so za- božič, prepričan, da bodo pustili ta svet z vedrino, polni njihovi sadovi zaznamovali vere in upanja. Spominjajo nas, nadaljevanje leta. Pogled na mlade, ki so v cerkvi spoštljivo da svetost nima let in da je smrt obiskali Najsvetejše, je bil v ljubezni do Jezusa največja dovolj, da se je dotaknil tudi zmaga. najhladnejših src. 3 Ilustracija: Nino Musio BESEDA VRHOVNEGA PREDSTOJNIKA Preroki odpuščanja in zastonjskosti V teh časih, ko nam novice dan za dnem prinašajo preizkušnje konfliktov, vojn in sovraštva, obstaja še kako velika nevarnost, da se kot verujoči znajdemo v razumevanju dogodkov, ki je zreducirano zgolj na raven politike, ali se omejimo s tem, da se postavimo na stran ene ali druge strani z argumenti, ki so povezani z našim načinom gledanja na reči, z našim načinom dojemanja resničnosti. FABIO ATTARD, sdb V Jezusovem govoru na gori o drugo mnenje, ampak uteleša alterna- vrhovni predstojnik salezijancev blagrih je vrsta »majhnih/veli- tivni predlog zakonu maščevanja. kih lekcij«, ki nam jih Gospod Besedna zveza »Jaz pa vam pravim« je ponuja. Vedno se začnejo z vrstico: »Sli- temeljnega pomena, ker zdaj ni več le šali ste, da je bilo rečeno.« V eni od teh izgovorjena beseda, ampak Jezusova Jezus spomni na starodavni rek »oko za oseba. Jezus živi to, kar pove. Ko reče: oko in zob za zob« (Mt 5,38). »Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te Zunaj logike evangelija ta zakon ni le kdo udari po desnem licu, mu nastavi neizpodbiten, ampak ga je mogoče ra- še drugo« (Mt 5,39), je te besede doži- zumeti tudi kot pravilo, ki izraža način vel iz prve roke. Zagotovo ne moremo obračunavanja s tistimi, ki so nas uža- reči, da Jezus dobro pridiga, a slabo živi lili. Maščevanje dojemamo kot pravico, svoje sporočilo. celo dolžnost. Če se vrnemo v naš čas, obstaja nevar- Jezus se tej logiki upre s povsem dru- nost, da bi te Jezusove besede dojemali gačnim, popolnoma nasprotnim pre- kot besede šibke osebe, kot odgovor ne- dlogom. Na to, kar smo slišali, nam koga, ki se ni več sposoben odzvati, am- Jezus reče: »Jaz pa vam pravim« (Mt pak se le podrediti. In res, ko gledamo Biti preroki 5,39). Kot kristjani moramo biti tukaj Jezusa, ki se je popolnoma daroval na zastonjskosti zelo previdni. Jezusove besede, ki sle- lesu križa, lahko dobimo tak vtis. Ven- od nas zahteva dijo, so pomembne ne le same po sebi, dar dobro vemo, da je ta žrtev na kri- sposobnost, da ampak zato, ker zelo jedrnato izražajo žu sad izkušnje, ki se začne z besedno njegovo celotno sporočilo. Jezus ni pri- zvezo »Jaz pa vam pravim«. Jezus je vse, na revne in tiste v šel, da bi nam razodel, da obstaja še en kar nam je povedal, na koncu v celoti stiski gledamo ne način razlage resničnosti. Jezus se nam živel. In s tem, ko je to v celoti sprejel, z logiko dobička, ni približal, da bi razširil spekter mnenj mu je uspelo preiti s križa do zmage. temveč z logiko o zemeljskih resničnostih, zlasti tistih, Jezusova logika očitno odraža poraže- dobrodelnosti. ki vplivajo na naša življenja. Jezus ni no osebnost. Vendar dobro vemo, da je 4 sporočilo, ki nam ga je Jezus zapustil in videli tiste, ki plačujejo ceno teh delitev: Biti preroki ki ga je v polnosti živel, zdravilo, ki ga ta revne, obrobne, tiste, ki ne morejo po- odpuščanja pomeni svet danes resnično potrebuje. begniti pred peklom sveta. sprejeti dobro kot Biti preroki odpuščanja pomeni spre- Če začnemo s povsem vodoravnim bra- odgovor na zlo. jeti dobro kot odgovor na zlo. Pomeni njem, obupamo. Nimamo druge izbire, odločnost, da moč zla ne bo vplivala kot da ostanemo zaprti v svojem godr- na moj način dojemanja in pogleda na njanju, v svojih kritikah. Pa vendar ne stvarnost. Odpuščanje ni odgovor šib- smemo! Smo vzgojitelji mladih. Dobro Foto: ANS kih. Odpuščanje je najbolj zgovoren vemo, da ti mladi v tem našem svetu znak svobode, ki je sposobna priznati iščejo oporne točke zdravega človeštva, rane, ki jih zlo pušča za seboj, hkrati pa politične voditelje, ki so sposobni inter- zagotoviti, da te iste rane nikoli ne bodo pretirati stvarnost z merili pravičnosti postale sod smodnika, ki bi spodbujal in miru. Ko pa se naši mladi ozrejo na- maščevanje in sovraštvo. Odgovoriti na okoli, dobro vemo, da vidijo le prazni- zlo z zlom samo širi in poglablja človeš- no slabe vizije življenja. ke rane. Mir in harmonija ne rasteta na Mi, ki smo zavezani vzgoji mladih, tleh sovraštva in maščevanja. imamo veliko odgovornost. Ni dovolj Biti preroki zastonjskosti od nas zahteva komentirati tem, ki jih je pustilo sko- sposobnost, da na revne in tiste v stiski raj popolno pomanjkanje vodenja. Ni gledamo ne z logiko dobička, temveč z dovolj komentirati pomanjkanja pre- logiko dobrodelnosti. Revni se ne od- dlogov, ki bi lahko obudili spomine ločijo za revščino, tisti, ki so premožni, mladih. Vsak od nas je dolžan prižgati pa imajo možnost, da se odločijo za ve- svečo upanja v tej temi, ponuditi zglede likodušnost, dobroto in sočutje. Kako uspešnega človeštva v vsakdanjem živ- drugačen bi bil svet, če bi naši politični ljenju. voditelji v tej panorami naraščajočih Danes se resnično splača biti preroki konfliktov in vojn imeli modrost, da bi odpuščanja in zastonjskosti. 5 Peter Končan (1974) je od 25. maja 2024 višji predstojnik salezijanske inšpektorije sv. Cirila in Metoda Ljubljana. Krmilo slovenskih salezijancev je prevzel od svojega predhodnika mag. Marka Košnika v navzočnosti samega vrhovnega predstojnika, kardinala Angela Fernandeza Artimeja, ki je ta dan obiskal Rakovnik ob praznovanju 100-letnice posvetitve cerkve Marije Pomočnice. V tokratnem prvem pogovoru za revijo Don Bosko je spregovoril o svojih začetkih, o svojem vsakdanu ali bolje rečeno dinamičnem poslanstvu, ki ga opravlja kot inšpektor za slovensko salezijansko stvarnost, in o svoji viziji, s katero želi še naprej spremljati salezijansko delovanje na sončni strani Alp. 6 POGOVOR S SALEZIJANSKIM INŠPEKTORJEM Sal”ezijanska karizma bo preživela in še naprej nagovarjala sodobnega človeka Peter, nam lahko na kratko za duhovništvo. V duhovnika sem bil orišeš svoje začetke in dosedanjo posvečen 29. junija 2001 v Ljubljani. salezijansko redovniško in Že kot diakon sem bil poslan med mla- duhovniško pot? de v Želimlje, najprej kot vzgojitelj in Prihajam iz župnije Šentjošt nad Hor- športni animator, nato pa so se moje Po”govarjal se je julom. Moja starša Franc in Ana sta odgovornosti širile: na gimnaziji sem DOMEN KOS, sdb podarila življenje štirim otrokom in poučeval vero in kulturo; leta 2003 sem jaz sem najmlajši izmed njih. Otroštvo, prevzel vodenje Doma Janeza Boska, ki ki sem ga preživel na kmetiji, me je sem ga vodil 17 let; 6 let sem bil ravna- naučilo, kaj pomeni konkretno vsako- telj salezijanske skupnosti; skrbel sem dnevno delo za preživetje. Kljub obilici za salezijansko formacijo sodelavcev in dela v družini nismo zanemarjali kr- še bi lahko našteval. To obdobje me je ščanskega življenje, saj sta bila starša res zaznamovalo in vesel sem, da sem globoko verna. Vsak večer smo se kot tudi sam s svojim delom zaznamoval družina zbrali in molili rožni venec, li- ustanovo v Želimljem. Rad sem bil z tanije in druge molitve. Rad sem mini- mladimi tako v prostem času, kot na striral, zato sem pogosto hodil k maši bolj resnih programih. Veliko časa in v cerkev, ki je bila dva kilometra od- energije sem posvečal sodelavcem, saj daljena od mojega doma. Zgled mojih sem se zavedal, da so oni tisti, ki nosijo staršev, krščansko življenje v družini glavno težo rednega dela z mladimi. in župniji so torej temeljni razlogi, da sem že zgodaj začutil Božji klic. Leta 2020 sem prišel na Rakovnik, najprej v vlogi odgovornega za dijaški Po končani osnovni šoli sem se kot 14-letni fantič odpravil k salezijancem dom, nato pa kot ravnatelj salezijanske v malo semenišče, ki se je v času mo- skupnosti. jega šolanja preobrazilo v javno pri- Poleg rednih obveznosti sem bil akti- znano Gimnazijo Želimlje. Po končani ven tudi v animaciji slovenske inšpek- srednji šoli sem odšel v salezijanski no- torije, v zadnjem obdobju predvsem viciat v Pinerolo (Italija), 8. septembra kot delegat za formacijo in inšpektor- 1993 sem izpovedal prve zaobljube in jev vikar. Na evropski ravni sem bil šest let kasneje večne. Teologijo sem pred imenovanjem za inšpektorja ko- študiral v Rimu na Salezijanski pape- ordinator delegatov za formacijo naše ški univerzi, ki mi je dala trdne temelje salezijanske pokrajine. 7 POGOVOR S SALEZIJANSKIM INŠPEKTORJEM Kako se je tvoj pogled na salezijance bratska občestva, potem tudi vse naše ob prihodu v salezijansko družbo delo in ustanove izgubijo svoj preroški pred dobrimi 30 leti razlikoval od naboj. današnjega? Nadalje je pomembno, da ne ostajamo Devetdeseta leta so bila zaznamovana zaprti v ustaljene strukture in načine z velikim optimizmom, saj je bilo to delovanja. Ohranjati moramo določe- obdobje, ko se je Slovenija osamosvo- no mero fleksibilnosti, ki omogoča, da jila in demokratizirala. To je pomenilo, lahko odgovarjamo na aktualne pot- da so se tudi salezijancem odprle nove rebe mladih. Na zadnjem inšpektori- poti delovanja, ki do takrat niso bile alnem zboru smo opredelili nekatere mogoče. Mladi salezijanci smo srkali revščine oz. izzive v našem okolju: 1. to družbeno in cerkveno ozračje in se ranjena in šibka družina, 2. duhov- navduševali nad novimi možnostmi. na mlačnost, 3. relativizem in iskanje Ogromno smo se pogovarjali, sanjali, identitete, 4. pasivnost, apatija, 5. po- načrtovali. V tridesetih letih se je po- manjkanje konkretne priprave mla- Če nismo ložaj zelo spremenil, sobratov je precej dih za življenje. S svojimi ustanovami, zakoreninjeni v manj in tudi naša povprečna starost je programi in načinom delovanja želimo Bogu, če naše precej višja. V določenih krogih se mo- dati konkreten odgovor na te izzive. življenje in goče zaradi tega čuti nekaj malodušja, vendar v veliki večini še vedno ohra- Že don Bosko je vedel, da za svoje delo delovanje ne temelji njamo tipično salezijansko navdušenje potrebuje široko mrežo somišljenikov, na don Boskovi in željo po tem, da smo blizu mladim sodelavcev, dobrotnikov. Danes to ve- karizmi, če se ne v različnih oblikah svojega delovanja. lja še toliko bolj – brez predanih sode- lavcev ne moremo storiti veliko dobre- potrudimo, da bi Mineva leto in pol od začetka ga. Prav tako je pomembno, da mladi bile naše skupnosti tvojega mandata predstojnika postanejo nosilci vzgojno-pastoralne- res bratska slovenskih salezijancev. Nam ga delovanja in ne samo uporabniki. občestva, potem lahko z zdravim ponosom že razkriješ kakšen vidnejši uspeh Moje sanje so, da bi bili salezijanci pre- tudi vse naše delo oziroma korak naprej v delovanju poznani kot veseli redovniki, ki radi in ustanove izgubijo salezijanske karizme na slovenskem živijo in delajo skupaj, kot ljudje upa- svoj preroški naboj. v tem času? nja, ki ne tarnajo nad tegobami časa, ampak z vero in zaupanjem pogumno Kot inšpektor si nisem zadal nobenih delajo za rast Božjega kraljestva. revolucionarnih načrtov. Zavedam se, da je moje 6-letno obdobje v vlogi Kako izgleda povprečen delovni predstojnika slovenskih salezijancev dan salezijanskega inšpektorja? Je samo en kamenček v mozaiku dolge pri tvojem raznolikem delu kaj, kar zgodovine, ki jo piše don Boskova ka- delaš še posebej rad, in morda kaj, rizma na Slovenskem. Moja odgovor- kar ti je težje? nost je, da poskrbim, da smo pozorni Težko rečem, kakšen je moj povpreč- na znamenja časov in da skupaj spre- ni delovni dan, saj so moje naloge zelo jemamo takšne odločitve, da bo don raznolike. Redno bivam na Rakovni- Boskova karizma živa in učinkovita ku, kjer imam tudi svojo pisarno. Vse- danes in tudi v bližnji prihodnosti. kakor moram vsak dan poskrbeti za V prvi vrsti je pomembno, kako sale- redno molitev, pri tem mi je v veliko zijanci živimo svojo redovno posveti- pomoč rakovniška salezijanska skup- tev. Če nismo zakoreninjeni v Bogu, če nost, ki zgledno živi svoje molitveno naše življenje in delovanje ne temelji življenje. Pregledovanje pošte ter razni na don Boskovi karizmi, če se ne pot- dopisi mi vzamejo kar nekaj časa. Skrb rudimo, da bi bile naše skupnosti res za sobrate je moja prioriteta. Ko pride 8 do raznih težav in osebnih stisk, temu dam absolutno prednost pred admini- strativnimi zadevami. Glede na to, da nas je sobratov 90, si lahko predstavlja- mo, da tega ni malo. K rednemu vode- nju spadajo tudi mesečne seje inšpek- torialnega sveta, kjer se pogovarjamo in odločamo tako o personalnih kot tudi o organizacijskih zadevah. Potem so tu uradni obiski skupnosti (tako imenovane vizitacije), vodenje različ- nih slovesnosti, osebni pogovori … Veliko časa preživim v avtomobilu, ki Foto: arhiv SMP poleg dejstva, da je prevozno sredstvo, večkrat postane tudi moja pisarna in rak, o katerem razmišljamo, pa je sle- kapela. deči: kako laikom bolj prepustiti tudi vodstvene vloge. Primeri dobrih praks Vse, kar delam, poskušam živeti v lo- in mednarodna izobraževanja in pove- giki služenja in se ne sprašujem veliko, zovanja so za nas velika priložnost. kaj mi je všeč ali kaj ne. Razne težke situacije me včasih obremenijo, vendar Nekatere inšpektorije imajo nadalje imam, hvala Bogu, ob sebi zelo dobre dobro izkušnjo vzgojno-pastoralnega in predane sodelavce, ki mi pomagajo dela v močno sekulariziranih okoljih nositi bremena. in v okoljih, kjer prevladuje druga reli- gija. Tudi Slovenija postaja čedalje bolj V letu in pol opravljanja svoje »nekatoliška« država, zato nam druga sedanje službe si bil večkrat v stiku izkušnja lahko pomaga, da najdemo tudi s predstavniki in predstojniki nove pristope in da hkrati ne ponavlja- drugih salezijanskih inšpektorij. mo istih napak. Obstaja kakšna razsežnost, ki bi si jo slovenska realnost lahko vzela za Skoraj celotna Evropa ima težave s po- Nihče ne more sam zgled in »se učila« od tujine? manjkanjem duhovnih poklicev, zato je pomembno povezovanje tudi pri vsega vedeti, zato je Nihče ne more sam vsega vedeti, zato spopadanju s to problematiko. pomembno, da se je pomembno, da se ne zapiramo v svoj majhen mehurček samozadostnosti. Kako vidiš aktualnost in posebnost ne zapiramo v svoj Salezijanska družba je razširjena po salezijanske navzočnosti v slovenski majhen mehurček vsem svetu in to je za nas izredno Cerkvi in družbi? samozadostnosti. bogastvo. Kdor je odprt, se lahko na Salezijanska navzočnost se močno mednarodnih srečanjih obogati z iz- čuti tako v slovenski Cerkvi kot tudi kušnjo drugih, ki so lahko v navdih v družbi in na to sem zelo ponosen. ali pa v premislek o tem, kar sami de- Salezijanska karizma se udejanja v lamo; hkrati pa lahko še bolj cenimo preventivnem vzgojnem sistemu, ki je tisto, kar je pri nas dobrega. Hvaležen tudi danes še vedno zelo aktualen pri- sem, da sem do sedaj imel že mnogo stop k izzivom časa tako na področju priložnosti, da sem lahko spoznaval, evangelizacije kot na področju vzgoje. kako drugi živijo in delajo. Salezijanci si želimo biti konstruktiven Eno od področij, kjer se lahko veli- in aktiven del slovenske Cerkve. Delu- ko naučimo od drugih, je vodenje in jemo v več kot 20 župnijah po celi Slo- upravljanje ustanov. Pri nas imamo veniji in tudi v zamejstvu, torej v vseh lepo število sodelavcev, ki so zapos- škofijah. Program Oratorij prinaša iz- leni v naših ustanovah; naslednji ko- jemen prispevek za župnijsko življenje 9 POGOVOR S SALEZIJANSKIM INŠPEKTORJEM in brez njega na mnogih župnijah ne bi bilo več otroške in mladinske živah- nosti in ustvarjalnosti. Duhovne vaje za otroke, mladino in družine, Uskovniški tedni, programi v Veržeju, salezijan- ski mladinski centri, založba Salve … so dragocen prispevek pri vzgoji za vero. Na področju institucionalne vzgoje imamo Gimnazijo Želimlje kot prvo zasebno gimnazijo v Sloveniji, Dom Ja- neza Boska in Glasbeno šolo Rakovnik; vsi so sinonim kvalitete in dobre vzgo- je. Skala (cirkus Fuskabo), PUM-O Bog je tisti, ki vodi Celje in drugi socialni programi priha- zgodovino, nas pa je jajo naproti mladim na obrobju in so postavil v ta čas, da čedalje bolj prepoznani tudi v sekular- ni družbi. damo svoje življenje in sposobnosti na Zelo sem vesel dejstva, da je v salezi- janskih ustanovah in po naših pro- razpolago, in tega gramih veliko predanih sodelavcev in nas ne sme biti mladih z odprtimi srci, ki so priprav- strah. ljeni delati dobro. Foto: arhiv SMP Zaključujemo jubilejno sveto leto sobratom misijonarjem, ki so se dali 2025, v katerem hkrati salezijanska na razpolago, da celo svoje življenje družina obeležuje tudi 150 let prve podarijo poslanstvu naše inšpektorije. misijonske odprave. Salezijanska To vsekakor ni samo po sebi umevno, družina v Sloveniji je že nekaj zato je pomembno, da vsakega sobrata, let bogatejša tudi za misijonski vsakega mladega človeka, ki se odloči odtenek, ki ji ga dajejo mladi za redovništvo, dojemamo kot dar in sobratje misijonarji. Kako pa ti vidiš kot znamenje, da nas Bog blagoslavlja. prihodnost salezijanskega dela v Mlade, ki čutijo, da jih Bog kliče, va- Sloveniji? bim, da mu pogumno odgovorijo. Biti Kar nekaj stvari, ki se dotikajo tega salezijanec je sicer zahtevno, vendar vprašanja, sem povedal že pri prejšnjih zelo lepo in pomenljivo poslanstvo. odgovorih. Če gledamo samo stati- Kaj bo z nami čez deset in več let, je v stiko, potem je jasno, da bomo v pri- tem času naglih sprememb nemogoče hodnosti imeli težave, ker je novih točno predvideti. Skoraj gotovo se bo poklicev malo, sobratje se pospešeno marsikaj spremenilo, verjetno bomo staramo, tu pa so še razne bolezni in zaprli kakšno našo navzočnost, mogo- osebne težave. Tudi versko življenje če celo odprli kakšno novo. V eno pa upada in naša družba je čedalje manj sem prepričan: salezijanska karizma odprta za krščanske vrednote in za kr- bo preživela in bo še naprej nagovar- ščanski način življenja. To so razlogi, ki jala sodobnega človeka. Neugodna so botrovali temu, da smo vrhovnega statistika nas ne sme narediti pasivne predstojnika prosili za misijonarje, ki in malodušne. Bog je tisti, ki vodi zgo- bi prinesli nekaj več mladostne energije dovino, nas pa je postavil v ta čas, da in navdušenja za Boga in mlade. Hva- damo svoje življenje in sposobnosti na ležen sem vrhovnemu predstojniku in razpolago, in tega nas ne sme biti strah. 10 ZMAGOVALCI NATEČAJA ZA NAJBOLJŠO ORATORIJSKO FOTOGRAFIJO 2025 KUP SREČE Tjaš Borovnica, Oratorij Predoslje NA POTI K SVETOSTI JUTRANJA DOLŽNOST JARŠKEGA VODITELJA Nina Bitenc, Oratorij Sostro Tevž Kovačič, Oratorij Jarše SKUPAJ PRI BOGU EVHARISTIJA, SONCE MOJEGA ŽIVLJENJA Nina Bitenc, Oratorij Sostro Meta Marinko, Oratorij Brezovica 11 POTA VZGOJE Odnosi med sorojenci in kaj ima s tem garderobna omara? GAŠPER OTRIN, sdb med njimi se vzpostavijo tiha zavez- ravnatelj Doma Janeza Boska Želimlje Kdor je bral najbolj znan roman C. S. Lewisa, gledal risanko ali ništva. Na trenutke se znajo med se- film, bo vedel, kaj imajo sku- boj lepo igrati, a ponavadi to ne traja pnega lev, čarovnica in omara. Gre za dolgo. Peter, Suzana, Edmund in Luci- znano zgodbo o tem, kako se je majhna ja odigravajo različne vloge. Na te pa deklica skrila v omaro in nevede vstopi- poleg družinskega vzdušja in odnosa la v pravljični svet, imenovan Narnija, v med mamo in očetom vpliva zaporedje katerem so vile, škratje, govoreče živali rojstev. Ni namreč enako, če je nekdo in druga pravljična bitja. Vsa vznemir- rojen kot prvi otrok v družini, nekdo jena nad doživetjem privabi v omaro še pa kot tretji, kakor tudi ni zanemarljivo sestro Suzano ter brata Edmunda in Pe- to, da je nekdo edinec. tra. Narniji vlada zlobna čarovnica, ki je deželo uročila tako, da je v njej vedno PRVI IN DRUGI OTROK zima. S prihodom otrok pa se ozračje Za prvega otroka rečemo, da je tisti naj- začne spreminjati, vse že kaže na po- bolj odgovoren, angažiran, skrbi za svo- mlad in živali napovedujejo prihod leva je mlajše sorojence, jim je v oporo in je Če otrok od staršev Aslana, ki edini lahko premaga ledeno v resničen ponos svoji družini. Nezave- ni pohvaljen in čarovnico. Knjižna mojstrovina je pol- dno bo ta otrok podoben očetu ali pa bo potrjen, se bo na simbolike. Čarovnica predstavlja njegovo nasprotje, ker ne bo odobraval prekomerno hudiča, Narnija raj, Aslan pa Jezusa, ki njegovega početja. Lahko se zgodi, da se žrtvuje na oltarju, da bi rešil prebi- razdajal za druge in bo prvi otrok tudi čustven partner ka- valce Narnije. C. S. Lewis je delo napi- iskal potrditev. teremu izmed staršev, če je drugi fizično sal leta 1950 in postavil čas dogajanja v ali čustveno odsoten ali otopel. Če otrok drugo svetovno vojno. od staršev ni pohvaljen in potrjen, se bo prekomerno razdajal za druge in iskal VSAK IZMED SOROJENCEV potrditev. Podobo matere pa v sebi ne- JE SVOJA ZGODBA zavedno nosi drugi otrok, ki marsikdaj Lev, čarovnica in omara je zgodba šti- odraža tisto, kar je mati v sebi potlačila. rih sorojencev, dveh bratov in dveh se- Ta otrok bo velikokrat »dežurni krivec« ster, ki odkrijejo fantastični svet Narni- in bo s tem pozornost pritegnil nase, da je. Še preden vstopijo vanj skozi omaro, se staršem ne bo treba ukvarjati s svoji- lahko opazujemo zanimivo družinsko mi problemi. Sicer pa gre za zelo ustvar- dinamiko. Ob začetku druge svetovne jalnega otroka, ki v starejšem bratu ali vojne so bili evakuirani iz Londona sestri lahko vidi tekmeca za starševsko na podeželje k staremu ekscentrične- naklonjenost. V Lewisovem romanu ti mu profesorju. Veliko časa preživijo dve vlogi zavzemata Peter kot najsta- skupaj, zato se sprejo, kuhajo mulo, se rejši in Suzana kot drugorojena. Peter izzivajo, si ne zaupajo in ne verjamejo, je časten, pogumen, vreden zaupanja, 12 Foto: Pixabay skrbi za druge in se nesebično razdaja. optimistična. V drugih vidi le najboljše Susan je inteligentna, močna, predvsem in želi vsakomur pomagati. pa sočutna in milostna. KAKO PA JE Z EDINCI TRETJI IN ČETRTI OTROK Mantra o edincih je, da so razvajeni, kar Za tretjega otroka rečemo, da je resnično velikokrat tudi drži, saj jim vsi družinski otrok obeh staršev, saj najbolj odigrava člani izkazujejo pozornost, naklonje- stanje odnosa med očetom in mamo. nost, ljubezen. Tak otrok ima posebno Naloga starša je, Ta otrok s polnimi pljuči vdihava spor, vez z materjo, ki mu posveča ves svoj čas zamero, jezo med staršema in je zato ču- da vsakega od in ga razvaja. Nevarnost je, da v prime- stveno podvržen odnosu staršev. Neza- otrok sprejme ru odsotnosti, nedostopnosti ali čustve- vedno bo ta otrok iskal načine, kako raz- kot edinstven ne hladnosti moža lahko postane njen rešiti nesoglasje med staršema. Lahko čustven partner. Pred edincem je velik individuum, bo to storil z deviantnim vedenjem, ne- izziv, saj predstavlja uresničenje vseh nepopisan list, ki nehnim obolevanjem, s katerim bo želel doseči mir in povezanost staršev. Vloga starševskih želja, zato ga vključujeta v potrebuje varnost, četrtega otroka je vnašanje igrivosti, ve- vse razne prostočasne dejavnosti, kjer zavetje in ljubezen. selja in duhovitosti v družinski sistem. se potrjujeta ob njegovih uspehih. Tak Gre za pravega družinskega »dvornega otrok in kasneje odrasel bo tako mesto norčka«, ob katerem se bodo vsi zaba- iskal tudi v družbi, saj bo izredno zah- vali. Na nezavedni ravni bo skrbel za teven in bo iskal pozornosti, ki jih je bil to, da bo razelektril napetosti, da bo deležen v družini. družina ostala skupaj, da bo povezana v harmoniji in ljubeča. Lewis v romanu Kateri po vrsti je nekdo rojen, je po- to vlogo pripiše tretjerojenemu Edmun- membno zato, ker vpliva na doživljanje du in zadnji Luciji. Edmund se obnaša samega sebe in odigravanja nezavednih kot razvajen otrok, egocentričen, rad se vlog znotraj družinskega sistema. Nalo- posmehuje in zaničuje ostale, predvsem ga starša je, da vsakega od otrok sprejme Lucijo. V ključnem trenutku se postavi kot edinstven individuum, nepopisan ob bok Petru, da bi se odkupil. Lucija je list, ki potrebuje varnost, zavetje in lju- sladka, rahlo naivna, dobrotljiva in zelo bezen. 13 MLADI NA POTI Jubilejno romanje v Rim Na romanje v Rim sem se podala kot animatorka, ki jo že dolgo spremlja veselje do dela z mladimi, in kot bodoča študentka, ki stopa na novo življenjsko pot. KATARINA TRAVEN Po izkušnji svetovnega dneva ga helikopterja na prizorišče na Tor mladih v Lizboni sem si želela Vergati je med množico vzbudil val tisto posebno vzdušje in vero navdušenja in pričakovanja, ki se je še ponovno doživeti ter ju deliti še z dru- stopnjeval, ko se je zapeljal med nas gimi. Povabila sem prijateljico, da sku- na papamobilu. Mladi smo mu z vese- paj okusiva lepoto romanja, hkrati pa ljem mahali, prepevali in vzklikali, kot sem želela v zahvalo za zaključeno gi- da bi ga želeli obkrožiti z vsem svojim mnazijo to obdobje predati Bogu in se navdušenjem in toplino. Med vigilijo priporočiti za nove izzive, ki me čakajo pa sem doživela nekaj, kar me je zelo v študentskem življenju. prevzelo – milijon mladih iz vseh kon- Seveda je bilo srečanje s papežem cev sveta je v tišini molilo, združeni v vrhunec romanja. Že prihod njegove- isti veri. V tisti tišini ni bilo treba be- Foto: Katarina Traven 14 sed, ker je bilo jasno, da nas druži ista Na romanju sem močno občutila, kako želja: biti blizu Bogu in drug drugemu. lepo je biti del slovenskega naroda in Po noči spanca nas je ob zori pričakal hkrati vpet v širše občestvo Cerkve. nebeški odgovor – čez nebo se je razli- Slovenske zastave, ki so plapolale nad la prav posebna mavrica v oblaku ka- množico, niso bile le praktičen pripo- kor znamenje Božje bližine in obljube. moček, da smo se v gneči lažje našli, Šele na poti iz Rima pa sem izvedela ampak tudi ponosen simbol pripa- Foto: Katarina Traven za svetopisemski pomen mavrice – to dnosti naši domovini. Ta ponos se je Po noči spanca nas je zaveza med Bogom in ljudstvom: še okrepil ob petju slovenskih pesmi. je ob zori pričakal »Svojo mavrico postavim v oblake in Košček svoje domovine smo želeli de- bo v znamenje zaveze med menoj in liti tudi z drugimi. Mnogim smo izro- nebeški odgovor – zemljo.« (1 Mz 9,8–15). Zdelo se mi je, čili podobice Marije Pomagaj z Brezij, čez nebo se je kot da nam Bog s to mavrico znova za- da bi tudi drugi začutili delček vere in razlila prav posebna gotavlja, da hodi z nami in da njegova lepote iz naših krajev. mavrica v oblaku zaveza še vedno živi. V Rimu smo bili zbrani narodi iz vsega kakor znamenje Na Božjo prisotnost pa je kazalo še sveta. Kljub različnosti je bilo najlepše Božje bližine in mnogo drugih stvari. V gneči pred tr- doživeti, kako se mladi med seboj spre- obljube. gom sv. Petra smo potrpežljivo čakali, jemamo. Čeprav nismo govorili istih da bomo lahko vstopili na prizorišče jezikov, smo se razumeli skozi ples, pe- uvodne svete maše, a na žalost tja nis- sem in smeh. Nekateri so se pridružili mo prišli. Pa dolge ure čakanja vsee- tradicionalnim plesom drugih narodov no niso prinesle nejevolje, ampak so ali pa zaploskali mladim, ko so odpe- postale priložnost za petje, pogovor in li svoje narodne pesmi, in takrat se je veselo druženje med mladimi z vsega pokazalo, da razlike niso ovira, ampak sveta. Najlepši trenutek pa je bil, ko je bogastvo. Prav v tem medsebojnem nekdo med romarji dvignil trobento in sprejemanju je skrita moč mladih – da zaigral melodijo, nekaj metrov stran pa gradimo mir, kakor nas nagovarja papež mu je drugi trobentač v šali odgovoril Leon XIV. To ni treba delati z velikimi nazaj. V tistem trenutku je množica za- dejanji, ampak s preprostimi trenutki živela in naporno čakanje se je spreme- veselja, spoštovanja in povezanosti, ki nilo v veselje. rušijo meje in ustvarjajo skupen dom. 15 SALEZIJANSKI MISIJONI »To, da greš lahko ven iz sebe, ven iz svojega udobja in nenazadnje iz svoje dežele, je nekaj čudovitega.« S. Metka Kastelic FMA že 11 let deluje v favelah São Paula v Braziliji in je po treh letih ponovno na obisku v Sloveniji. V pogovoru nam je razkrila svojo poklicanost, izzive misijonskega dela in navdihujoče zgodbe iz življenja, ki so za nas vse prej kot vsakdanje. Pogovarjala se je S. Metka, kdo ste, od kod prihajate bilo življenje, v katerem ljudem prina- TJAŠA TRAVEN in kaj vas v življenju navdihuje? šaš smisel in zavest, da so neizmerno Fundacija Don Bosko Sem Metka Kastelic, hči Marije Po- ljubljeni, da je Bog vedno z njimi in jih močnice in misijonarka v megaopo- razsvetljuje. To je bil misijonski klic, ki lisu Latinske Amerike, v São Paulu. sem ga od malih nog v sebi hranila in Prihajam iz majhne barjanske župnije ga na različne načine negovala. Potem sv. Martina iz Notranjih Goric. Že od sem pri šestindvajsetih letih srečala malih nog sem čutila, da Bog od mene sestre salezijanke in začutila, da je to »želi velike reči« in me je potem tudi oblika poslanstva, v katerega me Bog poklical po bibličnem stavku »Velike kliče. Takrat sem vstopila k sestram in reči je meni storil Gospod.« Od nek- tudi takoj zaprosila za misijonsko iz- daj sem si želela spreminjati svet na kušnjo. V prvih desetih mesecih so me boljše in to sem najprej prepoznavala za tri mesece poslali v Angolo, čeprav v župniji, pri mladinski skupini, potem še nisem bila sestra, ampak v fazi pre- med skavti, pri Združenju krščanskega verjanja. življenja in končno me je Gospod pri- Naša ustanoviteljica Marija Domini- peljal k hčeram Marije Pomočnice. ko Mazzarello se je prav tako rodila V župniji sem se srečala z revijo Mi- v majhni vasici, Morneseju, daleč od sijonska obzorja, preko katere so slo- centra mesta, na podeželju, delovala je venski misijonarji in misijonarke pos- v župniji in zbirala dekleta k verouku tali moji junaki. Njihove zgodbe so me in preprostemu oratoriju, kjer jih je zelo pritegnile in vsakega sem pozna- učila šivanja. Moja osnovna izobraz- la po imenu. Ko sem bila stara 15 ali ba je tekstilno-obrtna konfekcionarka 16 let, se je začela akcija Luč miru iz in v svojem življenju sem si pridobila Betlehema. Skavti smo bili povablje- mnoge praktične veščine. Danes živim ni, da ta simbol Jezusa, ki se rojeva, na nek način sanje Marije Mazzarello, raznesemo po slovenskih domovih. ki je hotela tudi sama iti v misijone v Takrat sem imela v sebi zadoščenje in Ameriko, pa ji zdravje ni dopuščalo. občutek, da je prinašanje Luči miru res Preko pisem je ohranjala stik z misi- nekaj velikega (»velike reči«). Pridobi- jonarkami in jih spodbujala, da jim la sem notranji uvid v to, kako lépo bi ogenj v srcu nikoli ne bi ugasnil. 16 Kakšen je bil vaš prvi stik z Brazilijo in kako so vas sprejeli? Je bil prisoten strah? V Braziliji sem bila leta 2013, ko je v Riu de Janeiru potekal svetovni dan mladih. Obiskal ga je tudi papež Fran- čišek kot novoizvoljeni papež. Tam smo videli veselje Latinske Amerike ob srečanju velike množice mladih s celega sveta, to je bil zame prvi stik s to velikansko deželo in tudi kulturo La- tinske Amerike. Po tem srečanju sem se vrnila v Evropo in v Rimu opravi- la enoletno formacijo za misijone »ad gentes«, po razločevanju se je izkazalo, da me Bog pošilja nazaj v Brazilijo, v deželo Svetega Križa, katera glavna zavetnica je tudi Naša Gospa iz Apa- recide. Z zaobljubami smo sestre svo- je življenje izročile v Gospodove roke, verjamem, da nas čuva in posvečuje ter s svojim Duhom vodi po poteh in k ljudem ki jih želimo doseči. To mi daje Foto: osebni arhiv mir in gotovost. Sveti Duh me odpira za novosti, da se prilagodim, sprejmem drugačne navade, se naučim novega je- zika in preprosto zaupam. Ni me strah, saj imam ob sebi Marijo, Jezusovo mamo, ki hodi med nami in z menoj. Kakšna je vaša vloga v misijonih? Naša inšpektorija pokriva pet zveznih držav na jugu Brazilije: Mato Grosso do Sul, São Paolo, Paraná, Santa Cata- rina in Rio Grande do Sul, kjer delu- jemo v šolskih zavodih in v socialnih mladinskih centrih, imamo tudi manj- Vse foto: osebni arhiv ši univerzitetni center in sodelujemo priučijo preprostih obrti. Zelo me ve- Danes živim na po župnijah. V zvezni državi São Paulo seli, da ta moj misijon postaja prostor, nek način sanje imamo tako šest socialnih mladinskih kjer ob koncu tedna sprejemamo mo- Marije Mazzarello, centrov, za katere skupaj še z dvema litvene skupine, ministrante, zakonce, sestrama vodim in skrbim za pedago- katehiste in druge skupine za duhovne ki je hotela tudi ško, salezijansko in administrativno obnove in formacijo. sama iti v misijone delo. Živim in posredno delujem v Naše salezijanske šole so zasebne in v v Ameriko, pa misijonu Velikega Križa, ki je umeščen celoti financirane iz šolnin, ki jih pla- ji zdravje ni na periferijo mesta Itapevi v naselju čajo starši, torej gre za otroke iz — reci- dopuščalo. Montserrat. Tam čez dan sprejemamo mo temu — srednjega sloja. Vsak šesti otroke in mlade od 6. do 18. leta, v ve- otrok pa se šola zastonj, kar pomeni, čerih pa tudi odrasle do 70. leta staros- da v šolo vzamemo tudi otroke, ki si ti na tečajih usposabljamo, da se lahko ne morejo privoščiti plačila šolnine. 17 SALEZIJANSKI MISIJONI Državne šole so brezplačne, ampak so rije, dobrotnikov, prireditev in bazar- veliko manj kvalitetne. V nekaterih se jev. Letos je naš glavni projekt obnova zgodi, da učitelji po več dni ne pride- športnega parka z dvema igriščema in jo v službo in se morajo mladi nekako igrali. sami prebijati skozi šolsko snov, poleg Kakšne so razlike med Slovenijo in tega mnogokrat vlada nered, prepro- Brazilijo? daja drog ali drugo nasilje. Mnoge sestre po Braziliji delajo v javnih šo- V Braziliji sem takoj spoznala, da je to lah prav zaradi tega, da bi prispevale dežela ogromnih razlik. Ravno zaradi h kvalitetnejši vzgoji in da bi bile blizu tega težko rečemo, kakšen je tipičen mladim iz revnejših slojev. brazilski človek. Brazilija je umetno na- Inšpektorija in mnogi dobrotniki, tudi rejena dežela, ki je bila prej razdeljena Misijonsko središče Slovenije, nam med več plemen. Še danes v t. i. indijan- pomagajo pri vzdrževanju socialnih skih rezervatih živijo staroselci, ki so si mladinskih centrov, ki brezplačno nu- med seboj zelo različni. V Braziliji ima- dijo varni vzgojni prostor in zatočišče mo nekatere salezijanske skupnosti, ki najbolj ubogim mladim. Tam vsak dan delujejo znotraj indijanskih vasi, vendar sodelujejo v procesu opolnomočenja v naši inšpektoriji tega ni. Imamo pa ja- preko delavnic: glasbe, športa, infor- ponsko, poljsko in druge četrti ljudi, ki matike, kulinarike, dela na vrtu, gleda- so se iz svojih držav umikali po drugi lišča, opismenjevanja, bralnih krožkov svetovni vojni. Slovenci so se v tistem in salezijanske dinamike. Mladim nu- času izseljevali predvsem v Argentino, dimo avtobusni prevoz, malico, uni- zato v Braziliji nimamo velike sloven- formo in pedagoški material. Približno ske skupnosti. Imamo nekaj Slovencev, 30 % stroškov krijeta občina in zvezna ki so vezani na podjetja, ljudi, ki delajo država, ostalo pa dobimo od inšpekto- na konzulatu v São Paulu in na amba- 18 sadi. Kljub temu pa bi lahko rekli, da je pa so podvrženi prostituciji. Lahko si jug Brazilije »mini Evropa,« saj srečaš predstavljate, da je v njihovem življe- veliko Ukrajincev, Nemcev, Poljakov in nju navzoče nasilje, nesprejetost in s drugih. Če pogledamo prve misijonar- tem slaba samopodoba. Pri nas ustvar- je, so sicer prišli v Južno Ameriko, da jamo varno in privlačno okolje, ki mla- bi prinašali Boga, ampak njihova prva de iztrga iz tega 'zaciklanega' procesa. naloga je bila ohranjati vero tistih, ki so Vanj skušamo kar največ vključevati že bili verni in so se selili zaradi dela, na starše ali njihove rejnike. Največji izziv primer dela v rudnikih. je ljudem predstaviti, da je vzgoja edi- Ljudi oblikuje prostor, v katerem živi- na pot, da se lahko rešijo iz tega cikla. mo, in razmere tega prostora. V Brazi- Na misijonu nismo sami, pomagajo Skoraj vsi mladi liji, kjer delujem, je dva meseca v letu nam zaposleni strokovni delavci, tudi v Sloveniji imajo mrzlo, deset mesecev pa toplo ali pa prostovoljci, s katerimi se trudimo pri- približno enake tudi vroče. V Sloveniji zapiramo okna našati upanje in mlade učimo sanjati, in se večji del leta ščitimo pred mra- možnosti, v Braziliji da je možno dokončati srednjo šolo ali zom, v Braziliji pa odpiramo okna in morda tudi fakulteto, da je lepo biti kri- pa ni tako. Tam vrata. S tem pride tudi odprtost, odpr- stjan in da je vredno biti pošten drža- so možnosti zelo ta komunikacija, tudi več sonca pozi- vljan. Poplačani pa smo s prisrčnostjo, odvisne od tega, tivno deluje na ljudi. Ljudje, s katerimi veseljem in toplino naših vzgajancev, v katerem delu delam, so zelo tolerantni, zelo spreje- ki znajo zelo konkretno pokazati hva- Brazilije se rodiš majoči, nimajo težav z drugačnostjo, ležnost. Občudujem, kako so radoved- so zelo pozitivni in topli ljudje. ni, vedoželjni, iznajdljivi in preprosto in v kateri družini. Slovenci smo veliko večji 'ziheraši'. veseli. Pri mladih, s Stisk roke v Braziliji ni dovolj, objem je Na kakšen način so vas misijoni katerimi delam, se obvezen. Tujce sprejmejo kot ljudi, od spremenili? zelo trudimo, da katerih se bodo lahko kaj naučili. Hit- V mnogih pogledih. Mislim, da se bi dokončali vsaj ro navežejo stike, zate si vzamejo čas in mora človek spreminjati, sicer postane osnovno šolo, da bi so zvesti pri vzdrževanju prijateljstva. Mislim, da so mene kot trdo Slovenko otopel ali mrtev. To, da večino leta ži- potem dobili kakšno naučili topline. vim v vročini, mi je otoplilo karakter, delo in morda me naredilo bolj veselo, odprto, spre- pozneje ob delu Kakšne so razlike med mladimi v jemljivo, različne preizkušnje so me Braziliji in v Sloveniji? S kakšnimi zaključili kakšno utrdile, morda naredile bolj trmasto in izzivi se srečujete pri vašem delu? iznajdljivo, tudi previdno. Zagotovo se poklicno večerno Skoraj vsi mladi v Sloveniji imajo prib- je obogatil moj način molitve. Tam je šolo. ližno enake možnosti, v Braziliji pa ni veliko prostora, da daš molitvi osebno tako. Tam so možnosti zelo odvisne noto, izliješ svoje misli in si pri tem od tega, v katerem delu Brazilije se ustvarjalen. To je še ena stvar, po kateri rodiš in v kateri družini. Pri mladih, Brazilci izstopajo. So zelo ustvarjalni s katerimi delam, se zelo trudimo, da in iznajdljivi ravno zaradi tega, ker ni- bi dokončali vsaj osnovno šolo, da bi majo veliko in morajo velikokrat ne- potem dobili kakšno delo in morda kaj narediti iz nič. Ustvarjalni so tudi pozneje ob delu zaključili kakšno po- pri oblikovanju pobožnih slovesnosti. klicno večerno šolo. Več kot 16 % Bra- Zelo lepo oblikujejo devetdnevnice, zilcev je še vedno nepismenih in s tem Marijina kronanja. Vedno najdejo so seveda lahek plen za manipulacijo nove načine, kako pokažejo, da imajo in izkoriščanje. Na našem misijonu radi Jezusa, Marijo in svetnike. Veli- imamo mlade, ki prezgodaj opuščajo ko pesmi, plesa, vzdignjenih rok in šolanje, so prisiljeni v predčasno delo, ploskanja. Slovenci smo pri bogosluž- so del skupin, ki preprodajajo droge ali jih bolj razumski ali bolj zadržani. Mi- 19 S. Metka, kako lahko pomagamo vašemu misijonu? A. Postani boter in podpri nakup pe- dagoškega materiala. B. Podpri obnovo misijona Velikega Križa v Braziliji. V začetku letošnjega leta smo z darovi iz Slovenije obnovili centralno stavbo misijona. Letos nadaljujemo z obno- vo otroških igrišč in stavbe, kjer ude- leženci duhovnih vaj in tečajev lahko opravljajo osnovno higieno in bo tudi priročna kuhinja. Tako upam, da se lahko obrnem na vaša velikodušna srca in darežljivo dlan. Otroci so naš največji dar in zaslužijo najboljše. Mala Terezija je dejala, da je vsako malo de- janje veliko v Božjih očeh. sijonar mora biti pripravljen se učiti do zadnjega dne in biti odprt za nove Če vas je nagovorilo delo s. Metke stvari in izzive. med otroki, mladimi in družinami Kaj bi sporočili mladim, ki v brazilskih favelah, lahko njeno razmišljajo o poklicanosti, misijonsko poslanstvo podprete misijonskem prostovoljstvu ali z darom preko Misijonskega misijonskem življenju? središča Slovenije. Naj jih ne bo strah. To, da greš lah- MISIJONSKO ko ven iz sebe, ven iz svojega udobja SREDIŠČE SLOVENJE in nenazadnje iz svoje dežele je nekaj Kristanova ulica 1 čudovitega. Svet je lep, glejmo ga z 1000 Ljubljana Otroci so naš očmi Boga. Sporočiti jim želim, da naj TRR SI56 0201 4005 1368 933 največji dar in na drugačnega gledajo s pozitivnimi SKLIC SI00 279608 zaslužijo najboljše. očmi. Ko se ljudje naučimo tujega jezi- NAMEN Dar za s. Metko Kastelic Mala Terezija je ka, se tudi preko tega naučimo spošto- dejala, da je vsako vati drugačnost in se s tem bogatimo. Dar za ta namen lahko nakažete Mladi, ki so že imeli misijonsko izku- tudi preko Fundacije don malo dejanje veliko šnjo, pravijo, da so veliko več pridobili, Bosko, kjer je mogoče podpreti v Božjih očeh. kot pa dali. Vsak dan se spreminjamo misijonske in druge salezijanske in rastemo, zato je srečanje z drugač- projekte doma in po svetu. nostjo odlična priložnost, da tudi sami USTANOVA FUNDACIJA sebe bolje spoznamo. V čast si lahko DON BOSKO štejemo, če nas Bog pokliče, da v nje- Rakovniška ulica 6 govem imenu gremo in prinesemo 1000 Ljubljana sebe v dar. Pridi in prinesi tisto malo, TRR SI56 0205 8026 2282 413 kar si in imaš, Bog pa bo to stoterno SKLIC SI00 106 pomnožil in te obogatil prav po najbolj NAMEN S. Metka ubogih. 20 le kdo bi me želel o meni? spoznati? papež pij X. srečanje s je slišal o papežem? tvojih naporih, da postaneš misijonar. več želi izvedeti o tebi in tvojem ljudstvu. vatikan, 27. sept. 1904 papež se je zefirina zelo razveselil in mu iz vsega srca podelil apostolski blagoslov. zefirin, indijanec ljudstva mapuče, je pripovedoval o sebi in svojem ljudstvu samemu papežu! to mu je vlilo upanja za bodoče poslanstvo. vendar ... 21 ... bog je zanj pripravil drugačno pot ... o bog, kaj se dogaja? zefirin! zefirin! hitro! naj nekdo pokliče zdravnika! Hej! Don bosko? to bom kdaj si želim že postal zelo dolgo! salezijanec? 22 bog te Hej, zefirin! blagoslovi seveda, sin moj! hvala, don bosko. italija, 11. maj 1905 že dolgo je v takem stanju, don cagliero. kaj več ne moremo storiti zanj. kljub drugačnim željam je 18-letnega zefirina pokopala tuberkuloza. po letu 1930 se je preko knjig in dokumentov začelo širiti poznavanje življenja in duha tega mladega indijanca mapučeja. 23 ljudska pobožnost do zefirina se je v drugi polovici 20. stoletja razširila po vsej argentini. papež benedikt XVI. je božjega služabnika zefirina namuncurA’ja za blaženega razglasil 7. julija 2007. od leta 2009 so posmrtni ostanki "svetega mapučeja", kot ga kličejo domačini, shranjeni v kapeli sv. ignacija, ki je zgrajena v obliki kultruna.* vsako leto na tisoče romarjev obišče kraje njegovega življenja in kapelo, kjer počiva zefirin. "lilija pampe" ali "princ patagonije", kot ga še imenujejo, je prvi mapuški indijanec, razglašen za blaženega. iz svojega kultruna in po njemu vdanih vernikih zeferin posreduje za svoje ljudstvo. * Kultrún - tolkalo Indijancev Mapuče v Argentini in Čilu 24 V RAZMISLEK BRUNO FERRERO, sdb; ilustracija FABRIZIO ZUBANI Nekoč je živela majhna gosenica, ki je z vso Vse male živali v gozdu so se zbrale, da bi si močjo svojih drobnih nožic odločno lezla proti ogledale ta sarkofag, po njihovem mnenju soncu. Zagledala jo je kobilica in jo radovedno najbolj neumne živali na svetu, ki je poginila vprašala: »Kam greš?« zaradi truda, da bi uresničila nepremišljene Ne da bi zmanjšala hitrost, je gosenica sanje. odgovorila: »Sinoči sem imela sanje: bila Nekega jutra, ko je sonce posijalo na poseben sem na vrhu hriba in sem lahko občudovala način, so se mnogi ponovno zbrali okoli celotno dolino. Zelo mi je bilo všeč, kar sem grobnice gosenice, ki je postala spomenik videla, in odločila sem se, da grem na pot.« nesmiselnosti, svarilo norcem, ki se vržejo v »Ali si nora? Kako neki boš prilezla do tja? Zate nemogoče podvige. Nenadoma so opazili, da je že kamenček ogromna gora, mlaka morje in je ta čvrsta lupina počila in iz nje sta pokukali vejica nepremostljiva ovira!« dve anteni. Počasi sta se pokazali dve ogromni krili, pritrjeni na drobno telo metulja, ki se je Gosenica je ni poslušala, zvijajoč se in plazeč dvignil, razprl svoja krila ter jih pokazal v vsem se je podala naprej. svojem sijaju. Zagledal jo je ščurek z bleščečo črno lupino: Vse male živali so zmedeno obmolknile. »Gosenica, kam se ti tako mudi?« Motile so se in se počutile zelo neumno. Zadihana od utrujenosti je gosenica Gosenica je uresničila svoje sanje, za katere odgovorila: »Imela sem sanje in želim jih je živela, umrla in znova zaživela kot metulj: uresničiti. Povzpela se bom na tisti hrib, da bi odletel je vrh hriba. od tam videla naš svet.« Ščurek se je prisrčno zasmejal: »Še jaz s svojimi dolgimi in čvrstimi nogami tega ne bi zmogel. Predstavljaj si sebe, mala nakladačka!« Ob glasnem smehu se je prevrnil na noge, gosenica pa je z velikimi težavami napredovala naprej, centimeter za centimetrom. Vsi, ki so jo srečali, pajki, krti, žabe, rože, celo miš, so ponavljali isto: »Pozabi. Nikoli ti ne bo uspelo!« A gosenica je nadaljevala. Toda njene moči so pojenjale, dokler se ni izčrpana ustavila, da bi se odpočila. Zgradila si je zavetje, da bi prenočila. Naredila si je nekakšno čvrsto spalno vrečo, v katero se je popolnoma zavila. »Tako se bom bolje počutila,« si je dejala. 25 KNJIGA VZGAJA »Moj rak je trdna povezava z Jezusom« V mojih rokah je čudovita knjiga. Knjiga, za katero sem upala, da bo prevedena v slovenščino! Sedaj jo imamo. TINA BERČIČ Zgodba Tee Perović je zapuščina lika bremena bolečin, krize v zakonu in štirim hčerkam. To je zgodba skrbi za majhne deklice. Kasneje se je matere, ki je v poznih tridese- izkazalo, da so bili to simptomi agresiv- tih zbolela za rakom. Najmlajši hčeri, nega raka na dojki. dvojčici, sta bili takrat stari leto in pol, ostali dve pa 3 in 5 let. Zgodba, ki se po Neozdravljiva diagnoza raka vzbuja človeško žalostno zaključi, po Teino pa tako veliko težo in strah. Tudi Tea je di- je zgodba srečna, saj je bolezen in svo- agnozo doživela na podoben način. A o jo smrt sprejela z nerazumljivo hvale- bolezni govori kot o daru, ki jo je potis- Sama se večkrat žnostjo. nil ven iz vsakdana. Bog jo je po bolez- sprašujem, ni povabil v odnos. Nato je v bolezni je kako biti boljša Teo Perović sem, po »naključju«, med spoznala, kaj je resničen mir in veselje, mama. Tea me s poslušanjem različnih podcastov spo- ko je Bogu predala življenje in skrb za znala že pred dvema letoma. Navdih- svojo pripovedjo svoje hčere. Začela je svojo bolezen in nila me je njena iskrena pripoved o spodbuja tudi k neznosne bolečine darovati za druge, ki bolezni, nagovorila me je njena vera in so potrebovali molitev. temu, da otroci ne sprejemanje smrti. Sedaj, ko sem knji- potrebujejo drugega go prebrala, (zelo podrobno opiše svoje Proti koncu knjige zapiše nekaj, kar kot to, da je mama soočenje z boleznijo), pa vidim, da je nam je nerazumljivo in celo nedopust- z njimi. Poziva celostno pričevanje za vse, ki želijo ži- no (na to opozori tudi sama): »Ne želim veti polno življenje. ozdraveti! Moj rak je trdna povezava z nas, naj mame Jezusom. Nikoli več se ne želim odlepiti odložimo delo, jih Tea je bila uspešna podjetnica in po od njega, moje telesno ozdravljenje pa ob njihovem pozivu letih neplodnosti ter krize v zakonu je prinaša to možnost ... Nikoli nisem bila pozorno poslušamo, postala mama. Bolezen je prišla v tre- srečnejša, mirnejša in bolj izpolnjena ... naj jim zremo v oči nutku, ko je bila doma na porodniški s svojimi štirimi deklicami. Začetne Smrtonosna diagnoza mi je vrnila živ- ter jih skušamo bolečine v hrbtenici, nogah in kolku je ljenje«. Bogu prepušča svobodo, da jo razumeti. najprej pripisovala utrujenosti, vročino ozdravi, če s tem ne bi izgubila Njega. pa korona virusu. Bila je zelo predana Tea odkrito pripoveduje in prizna, kako in »močna mama«, zanašala se je na jo ovirajo njene šibkosti, a zaveda se, da svoje moči, zato je zmogla prenašati ve- jo v grehu vedno opomni tisti tihi glas 26 in ji pomaga, da se naravna na pot. To občuti tudi v odnosu z možem, ko jo kritizira in opominja. Opogumi nas z besedami: »Moj mož je moja vstopnica za dosego svetosti.« Pripoved nadalju- je: »Zakon lahko spremenimo, vendar samo s tem, da spreminjamo sebe.« Ko pišem tale članek, mineva ravno pol leta, odkar je Tea Perović zapustila svoje poslanstvo na Zemlji. Na to me je opomnila objava njene prijateljice Ive Brčić, ki ima za seboj tudi veliko priče- vanjsko zgodbo, na Instagramu. Prosila sem jo, da zapiše nekaj besed o njej: Tee nisem dolgo poznala, vendar sva imeli globoko prijateljstvo. Stkalo se je po koncu svete maše, kakor bi se dve duši srečali in zgodilo se je prijateljstvo. Bila je tako ljubeča in nežna do vseh. Njena prisotnost je bila nekaj posebnega. Ved- no, ko je stopila v prostor, je bila svetloba krog nje. Njene oči, njen nasmeh in njen nežen glas. Ljubkovalno me je klicala »dušo moja.« Vedno sem čutila ljubezen Iva Brčić in Tea Perović Foto: osebni arhiv Ive Brčić in veselje, ko sem bila ob njej, kljub temu Skoraj sem začela jokati. Prepoznala da je nosila težak križ. sem jo! Tea mi je spregovorila. Spozna- Zadnje pričevanje je imela letos 8. mar- la sem, da je na ta dan minilo točno pol ca. To je bilo teden pred njeno smrtjo. leta, odkar se je Tea poslovila. Čeprav je bila zelo slabotna, je bila ve- Sama se večkrat sprašujem, kako biti sela, smejala se je. Telesno je bila tako boljša mama. Tea me s svojo pripoved- slabotna. Gledala sem jo, kako je z obe- jo spodbuja tudi k temu, da otroci ne ma rokama držala mikrofon, si pomaga- potrebujejo drugega kot to, da je mama la, da je zmogla govoriti. Ampak nekaj z njimi. Poziva nas, naj mame odložimo minut kasneje, ko je začela pričevati o delo, jih ob njihovem pozivu pozorno svojem križu, o bolezni, je začela govo- poslušamo, naj jim zremo v oči ter jih riti bolj glasno, z močnimi besedami in skušamo razumeti. postala je vesela. Bog ji je dal moč, da je pričevala in se darovala z zadnjimi moč- Tea je zelo neposredna. Želi, da hčerke mi za druge. vedo za resnico iz prve roke. Zaveda se, da so hčerke še premajhne, da bi razu- Še eno kratko pričevanje od včeraj. S svo- mele zgodbo. Preizkušnja Teo prečisti jo hčerko sem šla na urgenco. Bila sem in predrugači. V svoji bolezni je edina prestrašena in zaskrbljena zanjo. Ko smo njena prošnja Bogu, da ostane v Božji čakali zdravnika, sem začela moliti ro- navzočnosti, da jo vodi on in da mu sle- žni venec in med drugo skrivnostjo sem v di. Za hčerke pa si želi, da Bog v njihova svojem srcu zaslišala Tein glas: »'Dušo', srca poseje seme vere, jim vcepi ljube- ne boj se! Mati z Jezusom je pri tebi.« zen in zanesljivost ljubega Boga. 27 USKOVNIŠKI TEDNI 2025 Foto: arhiv SMP 28 29 SVETIŠČA DON BOSKOVE MARIJE Bazilika Marije Pomočnice rim, italija Veličastno zgradbo, postavljeno na ulici Tuscolana v Rimu, sestavljajo različne zgradbe, vključno z veliko cerkvijo, posvečeno Pomočnici kristjanov. Po ANS priredil Don Boskova pobožnost se je skega križa, katerega daljši krak meri MARKO SUHOVERŠNIK, sdb po gradnji bazilike Marije Po- 72 metrov, krajši pa 40 metrov. močnice v Valdoccu udejanjila Cerkev je bila slovesno posvečena 17. v mnogih drugih podobnih svetiščih maja 1936 in je od leta 1967 tudi na- po vsem svetu in danes obstaja veliko cerkva in bazilik posvečenih Mariji slovna cerkev »Sveta Marija Pomoč- Pomočnici. Veličastno zgradbo, pos- nica« na ulici Tuscolana za diakonijo tavljeno na ulici Tuscolana v Rimu, kardinalov. Od aprila 1969 je povzdig- sestavljajo različne zgradbe, vključno z njena v manjšo baziliko. Trenutna dia- veliko cerkvijo, posvečeno Pomočnici konija te cerkve je zaupana kardinalu kristjanov. Tu je papež Pij XI. ustanovil Ángelu Fernándezu Artimeju SDB, župnijo 25. marca 1932. Tloris cerkve zaslužnemu vrhovnemu predstojniku je bil zasnovan v obliki velikega latin- salezijancev. Vse foto: splet 30 Svetišče je bilo zgrajeno po načrtih kazano poslanstvo salezijancev (šole in arhitektov Giulia Vallottija iz salezi- misijoni) ter podobe najznamenitejših janskega tehničnega urada in Nicole marijanskih svetišč. Mossa iz Turina v slogu velikih rim- Na šestih oltarjih stranskih kapel je skih renesančnih cerkva. Med letoma umetnik Melle predstavil evharistične 1957 in 1965 jo je poslikal salezijanec simbole: v obokih je predstavljeno de- Giuseppe Melle. Bil je izvrsten ume- lovanje treh oseb Svete Trojice, zdru- tnik in dober teolog, zato je v baziliki ženih v daritvi Sina, ki se jih spominja- predstavil številne teme v slikovnih ci- mo pri sveti maši, ter prizori iz Stare klih: marijanski, cerkveni, evharistični zaveze: duše v vicah; kri velikonočnega in salezijanski, v slogih in velikostih, jagnjeta; Izakova žrtev; Elijev kruh; ki spominjajo na znamenite Rafaelove Melkizedekova žrtev; mana v puščavi. sobe v Vatikanu. Med kapelami je na levi strani kape- Pročelje je razdeljeno na dva reda. V la svetega Janeza Boska. V oboku je spodnjem delu štirje stebri, nadgrajeni enkraten prizor molitve »Pozdravljena z arhitravom in timpanonom, krona- kraljica«: don Bosko časti Marijo in jo jo glavni vhod v svetišče. V zgornjem prosi, naj pokaže njenemu Sinu Jezusu delu se ponovi enaka monumental- to življenje, ki je solzna dolina. Melle nost, le da s samo dvema stebroma, dejansko v kupoli kapele upodablja namesto vrat pa je veliko okno. Vse bolezni, trpljenje in prizore iz prve skupaj zaključuje balustrada, v sre- svetovne vojne. dišču katere je kip Marije Pomočnice. Na drugi strani je kapela svetega Jože- Pročelje uokvirjata dva zvonika s skup- fa. Zavetnik katoliške Cerkve se nasla- no osmimi zvonovi. nja na Jezusovo glavo in blagoslavlja Notranjost s tremi ladjami krasijo vernike. Na zvitku pod Marijo beremo številne simbolne in tematske podo- »Pojdite k Jožefu«, kar spodbuja izro- be. V kupoli so predstavljeni angeli z čitev Jezusovemu rejniku. Marijinim vnebovzetjem. Na njenem V središču apside kraljuje kip Marije podnožju so predstavljeni prizori iz Pomočnice s simboli božje kraljevine – Svetega pisma in marijanske dogme. krono in žezlom – ki ga je 5. decembra Na oboku stropa je predstavljena mo- 1965, ob koncu 2. vatikanskega konci- gočnost presvete Marije nad angeli la, blagoslovil papež Pavel VI. in človeštvom. Pod njo so v ospredju Bazilika vsako leto za praznik Marije postavljeni apostoli in evangelisti, nato Pomočnice postane »oporišče« globo- mučenci in spodaj izpovedovalci vere ko čuteče in povezovalne ljudske po- ter škofje. božnosti, ki doseže vrhunec v procesiji V glavnem oboku sta predstavljeni še po ulicah soseske in jo spremlja veliko zmagi pri Lepantu (1571) in na Du- lokalno praznovanje s stojnicami, dru- naju (1683), ki ju pripisujejo pomoči žabnimi dogodki in drugimi zanimi- Marije Pomočnice. Ob straneh je pri- vostmi. 31 SALEZIJANCI SOTRUDNIKI Biti kvas za rodovitnost Zgornji naslov je geslo VI. svetovnega kongresa Združenja salezijancev sotrudnikov, ki bo potekal maja prihodnje leto v Rimu. Vabi nas k razmisleku o naši vlogi v svetu: kako kot salezijanci sotrudniki prinašamo življenje in upanje v okolja, kjer živimo in delujemo. Kvas je majhen, a ključen — brez njega testo ne vzhaja. Tako tudi mi s svojo prisotnostjo, delom in molitvijo soustvarjamo rodovitnost v Cerkvi in družbi. BLAŽKA MERKAC, Sals gradiva za delo po skupinah, promoci- vrhovna svetovalka Združenja salezijancev jo in vizualno podobo, liturgijo z glas- sotrudnikov za srednjo in Kongres bo priložnost za pog- lobitev identitete Združenja, za mednarodno povezovanje bo ter celotno organizacijo in koordi- vzhodno Evropo in za skupno razločevanje smernic nacijo dogodka. prihodnjega delovanja. Priprave nanj Poleg gesla je ena izmed zunanjih potekajo že več mesecev in to na vseh podob kongresa tudi sam logotip. koncih sveta – v duhu povezanosti, so- Zasnoval ga je salezijanec sotrudnik delovanja in molitve. Z vami bi rada iz Španije, José Ramón Alcalá-Zamora podelila nekaj ključnih poudarkov Pérez. Je preprost, neposreden in pre- priprav na kongres. poznaven. Ne vsebuje veliko barvnih Junija letos se je oblikovala posebna odtenkov, a kljub temu jasno izraža skupina treh vrhovnih svetovalcev, ki svoje sporočilo. Predstavlja razcveta- je okoli sebe zbrala mlade salezijance joče roke, ki podpirajo svet, umeščen v sotrudnike iz vseh regij sveta – iz vsa- šestkotnik – simbol našega Združenja. ke regije po dva predstavnika. Ti mladi V središču se nahaja salezijansko srce, bodo na kongresu aktivno sodelovali ki ponazarja ljubezen in predanost, ki pri oblikovanju določenih vsebinskih stojita v središču Združenja z name- Kongres ni le in simbolnih trenutkov, kot so pra- nom ustvarjanja boljšega sveta. dogodek — je znovanje 150-letnice Združenja, so- Kongres ni le dogodek – je proces, proces, ki nas že delovanje na okrogli mizi ter vodenje ki nas že zdaj povezuje in nagovar- nekaterih skupnih molitev. Poleg tega zdaj povezuje in ja. Geslo Biti kvas za rodovitnost nas bodo prispevali svoje poglede in ideje nagovarja. spodbuja, da razmišljamo, kako lahko o delovanju Združenja na regionalni vsak od nas v svojem okolju postane in svetovni ravni ter s tem soustvarjali tisti droben, a odločilen dejavnik spre- načrt za prihodnjih šest let. membe. Naj nas priprave na kongres Vzporedno delujejo še druge priprav- navdihujejo, da poglobimo svojo pri- ljalne skupine, ki skrbijo za različne padnost Združenju in pogumno živi- vidike kongresa: vsebine okroglih miz, mo svoje poslanstvo. 32 PRIČEVALKE VESELJA Pripravila s. LUCIJA NASTRAN, fma • fotografije AGFMA rim Marija Troncatti se je rodi- brate in sestre v toplem ozračju, ki la v kraju Corteno Golgi sta ga ustvarjala zgledna starša. Že (severna Lombardija v od malega je rada molila in častila Italiji) 16. februarja 1883 v prepros- Jezusa v najsvetejšem zakramentu. ti, številni kmečki družini. Krščena Doma je pomagala pri gospodinj- je bila naslednji dan, birmo je pre- skih in kmečkih opravilih. Naj- jela pri treh letih in prvo obhajilo večkrat je pasla koze. Nekoč, proti pri sedmih. Vesela je odraščala med koncu otroštva, je nehote prestraši- delom na polju in skrbjo za mlajše la družino in vso vas. 33 PRIČEVALKE VESELJA Zaspala je ob grmu, vsa pokrita z roso. Vprašali so jo, če je ni bilo strah, ko je ugotovila, da se je izgubila. Od- govorila je: »Ne. V srcu sem imela Je- zusa, ki sem ga prejela pri obhajilu.« V njihov kraj je prihajal Salezijanski vestnik in Marija, ki je živela iz krščan- skih vrednot ter jih krepila z zvestim obiskovanjem krščanskega nauka in S. MARIJA zakramentov, je pomislila na redov- TRONCATTI ni poklic. Oče, ki ga je podpiral tudi domači župnik, se najprej s tem ni rojena strinjal, ko pa je hči postala polnole- 16. 2. 1883 tna, je privolil. Tako je pri 21-ih letih Brescia, Italija zaprosila za vstop v družbo hčera Ma- prve zaobljube rije Pomočnice in v Nizzi Monfferatto 17. 9. 1908 leta 1908 izpovedala prve redovne za- S. Marija Troncatti na misijonski poti Nizza Monferrato obljube. večne zaobljube V času noviciata je zapisala svoj ži- narka v Ekvadorju.« S. Marija je ve- vljenjski program: »Zdaj sem tvoja, 12. 9. 1914 dela samo, kaj je ekvator, ne pa kje je Gospod, in to želim biti za vedno. Za- Nizza Monferrato Ekvador. Tri dni po smrti deklice jo je pustila sem vse, kar mi je bilo drago- poklicala vrhovna predstojnica in jo umrla ceno, in sem prišla, da služim tebi, da poslala kot misijonarko v Ekvador. Po 25. 8. 1969 posvetim svojo dušo in rešim mnoge kratkem času uvajanja v novo okolje se Sucua, Ekvador duše. Ostaneš mi samo ti, a to mi za- je pridružila majhni skupini sester, ki došča.« Na koncu je vse to podprla s blažena so pod vodstvom škofa Cumina začele sledečo izjavo: »Ljubiti, čeprav me to delovati v amazonskem pragozdu. 24. 11. 2012 stane veliko truda in me použiva.« Macas, Ekvador Misijonsko področje skupnosti sester Med prvo svetovno vojno je v kraju je jugovzhodni del Ekvadorja, kjer so svetnica Varazze obiskovala bolničarski tečaj živeli Indijanci Shuar. Že med potjo 19. 10. 2025 in kot bolničarka Rdečega križa dela- si je s. Marija pridobila spoštovanje Rim, Italija la v vojaški bolnišnici. Ta izkušnja ji enega od plemen, ko je z navadnim je zelo koristila v dolgem obdobju mi- nožičkom, predvsem pa z neomajnim sijonskega delovanja v amazonskem zaupanjem v pomoč Marije Pomoč- pragozdu na vzhodu Ekvadorja. Poleg nice, operirala poglavarjevo hčerko, tega je pomagala v kuhinji in pri sale- ki jo je ranil izstrelek sovražnega ple- zijanski asistenci v oratoriju. Odločitev mena. Cilj misijonarjev je bilo naselje za misijone je bil nekakšen odgovor na kolonov, imenovano Macas, ki so ga zaobljubo. Ko je nekoč doživela zelo obdajala skupinska indijanska prebi- hudo nevihto, je Mariji obljubila, da vališča. Njihova hišica je bila nekoliko bo odšla v misijone, če bo ostala živa. odmaknjena na griču. Kakor je bil don Tako je s. Marija prosila vrhovno pred- Bosko oče in učitelj, tako je tudi s. Ma- stojnico, naj jo pošlje med gobavce. rija postala mati in 44 let so jo klicali Ko je leta 1922 skrbela za na smrt bol- madrecita. no deklico, ji je rekla: »Ko boš videla Začela je težavno delo evangelizaci- Marijo, ji povej, da bi šla rada med je med najrazličnejšimi nevarnostmi. gobavce.« Deklica pa ji je odgovorila: Bila je bolničarka, kirurg, ortoped, »Ne, sestra Marija. Vi boste misijo- zobozdravnica in anestezistka; pred- 34 vsem pa je bila katehistinja z neizmer- izkazala za najboljšo. Niko- nim bogastvom vere, potrpežljivosti li ni pozabila, da ima pred in salezijanske ljubeznivosti. Njeno seboj krhke in grešne ljudi. delo za duhovni in kulturni dvig indi- Videl sem, kako je postopa- janskih deklet je vzcvetelo v stotinah la z najrazličnejšimi ljudmi; novih krščanskih družin, ki so se prvič do vseh je pokazala toliko oblikovale s svobodno izbiro deklet prijazne spoštljivosti, ki ji je in fantov. Delovala je predvsem na bila povsem naravna. To, kar področju izobraževanja in zdravstva, me je presenečalo, pa je, da je osta- jala vedno in ob vsem prefinjeno žena. Rekel bi, da je bila toliko bolj mati, Svetost sestre kolikor bolj je bila devica.« Marije Troncatti, 25. avgusta 1969 se je odpravila na hčere Marije duhovne vaje v kraj Sucúa, kamor Pomočnice, je v pa ni prišla, saj je letalo strmoglavilo tem, da je bila mati kmalu po vzletu. Radio Zveze Indi- jancev Shuar je razglasil žalostno no- vseh, neutrudna vico: »Naša mati, s. Marija Troncatti, misijonarka in je mrtva.« Njeno telo počiva v Maca- vsakodnevna su, med njenimi Indijanci. 8. novem- delavka za mir. bra 2008 so bile razglašene junaške kreposti te preproste velike misijonar- Šiviljska delavnica v bolnišnici v mestu Sucúa in raznih dispanzerjih. Neutrudna so bila njena potovanja v divjini apostolskega vika- riata Mendez, preko divjih rek, kjer je bil most le čez prepad potegnjena ovi- jalka ali indijanska pleča. »Pogled na križ mi daje življenjske moči in poguma za delo.« Ta gotovost vere je bila opora v njenem življenju in poslanstvu. Pri vsakem delu, žrtvi ali nevarnosti je čutila materinsko pod- Med domačini V Macasu poro Marije Pomočnice. Eden izmed takratnih misijonarjev je ke in je dobila naziv »častitljiva«. 24. o s. Mariji Troncatti zapisal: »Je utele- novembra 2012 jo je v Macasu papežev šenje preprostosti in evangeljske iznaj- odposlanec, kardinal Angelo Amato, dljivosti. S kakšno materinsko nežno- razglasil za blaženo in ob tem poudaril stjo si je znala pridobiti srca! Za vsako njeno življenjsko daritev za spravo in težavo je našla rešitev, ki se je vedno mir med tamkajšnjim ljudstvom. 35 S POTI Slovenske sledi salezijanske Brazilije Zadnji del obiska salezijanske družine v Južni Ameriki je potekal v Braziliji. V tej ogromni državi sicer ni slovenskih salezijancev, zato pa salezijansko poslanstvo opravljajo sestre salezijanke. MARKO KOŠNIK, sdb MANAUS zonije ob reki Rio Negro, na misijonu Manaus je prestolnica brazilske zvezne Saõ Gabriel da Cachoeira in drugod. Ti države Amazonas, ki z okolico šteje kraji so še vedno kraji pravih klasičnih dobra dva in pol milijona prebivalcev. misijonov, saj lahko do teh skupnosti, Je stičišče dveh velikih rek Rio Negro ki so oddaljene tudi do 1.000 kilome- in Solimões, ki se ob stiku ne zlijeta, trov, dostopajo le po reki. Ljudje živijo ampak tečeta več kilometrov vzpored- zakoreninjeni v svoje običaje, ki jih je no druga ob drugi ter oblikujeta barv- potrebno spoštovati. Potovanje lah- ni fenomen stika med temno in svetlo ko traja tudi več dni. Vse je potrebno vodo, ki se ne meša. prepeljati po vodi. S. Agata je pred leti Salezijanci so v tem mestu močno nav- preko MIVE pridobila čoln za prevoze. zoči, prav tako tudi sestre hčere Marije Sedaj deluje v inšpektorialni hiši in Pomočnice. Tu že od svojih mladih let spremlja poslovanje vseh ustanov. deluje s. Agata Kociper. Njeno delo je Sestre salezijanke so znane po social- zelo prepoznavno, cenjeno in vredno nih ustanovah za zlorabljena in zapuš- velikega občudovanja. čena dekleta. Prepad med revščino in Kot mlajša je vrsto let delovala med bogastvom je zelo navzoč in otipljiv. domorodci daleč v notranjosti Ama- Seveda jim pomaga vrsta laiških sode- Manaus je prestolnica brazilske zvezne države Amazonas Vse foto: osebni arhiv 36 KAREL in PETER JURIJ SALEZIJANSKA POT: KONSTRUKTIVNA, VESELA IN APOSTOLSKA Na obisku pri s. Agati Kociper FMA Karel Acutis in Peter Jurij Frassati, nova svetnika Cerkve, odražata don Boskovo vizijo za današnjo mladino: veselje, praktičnost in apostolsko gorečnost, ki jih živimo v vsak- Na misijonu s. Metke Kastelic FMA danjem življenju. Danes v salezijanskem svetu obstajajo številni digitalni laboratoriji, poimenovani po Karlu Acuti- lavcev, ki skupaj z njimi delujejo v teh su, kar priča o tem, kako njegov duh še naprej navdihuje ustanovah, kot so Saõ Benedito, Santa skupnosti, ki združujejo vero, digitalne spretnosti in pre- Teresinha, Hiša mame Marjete in dru- danost revnim: resnični prostori, kjer je digitalna tehno- ge. Njihovo poslanstvo je res nadvse logija v službi evangelija in odpira nove poti angažiranosti pomembno za najbolj uboge mlade, še in vključenosti. Karel je pričal o veselem krščanstvu, živel posebej za zapuščene deklice in dekleta. je z vedrino in sijajem, v celoti je sprejemal svojo starost in interese, a jih hkrati povezoval z živahno vero. Karlova SAÕ PAOLO skrb za druge, zlasti za obrobne in pozabljene, odseva don Boskovo načelo ljubeče dobrote in praktične dobro- Veliki Saõ Paolo je eno največjih mest delnosti. Njegov »pribor za svetost« je vključeval dnevno na svetu. Šteje okrog 20 milijonov lju- mašo, sveto obhajilo, rožni venec, branje Svetega pisma, di. Tudi tu so salezijanci in sestre FMA zelo navzoči. češčenje, spoved in darovano ljubezen: praktični koraki za mlade, ki danes iščejo svetost. Med njimi deluje Slovenka s. Metka Peter Jurij je bil znan kot »mož blagrov«, saj je zavzeto Kastelic, ki je v Brazilijo prišla po tem, živel evangelij v svojem vsakdanjem življenju in v družbi. ko je v sebi prepoznala klic po misi- Kljub privilegiranemu torinskemu ozadju si je izbral pot, za jonskem poklicu. Deluje v misijonu Recanto da Cruz Grande v okolici Saõ katero so bili značilni ponižnost, služenje in nalezljivo ve- Paola. Misijon se nahaja v hribovitem sel duh. Duhovne prakse Petra Jurija so vključevale redno področju, na katerem so razpršene evharistično češčenje, marijansko pobožnost in osebno številne hiše. Skupnost sester je zelo čistost, kar je sestavilo trdne duhovne temelje, podobne majhna. Pomagajo pri pastoralnem don Boskovim metodam vzgoje mladih. Bil je globoko po- delu v bližnji župniji. Vodijo zelo pre- vezan s salezijansko skupnostjo, opravljal je pripravljalne poznano osnovno šolo, ustanovo za izpite v salezijanskem zavodu in sodeloval pri pobudah, socialno pomoč revnim in skrbijo za povezanih z baziliko Marije Pomočnice. Dejavno je služil ogromno posestvo. Sprejemajo tudi revnim v Torinu in utelešal don Boskovo vizijo vključevanja misijonske prostovoljce, ki jih vključu- mladih v ljubeče služenje obrobnim. Njegovo geslo »v vi- jejo v redno delo, bodisi pri praktičnih šave« je postal zvezni klic za mladostne težnje, ki temeljijo delovnih opravilih bodisi pri vzgojnih na veri, in je navdihoval generacije, da iščejo izpolnitev ne programih. v minljivih užitkih, temveč v služenju Kristusu in drugim. 37 Novice iz salezijanskega sveta Rim ⁄⁄ Papež Leon XIV. je 24. junija 2025 imenoval s. Chiaro Caz- zuola, vrhovno predstojnico družbe hčera Marije Pomočnice, za članico Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Z njo se veseli vsa Družba in ji »želi, da srečno opravlja poslanstvo ter ji zagotavlja molitev in predano zvestobo Cerkvi in papežu, kakor sta to živela don Bosko, čigar god praznujemo na dan imenovanja, in mati Mazzarello, ki se je spominjamo ob 74. obletnici kanonizacije (24. junija 1951). Na 24. dan v mesecu naj vas Marija Pomočnica z nežnostjo vodi in spremlja pri novem poslanstvu,« so še zapisali na uradni spletni strani FMA. Želimlje ⁄⁄ Le dan po dnevu držav- nosti so v Majcnovem domu priče- li z duhovnimi vajami za otroke od 4. do 7. razreda in z nogometnim kampom. Ko so otroci na duhovnih vajah uživali ob igrah, čofotanju v Želimeljščici, druženju in dobri hrani, so fantje na kampu pridno trenirali in se učili novih nogometnih veščin. Tudi na drugem terminu, za otroke od 6. do 8. razreda, in na tretjem, za mlade od 7. do 9. razreda, je udele- žence spremljala zgodba iz filma Rezbar, ki je dajala lepe iztočnice za razmislek o veri, uporništvu in odno- sih. Ob filmu so otroci in mladi raz- mišljali o tem, kaj bi storil Jezus na njihovem mestu, kako bi se odločal, kaj bi izbral, kako delal in govoril. Ob priznanih in močno obiskanih duhovnih vajah za otroke in mlade so od 16. do 20. julija 2025 v Želi- mljem potekale tudi duhovne vaje za družine. Dobrodošla ponudba, ki počasi »poganja korenine« in priva- blja družine iz celotne Slovenije. Le- tošnje duhovne vaje za družine so potekale v poglabljanje v skrivnost svetopisemskega Zaheja, ki je ude- ležence spremljal in navdihoval vse dni. Skupaj so doživljali lepoto mo- litve, obhajanja evharistije, slavljenja in medsebojne bližine. Dragoceni so bili tudi trenutki sprostitve, počitka, igre, plesa in uživanja drug ob dru- gem. 38 Murska Sobota ⁄⁄ Prvega septembra obhajamo dan mo- litve za stvarstvo in se spominjamo začetka vsega, stvar- jenja sveta, hkrati pa smo povabljeni, da razmislimo o tem, kako ljudje skrbimo za veliki dar stvarstva. V Murski Soboti Zlati in biserna jubilantka ⁄⁄ Letos se v slovensko-hrvaški so v času oratorija imeli delavnico Laudato si, ki je poteka- inšpektoriji veselimo treh jubilantk. Vsaka živi v drugi drža- la v vrtcu Lavra in na zemljišču med cerkvijo in železnico, vi. Zlati jubilej slavita dve sestri. Prva je s. Brigita Zelič, ki kjer nastaja gozdna učilnica. Najprej so si ogledali maketo živi v skupnosti v Radljah ob Dravi in je bila prva inšpekto- gozdička, kakršen naj bi postal čez 50 let, nato pa so si rica slovensko-hrvaške inšpektorije (1993–1999); ima ka- na terenu ogledali, kako konkretno to zgleda in poiskali tehetsko-oratorijsko srce za mlade in družine. Druga zlata deset vrst avtohtonih rastlin in malih živali. Radovedno in jubilantka je s. Marica Jelić, ki deluje kot misijonarka na rahlo negotovo so prvič žvečili kislico, pogumno plezali na Madagaskarju že 40 let in s svojim zgledom in s svojimi ta- naravno plezalo, navdušeno iskali pikapolonice in živahno lenti pričuje za Jezusa. Biserna jubilantka s. Dragica Dev- lovili kobilice. čić pa živi v skupnosti v Zagrebu, kjer s svojo preprostostjo in veseljem navdušuje sosestre, kandidatinje in študentke, ki živijo pod isto streho, ter ima čut za revne, begunce, … za vse, ki trpijo. Rim ⁄⁄ V Rimu se je 11. julija 2025 zaključilo mednarodno usposabljanje o preventivnem sistemu za voditelje salezi- janskih ustanov na Salezijanski papeški univerzi, ki sta ga Bolgarija ⁄⁄ Takoj po koncu šolskega leta se je skupina 14 pripravila Fakulteta za vzgojne vede Salezijanske papeške mladih iz Doma Janeza Boska v Želimljem za 12 dni od- univerze in sektor za mladinsko pastoralo salezijanske pravila na misijon v Bolgarijo z namenom organizacije ora- družbe. Med udeleženci, ki so v treh ločenih tednih spoz- torija za romske otroke ter pomoči salezijanskemu zavodu navali don Boskovo vzgojno metodo z vidika poglabljanja, pri različnih opravilih. Na pot so se podali pod vodstvom aktualizacije in smernic, je bil tudi slovenski salezijanec salezijanca Gregorja Markelca, ki je poskrbel za organizaci- Marko Košnik, ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru. jo in veliko dobre volje. Novo mesto ⁄⁄ Inšpektorialna asembleja slovensko-hrvaške inšpektorije »Marija Pomočnica« je potekala v Novem mestu v nedeljo, 31. 8. 2025. Udeležilo se je je večina sester. Prisluhnile smo predstavitvi inšpektorialnega poklicnega načrta in se po skupinah ob njem ustavile v pogovoru. Po prijetnem druženju in kramljanju pri kosilu nam je inšpektorica s. Mateja Kranjc predstavila predlog inšpektorialne poti za letošnje leto. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval inšpektor Peter Končan in nas v pridigi spodbudil k iskanju pravih poti v današnjem času in kraju ter k ponižnosti, ki nas vodi bliže k Bogu. 39 Želimlje ⁄⁄ Na Gimnaziji Želimlje so v letu 2025 vsi maturan- ti uspešno zaključili 4. letnik in odšli na maturo. Odličen us- Bled, Ljubljana Gornji trg ⁄⁄ Mednarodni oratorij v Ljubljani peh je doseglo 31 od 53 maturantov (58,5 %). Vsi (100 %) na Gornjem trgu, počitniški teden na Bledu, eden v juliju so uspešno opravili maturo. Kot se za leto 2025 spodobi, in drugi v avgustu, ter mini oratorij ob koncu avgusta na so maturanti povprečno zbrali 25,25 točke, 13,2 % matu- Gornjem trgu – povsod tu so številni otroci in mladi odkri- rantov (7 od 53) se je pozlatilo. Od republiških povprečij so vali preroka Elija, njegovo zgodbo, gorečo vero, srečanje z najbolj odstopali pri geografiji, matematiki in biologiji. Bogom v rahlem šepetu ter zaupanje, zvestobo in pogum. Ni manjkalo gibanja na svežem zraku, obiskov svetoletnih cerkva, Hospica v Ljubljani, kopanja v Blejskem jezeru, igre na Ljubljanskem gradu, novih poznanstev, prijateljstev, saj so bili animatorji tudi s Poljske, ter obiskov naših misijonark, ki so romarice upanja v misijonskih deželah. Ob Kolpi ⁄⁄ Tradicionalno so prostovoljci in sodelavci sa- lezijanske ustanove Zavod Skala Don Bosko, ki domuje v Ljubljani na Kodeljevem, tudi letošnje poletje izpeljali tri različne počitniške programe za otroke in mlade. Vsem trem tednom so bile skupne različne delavnice, igre, kopa- Veržej ⁄⁄ Letos smo bili veseli 13 velikih in večjih družin. Med nje, skupno kuhanje in priprava tabornega ognja v naravi njimi je bilo že kar nekaj »izkušenih« mladih udeležencev, ob čudoviti reki Kolpi. Takoj ob koncu šolskega leta (od 24. ki so se zagreto pridružili lokalni animatorski ekipi pod do 29. junija) je potekal cirkuški tabor za mlade. Drugi cir- vodstvom salezijancev, vodje SMC Veržej Mitja Franca in kuški teden, od 29. junija do 4. julija, je s podobno vsebino Domna Kosa ter s. Zalike Svenšek FBS. Oratorij za družine, kratkočasil mlajše udeležence. Tabor za mladostnike, ki je ki je potekal med 4. in 11. julijem 2025, je naglasil široko potekal od 6. do 11. julija, pa je bil vse prej kot običajen. tematiko hrane. Želimlje, Colle Don Bosco ⁄⁄ Preko 100 ministrantov in 20 animatorjev se je od 6. do 10. avgusta 2025 zbralo na prvem delu Savio kampa v Želimljah, ki je letos obeležil dvajseto leto delovanja. Ministranti od 4. razreda do 1. letnika, zbirani iz vseh slovenskih škofij, so skupaj preživeli pet nepozabnih dni. Z obiskom krajev sv. Dominika Savia in sv. Janeza Boska od 13. do 16. avgusta 2025 se je končala 20. sezona Savio kampa. Druga skupina ministrantov Savio kampa je v spremstvu salezijancev na romanju doživela veliko zanimivih, lepih in svetih reči. 40 Želimlje ⁄⁄ Po končanih poletnih počitniških programih je 7. Ljubljana Rakovnik ⁄⁄ Stoprvo obletnico posvetitve cerkve 9. 2025 potekal že tradicionalni Animatlon – (blatni) ovi- in praznik Marijinega rojstva smo letos obhajali v imenitni ratlon za animatorje, ki se ga je udeležilo okrog 500 anima- družbi dveh salezijanskih jubilantov. Sveto mašo je daro- torjev iz vse Slovenije. Dogajanje se je začelo s sveto mašo val upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, ki bo v zahvalo za uspešno izvedene poletne oratorije. Nadškof dopolnil 80 let življenja. Pred kratkim pa je to število let, Stanislav Hočevar je v pridigi poudaril zgled letošnjega ju- ki jih Sveto pismo pripisuje krepkim, dopolnila rakovniška naka oratorija, blaženega Alojzija Grozdeta. Povabil nas je, zvezda, zakristan Sebo Bekes. Praznovanje so popestrila naj ne postanemo samotni otoki ter naj ne jemljemo ani- zunanja znamenja, ki so jih pozorni župljani postavili Sebu matorstva kot samo eno obdobje v svojem življenju, ampak v poklon. naj bomo animatorji celo življenje. Šentrupert ⁄⁄ Animatorji smo se od 12. do 14. septembra odpravili v Ankaran, kjer smo skupaj preživeli pester konec tedna. Tu smo se kopali, peli, plesali, igrali odbojko ter se nasploh družili in povezovali. Imeli smo tudi katehezo, pri Torino, Colle Don Bosco ⁄⁄ V avgustu in septembru 2025 kateri smo spoznali blaženo Chiaro Luce Badano in druge je v Torinu in na Colle Don Bosco potekala 9. sezona Sa- svetnike. Večera smo si popestrili z zabavnimi igrami, dan lezijanske šole duhovnega spremljanja. Udeležilo se je je pa zaključili z molitvijo. 22 salezijancev iz sedmih salezijanskih pokrajin, med njimi tudi Jure Babnik iz slovenske salezijanske inšpektorije. Na začetku tečaja jih je pozdravil tudi vrhovni predstojnik Fa- bio Attard, ki je udeležence spodbudil, naj si k srcu vzame- jo vizijo 29. vrhovnega zbora: »Vneti za Jezusa Kristusa, predani mladim.« Rim ⁄⁄ Med mnogimi romarji (iz Slovenije) se je kanonizacije Pohorje ⁄⁄ Animatorji SMC Maribor so prvi septembrski Karla Acutisa in Petra Jurija Frassatija udeležila tudi sku- konec tedna preživeli v druženju in načrtovanju za novo pina mladih s salezijancem Gregorjem Markelcem. Poleg pastoralno leto. Med drugim so spoznavali vsebino dveh tega so poromali v vse štiri papeške bazilike, ki se nahajajo dokumentov, ki sta jim podrobno predstavila delovanje sa- v mestu Rim, in si ogledali glavne znamenitosti večnega lezijanskega mladinskega centra in animatorske skupine. mesta. Občutki in doživetja: nepozabni! 41 Veržej ⁄⁄ V rokodelskem centru DUO Veržej je od 25. do 29. avgusta 2025 potekal »rokodelski maraton«, ki je združil več dogodkov: lončarski masterclass za izkušenejše lon- čarke in lončarje, ki so želeli nadgraditi svoje ustvarjanje in delo; rokodelski tabor za mlade, ki so spoznali vezilstvo, pletarstvo in lončarstvo; večerno šolo rokodelstva, odpr- to za širši krog navdušencev nad glino, v okviru katere je potekala tudi delavnica za ranljive skupine; ter delavnico o gradnji prepoznavne blagovne znamke, oblikovanju roko- delskih izdelkov in načinih iskanja novih idej, ki je bila prav tako odprta za širšo publiko. Vodja projekta Suzana Bu- kovnik je vesela, da so ocenjevalci projektov na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prepoznali ponudbo Rokodelskega centra, ki omogoča prenose znanja, učenja, nadgradnje ter tako ohranja in razvija rokodelske panoge. Colle Don Bosco, Italija ⁄⁄ Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra 2025, je v don Boskovem rojstnem kraju Colle Don Bosco potekala slovesnost v veselje vse salezijanske družine: 17 mladih iz različnih evropskih držav je izreklo Cerknica ⁄⁄ V Cerknici so v začetku poletja temeljito zas- svoje prve salezijanske redovne zaobljube in se odločilo, da tavili prenovo župnijske cerkve, posvečene Marijinemu bodo svoje življenje posvetili Gospodu tako, da bodo sledili rojstvu. Prostovoljci so v juniju odstranili lesene pode, opa- don Boskovim stopinjam. Med njimi sta tudi dva Slovenca: že in radiatorje ter odmaknili klopi in spovednice od sten. V Elijas Antonio Bohnec Mernik soglasju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Sloveni- in Luka Marija Drenik. je so zaščitili oltarje in cerkveno opremo ter sklesali omet do višine 2,5 m. Konec avgusta in v septembru so različni izvajalci ometali sklesane stene, položili kamnite plošče Rajni naročniki, člani na podeste pred stranskima oltarjema, izdelali in montirali Mašne zveze in molivci pokrove oltarnih miz stranskih oltarjev, popravili poško- dovano elektro inštalacijo, montirali stikala in vtičnice ter za duhovne poklice zaščitili cerkveno opremo. Domačini so sproti čistili cerkev in okolico. Za vodenje in organizacijo del ter dogovarjanje Marjetka Andoljšek, Turjak; Marija Čeh, Gor- s spomeniškim varstvom in arhitektom je skrbel nje Ponikve; Marija Čop, Zagorje; Slavka Gabrič, Tone Cvetko. Hvala podjetjem za opravljena dela, Brežice; Bernarda Galun, Videm pri Ptuju; Štefani- prostovoljcem in župniku za sodelovanje in pomoč ja Grašič, Križe; Ana Krnc, Tržišče; Francka Mihevc, pri obnovitvenih delih v cerkvi, župljanom za finančno podporo in molitve ter Bogu hvala Logatec; Zofija Onzelj, Loški Potok; Ivan Petek, Limbuš; za varstvo in blagoslov. Zora Poljšak, Šempeter pri Gorici; Jože Vovk, Grosuplje. 42 NAGRADNA KRIŽANKA Slovenski salezijanski misijonarji skozi zgodovino SESTAVILA SALEZI- ŽIVAL S HRUŠKASTI NASILNEŽ IZ REKA V MATEJA JANEC POLITIČNIH KAZAH- KONJSKI KOŠIR HIŠICO SADEŽ ZA SOLATE NAMENOV STANU TEK BREZČUTEN ČLOVEK KRAJŠA PRIPOVED V PROZI VRSTA PROJEKCIJE ŽALOST BOLEČINA KRALJICA IZ VRSTA 13. ST, KI JE KAMNINE, POSTALA SESTAVLJE- SVETNICA NA IZ SADRE ENSKI MONGOLSKI GR. BOG DODNON RASTLINA Z AT KRALJ, CIMA, VLADAR VOJNE BOBOSKOO IZRAZITIM CVETOM TEZEJEV KLICA, NAVADA, ŠPANSKO OČE POGANJEK ŠEGA ŽENSKO IME MIRNO NAJVEČJI SOŽITJE DOSEŽEK EVA JEKOVEC VOZILO Z 1 GNUS, SEDEŽEM STUD KRAJ OB SAVINJI SLOV. KRAJ TRENJE S SALEZI- JANSKO GIMNAZIJO ERIK TUL NAPITEK IZ SAŠA 15. IN 6. ČRKA ANTON ZELIŠČ EINSIEDLER ABECEDE JAMNIK ŠPORTNIK, ČRNSKO PLEME TRDA KOVNA KI VESLA V JUŽNI AFRIKI SNOV KDOR KAJ KRAJ NA DODNON ANGLEŠKI VARUJE PAŠMANU BOBOSKOO PEVEC (JOHN) PREDMET TEČAJNA RAZ- MIŠLJENJA LIKA DELNICE VELIKA KAČA, SKANDINAV- JUNAK UDAV SKI DROBIŽ VERGILOVE ENEIDE NEKD. JAPON- MESTO NA SKA UTEŽ NIZOZEM. SEVERNI PREDMESTJE JELEN Z BEOGRADA LOPATASTIM REKA V ROGOVJEM ETIOPIJI POLITIK PRAZNIK SV. AMIN DADA REŠNJEGA JANEZ ENAKI TELESA TRDINA ČRKI NUŠA TOME NARKOZA, VARUŠKA V OPOJ RUSKEM OKOLJU METODA, RAVNANJE JUDOVSKO ŽENSKO IME GESLO križanke DB 4/2025 pošljite do 5. januarja 2026 na uredništvo revije Don Bosko ⁄⁄ 1. nagrada: Polpenzion z dvema nočitvama za eno osebo v kampu Zavoda Marianum Veržej; 2. nagrada: knjiga Slon v Oratoriju in druge don Boskove sanje; 3. nagrada: knjiga Tretja maska; 4. nagrada: knjiga Marco Gallo: celo kamni bi poskakovali; 5. nagrada: Dominik Savio, zgled svetosti; 6. nagrada: rdeča majica z logotipom Don Bosko ⁄⁄ REŠITEV križanke DB 3/2025: Franc Zajtl ⁄⁄ Nagrajenci: 1. nagrada: Andrej Stopar, Sevnica; 2. nagrada: Martina Gračner, Šentrupert; 3. nagrada: Srečko Blagovič, Mavčiče; 4. nagrada: Dejan Sokolović, Ljubljana; 5. nagrada: Kristina Jesenek, Škofja vas; 6. nagrada: Bernarda Cetinski, Ljubljana ⁄⁄ 43 KAPELICA SV. JANEZA BOSKA NA DOMAČIJI DRUŽINE PERKO V VODICAH PRI GABROVKI