Gospodarske stvari. Listje in šilovje, kolike je vrednosti za gozde. II. Ce se že hlevni gaoj popolaoma ae da z ametaimi gnojili ali vsaj težko aadomeatiti, tako je to pri gozdai aastelji popolaoma nemogoče. Stelja iaia torej iz aavedeaih vzrokov visoko vredaost za gozd, pa le za gozd sam, ae pa tudi za polje. Temu aasproti je pa še maogo kmetovalcev, kteri meaijo, da je gozdaa stelja za polje prav posebae vredaoati. Gozdaa stelja je prvič glede" ajeaib pepeluih delov drugič pa tudi glede" njeae sposobaoati, da more tekoue živalake izločke vse sprejeraati daleč za slaaiao steljo. Izjemka so tukaj vaakako mabovi, ki pa pri aapravljaaji stelje, ako pod tera aapravljaajem ne razumevaaio ravuo giabljeaja stelje, maaj v poštev pridejo. Da se pa z listjem ia ailovjem razun rudaiaake lirane rastlinam tudi še veliko druzih delkov, ki so pa za gospodarstvo skoraj brez vsake vredaosti ne pa za gozd, pograbi ia gozdu na škodo odtegne, to je vsakemu umaemu kaietovalcu zadoati zuaao. Kakor.šaa je z vrednostjo stelje, ravao taka je pa tadi z gaojao vrednostjo, ki se je iz gozdne stelje napravil. Ako gaojno vrednost ceaimo po tem, kolikor ima foaforovae kisliae ia kalija aa primer alama ali listaa stelja v sebi, tako bodemo aašli, da ima 100 težaih delov ječmeaove, ovsene, ržene ia pšeničae slarae poprek 2*2 delov foaforove kialiae ia 79 delov kalija v eebi, raed tem, ko iaia stelja, ki na primer iz brastovega ali bukovega listja obstoji, 3 dele fosforove kisliae, pa le 2-9 težaih delov kalija v sebi. Ceaa teb dveh sort stelje stoji toraj v priličai razmeri kakor 5:12. Pa tudi vodeaa vsebiaa ateljaih tvaria se mora tukaj v poštev jemati, kar potom ajeno gnojao vredaost še bolj zaiaajšuje. Ce se gozdu stelja jemlje, se s tem tudi aarast lesa izdatao zmaajsuje. Skuaaje so aamreč pokazale, da gre pri bukovem gozda, ki je 120 let atar ia kteremu se vsako leto listje za steljo izgrabi 40"/0 lesae aarasti v zgubo, če se mu pa vsako drago leto, 39%, vsako tretje 24%. vsako četrto 20%. Pri igličasteai losovji je ta zguba za polovico maajša. Žganjica je škodljiva pa ne vsakšaa v jedaakej meri. Najmeaje škoduje človeškemu ia živinskemu teleau drožeaa žgaajica, ker iaia najmenje škodljivih tvaria v sebi, najškodljivejša pa je tista, ki je iz krorapirja žgaaa. Zastraa škodljivosti vrstijo se žgaajice tako: 1. drožeaa, 2. iz gruškovca, 3. iz jabelcaice ia tropia 4. iz sladkorae pese, 5. iz žita, 6. iz krompirja žgaaa. Ta je pravi ,,šaops" smrdljivec ia škodljivec. Zoper opokline poaiaga zmcs aapravljeaa iz putra ia jajčevega želčaka ali rumenjaka. Zmes se aa rutico aaraaže ia potera aa opekliao položi ia obveže. Sejmi aa Kraajskem 28. dec. Dob, Miraa peč, 31. dec. Kočevje, Zagorje, aa Koroškem 27. dec. Labod, aa Hrvatakem, 28. dec. Koprivaica.