Za poduk in kratek čas. Sveto leto. (Konec.) S. V zgodovini katoliške Cerkve je to posebno djanje previdnosti božje, da so se ti veli5astni božji poti v Rim začeli ravno malo preden so se papeži iz Rima v Avignon 1309. leta preselili, in da so papeži njib podpirali. S tem se je pri vernikib in pri papežib obranil spomin, da je Rim središče krščanstva in torej pravi sedež papežev. Ta spomin je gotovo tudi Rimljane obhajal, ko so 1. 1343 šli papeža Klementa VI. v Avignon prosit, naj se vrne v Rim in naj mesto vsako 100. leto, kakor je bilo od Bonifacija VIII. doloSeno, vsako petdeseto leto za sveto leto dovoli. Papež Klement, rojen Francoz, je rajši bil na Francoskem nego v Rimu, toraj jim prve prošnje ni uslišal, pa5 pa drugo, zato je 1350. leto bilo drugo sveto leto. In zopet je ta določba na čudovit način prešinila svet. Zopet je brez stevila vernikov prijelo za romarsko paJico in toliko Ijudi je prišlo v Rim, da so moiali pod milira nebom preno5evati, ker niso mogli dobiti stanovališč. Ostarijašem 5asih zarad velike gnječe ni bilo mogoče denarjev proti pobirati. To leto je neki do 3 milijone romarjev uiolilo oa grobili sv. Petra in Pavla. Vneti gore5nosti Kristjanov je bilo še itak predolgo čakati 50 let na sv. leto. Želeli so torej, naj bi se ta 5as tako skrajsal, da bi po 51oveški sodbi vsak človek lebko enkrat v življenji sreto leto obbajal. Nekteri so želeli 5as Kristusovih let na zemlji, da bi bilo vsako 33. leto sv\ leto. Vendar papež Pavel II. so leta 1470. odločili vsako 25. ieto za sveto leto, in to še zdaj velja. Leta 1500 so papež Aleskander VI. posebno slovcsno sveto leto obbajali ter določili, kako se ima vselej, kedar je mogoče, obhajati. Na praznik Kristusovega vneboboda poprejšnega leta se ima sveto leto naznaniti. Na sveto bilo popoldne gredo sv. O5e v slovesni procesiji v veliki preddvor vatikanske bazilike, iz ktere drži pet vrat v velikansko ceikev sv. Petra. Skrajna vrata na desno, 5e v cerkvo greš, 80 zazidana in zaznamovana z velikim križeni in z letno številko, kedaj 80 bila zadnjič odprta. To so svetavrata (porta santa). Ta viata se odprejo le svetega leta in ker je odpiranje teb vrat znamnje, da se sveto leto začne, odprejo jih sv. Oče sami. Kedar se to godi, je cerkev prazna, ker celi den so bila vsa vrata zaprta, zato pa je zunaj pred vratmi vse polno ljudi iz vscb stanov. Ko slovesna procesija pride do teh vrat, odmolijo dubovniki nektere molitve, sv. Oce pa stopijo iz svojega sedeža in s srebrnim kladvom udarijo na steno. Stena je že bila toliko podkopana, da 8e takoj zruši. Zidarji ceikve sv. Petra — Sanpiestrini — družba najizvrstniših rimskih zidarjeT, hitro ves posip odstia,- nijo in sv. Oče gred6 gologlavi in s svečo v roki prvi v cerkev, za njimi pa kardinali in drugi spremljevalci ter pred velikim oltarjem odmolijo večernice. Med tem pri vseh vratih prihajajo ttidi drugi ljudje v cerkev. Po tem slovesnem začetku se sveto leto le v Rimu obhaja; vse očitne veselice nebajo, posvetni bruš utihne in sploh je celo leto vse, kakor v postu. Vse je slovesno; na prižnice hodijo najglasovitniši pridigarji, v spovednicab se nahajajo spovedniki vseb jezikov, in pobožne bratovšcine skrbe za potrebo romarjev. 0 Božiči se sveto leto ravno tako slovesuo sklene. Sveta vrata se zazidajo ter z letno številko in s križem zaznamvajo. — Drugo leto potem še le je sveto leto za celi katoliški svet. Na ta slovesni način se je obhajalo sveto leto 1825. Papež Pij IX. niso mogli ne ieta 1850, ker so bili iz Rima pregnani, ne letos, ker so jetnik v svojem poalopji, tako slovesno sv. leta obbajati. To je tudi uzrok, da se ne obbaja najpred samo v Riniu, ampak na enkrat po celem svetu. Toda čeravno se sveto leto letošnje ne more tako slovesno obbajati, ne škoduje to nič. Kajti kdor dopolni pogoje, ki so v papeževem pisinu naročeni in ki ao se vsem v začetku svetega leta oznauili in razložili, vdeleži se vseh duhovnih dobrot svetega leta. Na naa je toraj da to spolnimo in dobro sv. čas porabiruo: ^Glejte, zdaj je prijeten čas, zdaj so dnevi izveličanja". Velika nesreča na vodi. Bilo je 18. maja, ko je iz sv. Štefana nad Gradcem botela procesija priti črez Muro v slovito romarsko cerkvo Strassengel. Brod je sostavljen iz 2 ladij, ki ste pokriti in zvezani z deskami. Prvi oddelek procesije s kaplanom vred je srečno prebrodil reko. Ali drugače se je godilo drngemu oddelku in g. župniku. Stopilo je namreč preveč ljudi za jedenkrat na brod, kakih 120 oseb. Župnik je zaatonj prosil, naj bi ljudje potrpeli. Med tem je nekdo pred časom železno verigo spustil in ladjici ste tak nesrečuo med raočne valove priali, da so ti z največjo ailo pritiskali. Kmalu Be nagne ena in zajemlje precej vode. Sedaj pa vse upije: nazaj, nazaj! Ali bilo je prepozno. Steber, b katerem je biodovo vožje pripeto, se z velikim hrutnom podere in nesreča je bila atorjena. Ladjici 8e pogreznete, ljudje stojijo drug drugega se drže do ram v vodi; V8i molijo; sredi njih g. fajmoater. Crez y4 uie se pa ladjici na koace raznesete. Kdor zamore, ta pograbi kako desko. Med temi tudi g. fajmoater, ki je črez 2 uri zopet iz vode prišel. Ž njim je življenje rešila neka žena, ki se je njegove suknje držala in pa 2 otroka, ki sta se mu na vrat obesila. Malo kdo je smrti ušel. Do sedaj so 90 mrličev iz vode potegnili.