GLAS LJUDSTVA
Kdor zna
čakati, mu čas vrata odpira.
Kitajski pregovor
naš tednik
Številka 27 Letnik 49
Cena 15,- šil. (150,-SIT)
petek,
11. julija 1997
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITIRANO
Na določenem
področju je vsak
manjšinec. To je tisto, kar podeljuje identiteto. Drugače bi človek ostal brez obraza v brezoblični masi.
TOMAŽ OGRIS
v glasu SRD Radiše „Naša vas“
Borovlje: dvojezične skupine v vrtcu ne bo!
= Stran 5
Janez Podobnik obiskal Posojilnico Borovlje.
Pretekli petek se je Janez Podobnik mudil predsednik državnega zbora Slovenije, na obisku na Koroškem in se srečal s presedni-kom koroškega deželnega zbora Adamom Unter-riederjem. Pred tem pa se je srečal z zastopniki slovenskih organizacijah v Posojilnici Borovlje, kjer sta ga pozdravila predsednik dr. Franc Wutti in poslovodja Franci Kelih.
Stran 2
Foto: NT/Fera
POLITIKA
NSKS se v pismu zveznemu predsedniku Klestilu in kanclerju Klimi zavzema za neposredno sodelovanje z vlado.
Strani 2-3
IZ NAŠIH OBČIN
Na Radišah so se domači društveniki in ZSI dostojno spomnili 55. obletnice pregnanstva.
Strani 8-9
REPORTAŽA
Zimska olimpiada 2006: kandidaturo Koroške, Slovenije in Furlanije lahko prepreči samo prebivalstvo.
Stran 8
2
Politika
Politika
3
Janko Kulmesch
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Čakanje na dialog
V zadnjem času je veliko govora in časnikarskih prispevkov (predvsem v Kleine Zeitung) o tem, da potrebujemo na Koroškem dialog ter na občinski ravni ukrepe, ki naj bi pomagali ustvarjati zaupanje med manjšino in večino („vertrauensbildende Maßnahmen“). Ustvarja se vtis, kdor opozarja na nerešena manj-šinskopolitična vprašanja, da je „netilec konfliktov“ (kancler Klima) in nasprotnik dialoga. Še več: v luč (slovenskega) ekstremizma in nacionalizma se postavljajo tudi tisti, ki zahtevajo, da se končno uresničijo vsaj te uredbe k zakonu o narodnih skupnostih, na katere so se koroške stranke - v smislu tristrankarskega pakta - zedinile pred 20 leti. Znano je, da še ved-
no čaka tretjina dvojezičnih krajev na dvojezični napis, in celo predsednik KHD Feldner je mnenja, da to nasprotuje načelom države.
Podtikavanja, da naj bi bili dosledni zagovorniki manjšinskih pravic proti dialogu in sožitju, so stara pesem. Nasprotniki Slovencev jo prepevajo, odkar si slovenska narodna skupnost prizadeva za spoštovanje svojih mednarodno priznanih pravic. Kljub temu pa morajo tudi ti priznati, da so pripadniki manjšin, ki legitimirano zagovarjajo svoje pravice, hkrati tisti, ki dnevno uresničujejo dialog z večino.
Najboljši primer za to so slovenski občinski odborniki, izvoljeni na Enotnih oz. samostojnih listah. Večinske frakcije jim sicer v njihovih narodnopolitičnih zahtevah zelo težko sledijo, navsezadnje pa kljub temu ne pridejo mimo tega, da jih upoštevajo kot resnega partnerja. Zato so Enotne liste edine, ki v občinah omogočajo uspehe tudi na narodnostnem
področju. To predvsem iz dveh razlogov: prvič - izvoljeni so neposredno in zato priznani kot legitimirani zastopniki slovenskih občank in občanov, drugič - s svojim konkretnim delom dokazujejo dnevno, da so pripravljeni sprejemati politiko kot „umetnost možnega“, hkrati pa se dobro zavedajo, kaj je za politiko najslabše, biti namreč naiven.
Njim (in ostalim doslednim zagovornikom vsestranske manjšinske zaščite) očitati, da niso za dialog, je torej več ko neresno. Če pa se jim to podtikava zato, ker niso naivni oz. se nočejo vdati koroški manj-šinskopolitični resničnosti, potem je taka kritika skrajno zlonamerna.
Na žalost je pač tako, da so ——^ samostojni občinski odborniki edini, ki manjšinske zadeve sploh spravijo na dnevni red ^ občinskih sej ter pri njih tudi vztrajajo. In da praviloma traja desetletja, preden jim uspe prepričati večinske stranke, da vsaj delno podprejo njihove zahteve. Prav tako je dejstvo, da politična in medijska javnost praviloma postane pozorna na upravičene zahteve koroških Slovencev, pa naj so še tako pohlevne ter samoumevne, šele tedaj, ko ugotovi, da grozijo večji narodnostni konflikti in da dobivajo zadeve mednarodno razsežnost. V vsakem primeru pa je potrpežljivost slovenske narodne skupnosti zelo velika in pogostokrat frustrirajoča.
Strinjam se, daje skrajni čas za t. i. „vertrauensbildende Maßnahmen“ - vendar bi te končno enkrat morale priti tudi s strani večine. Upravičeno pa se bojim, da bomo nanje še dolgo čakali - podobno, kakor to dokazuje najnovejši primer Borovlje, kjer še vedno čakajo na dvojezični vrtec.
Podtikavanja, da naj bi bili dosledni zagovorniki manjšinskih pravic proti dialogu in sožitju, so stara pesem.
pravne
Za neposredneodelovanje z vlado
Olip v pismu Klimi in Klestilu: „Škodo, ki jo je povzročil „Ortstafelsturm“, je treba popraviti.
Po členu 7 Avstrijske državne pogodbe bi moralo biti okoli 800 dvojezičnih krajevnih napisov, po zakonu o dvojezičnih napisih iz leta 1972 305, po uredbi k zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1977 pa samo še 91. Pa tudi od teh 91 je še vedno 28 krajev brez dvojezičnega napisa, pri čemer posebej izstopa občina Bilčovs: uredba predvideva dvojezičen napis za 16 bilčovških krajev, dejansko pa ga ima samo pet.
Ker pristojne oblasti še vedno niso izpolnile vsaj tega, kar bi po veljavni zakonodaji na vsak način morale, je mag. Rudi Vouk na tiskovni konferenci, ki jo je pretekli ponedeljek ob 25-letnici zakona o dvojezičnih napisih priredil NSKS, napovedal prijavo na državnem tožilstvu. Leta 1990 je namreč tedanji minister za promet Schüssel dal formalen nalog, da se uredba takoj v celoti uresniči. To se še ni
zgodilo, zato naj bi, tako Vouk, državno tožilstvo preverilo, ali je zaradi tega prišlo do kaznive zlorabe uradnega položaja (Amtsmißbrauch).
Po uredbi k zakonu o dvojezičnih napisih bi morali postaviti tudi 67 dvojezičnih kažipotov, dejansko pa jih je samo pet.
Ker spomenica gradi samo na individualnih pravicah in poleg tega odklanja pravico tožbe interesnega združenja (Verbandsklagerecht), narodno skupnost kot kolektiv (oz. nejene zastopstvene organizacije) nima možnosti, da bi izterjale s pomočjo pristojnih sodišč to, kar zakonu pripada. Zato je mag. Vouk napovedal, da bo skupina posameznikov vložila pri uradu koroške deželne vlade pritožbo. Pri tem se bo izkazalo, kaj so individualne pravice vredne oz. „ali imamo koroški Slovenci kot posamezniki sploh mož-
Mihaela Logar, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu, je pretekli petek obiskala NSKS, EL, KKZ, SGZ, PUAK in Mohorjevo. Ob tej priložnosti je poudarita, da bodo koroški Slovenci uspešni nasproti slovenski in avstrijski vladi čim bolj bodo uskladili svoja stališča in zahteve. c , . IT „
Foto: NT Fera
n°st, da pridemo do svoje pravice“ (Vouk).
Pismo NSKS. Ob 25-letnici zakona o dvojezičnih napisih ter 20-letnici uredb k zakonu o narodnih skupnostih je predsednik NSKS Nanti Olip poslal tudi javno pismo zveznemu predsedniku Klestilu, kanclerju Klimi, predsed-
niku dunajskega parlamenta Fischerju, zunanjemu ministru Schüsslu, deželnemu glavarju Zernattu ter njegovima namestnikoma Ausserwinklerju in Grasser-ja. Olip poziva vlado, naj se takoj uresničijo zakoni o narodnih skupnostih iz leta 1976. Olip: „Pogromi jeseni 1972, ko so podirali dvojezične napise, so za narodno
skupnost povzročili velikansko škodo, ki je vlada ni popravila. Nasprotno: zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 pomeni zaradi 25% klavzule poslabšanje in ne odgovarja členu 7. Zato je treba to škodo popraviti, pri čemer je narodna skupnost pripravljena, da na osnovi urejenega partnerstva sodeluje pri reševanju proble-
Uredba 1977: Kraji, ki še vedno čakajo na dvojezični napis
Občina Pliberk: Replje.
Občina Žrelec: Rute, Lipica, Verovce.
Občina Borovlje: Poden, Brodi, Strugarje, Slovenji Plajberk. Občina Globasnica: Slovenje, Čepiče.
Občina Bilčovs: Potok, Kajza-ze, Mala gora, Koviče, Muškava, Spodnja vesca, Zgornja vesca, Na Gori Želuče, Stranje, So-draževa.
Občina Suha: Pri Dravi, Dobrava, Sveto mesto, Gornja vas, Žvabek, Dolnja vas
mov.“ V tem smislu Olip poudarja, da se naj ustvari pravna osnova za neposredno izvoljeno demokratično zastopstvo slovenske narodne skupnosti, dokler pa tega zastopstva še nimamo, naj vlada stopi v neposredna pogajanja s političnimi organizacijami narodne skupnosti.
Janko Kulmesch
Slovenija gradi na resoluciji
Pretekli petek se je mudil predsednik državnega zbora Slovenije Janez Podobnik na obisku na Koroškem. Pri tem je prišlo tudi do pogovorov s koroškim predsednikom deželnega zbora Adamom Unterrieder-jem. Oba zastopnika sta na novinarski konferenci poročala o zelo plodovitih pogovorih v zelo dobrem vzdušju. Podobnik je poudaril, da je bilo to srečanje le nadaljevanje razvijanja dobrososedskih odnosov, ki jih ima Slovenija z Avstrijo in posebej s Koroško.
Več slovenskih firm. Pogovoren področje je bila tudi gospodarska tematika. Podobnik si v tej zvezi želi več slovenskih firm tako na Koroškem kakor v Avstriji. Koroški kolega Unterrieder mu je zatrdil, da je Koroška „odprta za slovenske obrate“.
Glede tekmovanja za organizacijo olimpijskih iger pod geslom „Brez meja" med Italijo, Koroško in Slovenijo, je Podobnik obljubil vso podporo Slovenije Koroški in podčrtal smiselnost projekta v evropskem kontekstu.
Gradimo na resoluciji. Podobnik je zelo poudaril, da so zanj 'koroški Slovenci „zelo dober most tako med državama kakor med Slovenijo in Koroško". Na vprašanje NAŠEGA TEDNIKA, kako Slovenija interpretira pasus avstrijske spomenice narodnih skupnosti, ki ne želi vmešavanje od zunaj, je Podobnik previdno, vendar zelo odločno dejal, da je Slovenija že I. 1995 sprejela resolucijo o avtohtonih slovenskih manjšinah v sosednjih državah, na kateri bo tudi vnaprej gradila“. Podobnik pa vidi narodnostno vprašanje kot imanentni evropski problem, v katerem se vedno spet odpirajo nova vprašanja in rešitve. Vsekakor pa upa na „kulturen dialog in skupne rešitve“.
Slovence vključevati. Unterrieder je izjavil, da bi dežela Koroška Slovence lahko vključila v vse odbore, ki se dotikajo tudi narodne skupnosti, saj „poslovnik deželnega zbora to dopušča“. Decidirano pa zavrača ustanovitev posebne komisije, ki naj bi se po zamisli NSKS sestavila, ker bi bila po njegovem „neefektivna". Kako naj bi to vključevanje v praksi zgledalo, ni dal konkretnega predloga. Dodal pa je decidirano, da zajamčenega mandata vsaj v tej legislaturni periodi ne bo, ker „sprememba ustave ne pride v poštev“. Podobnikov odgovor na to je bil, da se „rešitve sodelovanja v deželnem zboru morajo najti“ in da je treba „odprta vprašanja vedno spet navreči“.	Adke
„Zakaj ni možno najti skupnega imenovalca?“
Podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik je pri Peršmanu obžaloval, da se je ZSO oddaljila od pozicij, ki sta jih v 70-ih letih NSKS in ZSO še skupno zagovarjala.
V nedeljo, 29. junija, je Zveza Koroških partizanov (ZKP) priredi-a tradicionalno srečanje pri Perš-rnanu. Nad 250 udeležencev se J® spomnilo Peršmanove družine tsr vseh ostalih slovenskih partizanov, ki so postali žrtev nacističnih zločincev. Spored so obli-Kovali pevci kapelške „Zarje“, šmi-čslska godba, recitatorji iz Slove-niie> Mitja Šipek je prebral svoje Prozno besedilo Očenaš za Perš-manove žrtve, svečanost so Pozdravili dr. Kurt Wegscheidler Avstrijsko socialno ministrstvo), zastopnik slovenskega socialne-9a ministrstva Janko Stušek, Predsednik ljubljanske SZDL dr. Leo Kreft, drž. posl. Terezija Stoi-S|č, spregovorili pa so tudi novi Predsednik ZKP Peter Kuhar, P°dpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik in predsednik ZSO dr. Darjan Sturm.
Smrtnik je poudaril pomen par-“zanskega boja na Koroškem, sPomnil je na 25. obletnico „Orts-tafelsturma", opozoril je na dejstvo, da storilcev v Oberwartu, Ner so umorili štiri Rome, še ved-n° niso odkrili, prav tako ne
zločincev, ki so pošiljali bombe v pismih, hkrati pa je tudi omenil najnovejši nemškonacioalni pamflet, ki so ga prejeli prebivalci velikovškega okraja in v katerem je tarča hudih napadov v bistvu samo NSKS, ker je v svojih narodnopolitičnih zahtevah jasen in konkreten. Omenil je, da je za NSKS slej ko prej merodajen člen 7, da ne odstopa od pravice, ki jo
ima Slovenija kot država-zaščitni-ca, zavzel se je za uveljavitev kolektivnih pravic ter opozoril na nevarnost folklohzacije. Obžaloval je, da se je ZSO oddaljila od pozicij, ki sta jih v 70-ih letih ZSO in NSKS še skupno zagovarjala, svoj govor pa je zaključil s pozivom, da je Peršmanov dom kraj, na katerem bi moralo biti možno najti spet skupni imenovalec.
Besede mag. Smrtnika so povzročile pri dr. Sturmu - v nasprotju do pretežne večine ostalih udeležencev - dokaj živčno reakcijo: tajnica ZKP Vida Obid pa je v Slovenskem vestniku indirektno celo očitala NSKS kolaboraterstvo s Hitlerjevim režimom. Po dr. Sturmu je pozitiven odnos NSKS do koroških partizanov zlagan, spravljal je NSKS v bližino FPÖ in dal razumeti, da si Peršmanovi ne zaslužijo, da bi zastopnik take miselnosti nastopil na taki priredi te vi.
Razumljivo in nerazumljivo
Živčna reakcija predsednika ZSO pri Peršmanu je nekje razumljiva. Če nekdo išče v sosvetu zavezništvo s FPÖ ter ne z NSKS, če nekdo ob 75-letnici plebiscita kot edini Slovenec blešči na častni tribuni, ker išče simpatije KHD, če nekdo stalno to zatrjuje, da narodnostno vprašanje nima predvsem tudi politične dimenzije, če nekdo primerja slovensko politično samostojnost oz. zahteve po zajamčenem manjšinskem mandatu z razmerami v Bosni, če nekdo kritizira Slovenijo, ker se „vmešava“ v
manjšinsko politiko Avstrije - če torej nekdo že dalj časa odklanja stališča, ki jih je vsa desetletja odločno in borbeno zagovarjala prav ZKP, potem ni čuda, da želi tistemu, ki na to tradicijo ZKP opozarja, da ne bi več spregovoril na srečanju pri Peršmanu. Strah je pač nekaj iracionalnega, še posebej za nekoga, ki se boji, da ga bo dohitela njegova lastna zgodovina.
Manj razumljivo pa je zadržanje vodstva ZKP. Včasih so bila njegova narodnopolitična stališča jasna ter predvsem ofenzivna. Treba je
GLOSA
samo pogledati v arhive, v katerih so shranjene številne resolucije o „odločni borbi za člen 7“ in ko je še veljala borčevska parola: Tujega nočemo, svojega ne damo! Danes pa vodstvo ZKP brezbrižno spremlja aktualne narodnopolitične dogodke, pa čeprav to ne more biti v njegovem smislu, ostati namreč zvest svojemu izročilu. Tako mu morda ne grozi nevarnost, da ga bi dohitela njegova lastna zgodovina. Lahko pa se zgodi, da ga bo pokopala.
-Kuj-
4
Politika
ZSO napadla Slovenijo in hvalila Avstrijo
V mestni hiši v Ljubljani je minuli torek predsednik ZSO in predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja dr. Marjan Sturm novinarjem predstavil spomenico avstrijskih narodnih skupnosti avstrijskemu parlamentu in zvezni vladi.
Ob tej priliki je ostro napadel matično državo, poslance državnega zbora, slovenski konzulat v Celovcu in slovenske medije, češ da z zavračanjem spomenice, ki izvira iz nepoznavanja razlike med kolektivnimi in individualnimi pravicami manjšine, kažejo svoje intelektualno neznanje.
Dr. Marjan Sturm je dejal, da spomenica zajema vsa vprašanja, ki zadevajo kulturne in jezikovne potrebe manjšin. Zvezni kancler Viktor Klima naj bi dejal, da pomeni „spomenica inovacijo v manjšinski politiki“ in da „ima dokument težo, mimo katerega VLADA NE BO MOGLA“. Posledica tega pa bo ustavno dopolnilo o „zgodovinsko zrasli kulturni, jezikovni in etnični raznolikosti“, kar naj bi dalo, tako je dejal dr. Marjan Sturm, poseben pečat avstrijski naciji, ki bi jo od nemške ločila
prav raznolikost. Povedano drugače. Dr. Marjan Sturm je na tiskovni konferenci v Ljubljani trdil -tako ga je bilo razumeti - da se bo Avstrija s sprejemom spomenice znebila nemškega kompleksa. Kar pomeni, da bodo manjšine iskale avstrijsko narodno identiteto.
„Spomenica pa ima majhno lepotno napako", je še dejal dr. Marjan Sturm, „saj je edina organizacija, ki ni sodelovala pri njenem nsatajanju Narodni svet koroških Slovencev. Delo komisije je NSKS bojkotiral, vendar to ne bo imelo negativnih posledic". Po njegovem gre za konflikt pri vprašanju, ali je manjšina političen kolektiv ali ne. Nadalje je dr. Marjan Sturm dejal, da so manjšine del političnega prostora v Avstriji, od njega pa se razlikujejo
po potrebi po jezikovno-kulturnih kolektivnih pravicah, ki se uresničujejo individualno, bi pa vztrajanje pri zahtevi po zajamčenem mandatu v Avstriji razburilo nedemokratične sile - to so razni brambovci in svobodnjaki, ki so svojo politično moč gradili na konfliktu z manjšino.
Ana Blatnik, članica predsedstva avstrijskih socialdemokratov, je dejala, da nasprotuje ločevanju na „neprave" in „prave" Slovence ter da se „na silo ne da ničesar doseči“. Podpredsednica ZSO Sonja Wakounig pa je na slabo obiskani tiskovni konferenci izjavila, da se vprašanje zajamčenega mandata precenjuje in da morajo Slovenci svoje zaveznike iskati tudi med večinskim narodom.
Na vprašanje, ali je sistem varovanja manjšin v Slove-
niji, kjer imata madžarska in italijanska narodna skupnost v parlamentu zajamčen mandat, slab, je dr. Marjan Sturm odgovoril, da je „zaščita manjšin v Sloveniji na visoki ravni, ki temelji na dejstvu, da večinski narod tolerira manjšino", da pa bi bile take zahteve v Avstriji zaradi nedemokratičnih sil „kontraproduktivne". Na vprašanje, ali naj Slovenija še naprej ostane zaščitnica svoje manjšine v Avstriji, je Sonja Wakounig odgovorila: „Da. Na vsak način", dr. Marjan Sturm pa je dodal, da ima vsaka manjšina svojo specifiko, in nadaljeval:
„Problem Slovenije je, da je svoje ozke strankarske interese prenesla tudi na Koroško. Še komunisti so imeli neki koncept do manjšine, sedaj tega ni.
Jože Biščak
Jože Biščak
SLOVENIJA V ŽARIŠČU
Demoklejev meč nad vlado
Razočaranje, da Slovenija ni bila sprejeta v prvi krog širitve Nata, je bilo precejšnje. Prvi komentarji predstavnikov Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke, ki sestavljata vladajočo koalicijo, so bili, da je bila madridska odločitev pričakovana, da pa je bila Slovenija kljub vsemu omenjena kot glavna kandidatka za drugi krog širitve Nata, vendar nihče ne ve, kdaj naj bi se to zgodilo. Opozicija pa je neuspeh na vrhunskem srečanju Severnoatlantske zveze označila kot „neuspeh vladne koalicije".
Najdalje so šli krščanski demokrati, ki menijo, da bi moral odstopiti zunanji minister Zoran Thaler, da pa bi bilo za Slovenijo dobro, ko bi se zamenjala tudi vlada. Tudi največja opozicijska stranka, Socialdemokratska stranka, je poudarjala odgovornost vlade, zato nad premieram dr. Janezom Drnovškom visi težko breme - prihodnji teden bo posebna komisija Evropske unije podala mnenje o pridruženih članicah EU, kar bo podlaga za politično odločitev, katere med dvanajstimi kandidatkami bodo v ožjem izboru širitve zveze. Zato je zdaj vsa pozornost vlade us-merejna v Evropsko unijo.
Izhodišča Slovenije sicer niso slaba - tudi pri Natu niso bila - toda o tem, katera izmed vzhodnih
držav bo sprejeta v EU, bo odločala politika, manj pa racionalni, gospodarski in strokovni razlogi. Zato Sloveniji ne preostane drugega, kot da z ukrepi na domačem prizorišču državam EU dokaže, da je resna kandidatka, ki je vredna zaupanja. Toda tega je vse manj. Enoletno zavlačevanje z ratifikacijo pridružitvene-ga sporazuma je slaba popotnica za Amsterdam, še posebej zato, ker do zdaj sploh ni bilo resne domače razprave o pridruževanju Evropski uniji. Da bi bila zadeva še hujša, pa je ustavno sodišče pridružitveni sporazum, v katerega je vnešen tudi razvpiti španski
kompromisni predlog, ki tujcem omogoča nakup neprimičnin v Sloveniji, zavrnilo, češ da je najprej treba spremeniti ustavo, ki tovrstne nakupe prepoveduje. Zdaj se je vladajoča koalicija (LDS in SLS) znašla v časovni stiski, saj mora v treh dneh najprej sprejeti tako imenovano zaščitno zakonodajo, nato spremeniti ustavo in nazadnje ratificirati pridružitveni sporazum.
V ta namen je bila ustanovljena parlamentarna ustavna komisija, ki mora po sklepu državnega zbora oblikovati akt o spremembi ustave (njenega 68. člena), vendar parlamentarne stranke glede
tega vprašanja še niso dosegle končnega soglasja. Podpisale so sicer medstrankarski sporazum (z izjemo Zmaga Jelinčiča iz Slovenske nacionalne stranke), vendar opozicijski poslanci izražajo bojazen, da bi lahko Slovenija kljub temu, da bo spremenila ustavo, odprla trg neprimičnin in po španskem kompromisu omogočila predkupno pravico za ljudi, ki so vsaj tri leta živeli pri nas, ostala zunaj EU. Zato ima evropska razprava izrazito notranjepolitično razsežnost, neuspeh pridruževanja EU pa je opoziciji uspelo vezati na zaupnico ministrskemu predsedniku dr. Janezu Drnovšku. Neuradni viri namreč trdijo, da je Slovenija sicer v ožjem izboru, da pa bodo v prvem krogu širitve države, ki so bile sprejete v zvezo NATO (torej Češka, Poljska in Madžarska) ter Estonija in Malta (drugi viri spet navajajo, da je Slovenija med “prvimi" petimi), kar pomeni nov udarec za „deželo na sončni strani Alp". Zadeva je torej bolj zapletena in resnejša, kot se zdi na prvi pogled, zato se prav lahko zgodi, da bodo v Sloveniji že jeseni izredne parlamentarne volitve, še posebej zato, ker SLS v odnosu do LDS v vladi izgublja j identiteto ljudske stranke, kar ne- j katerim poslancem ni všeč in so zato že začeli glasovati proti vladnim predlogom.
BOROVLJE
Dvojezične skupine v vrtcu ne bo!
Na občinski seji pretekli torek so z večinskim sklepom (16 proti 11) odklonili dvojezično skupino v
otroškem vrtcu.
Razprava o dvojezični skupini v boroveljskem otroškem vrtcu je stara že nekaj let. Že lani bi morali o tem vprašanju sklepati, a so se boroveljski občinski odborniki na predlog župana dr. Helmuta Krainerja (SP) odločili, da sklepanje zaradi občinskih volitev preložijo. Predlog je vnesla Volilna skupnost (VS) oz. njena zastopnika mag. Peter Waidhauser in Melhijor Verdel.
Na občinski seji je pristojna referentka mag. dr. Renate Buchmayr (SP) zelo stvarno poročala
aktualni pogovor
„Črni dan za celo občino!“
mag. Peter Waldhauser
(občinski odbornik VS):
Kako interpretirate včerajšnji sklep boroveljskega občinskega odbora? Mag. Peter Waldhauser:
Včerajšnjo odločitev odbčin-skega odbora smatram kot črni dan za celotno občino, za starše in še posebej za otroke. Poleg tega je ta negativen sklep tudi odprt udarec v obraz vseh tistih, ki se resno zavzemajo za sožitje in dialog. Hkrati pa moram ta sklep tudi oceniti kot akt kapitulacije SPö pred peščico včerajšnjikov (Ewiggestrige). Kako mislite reagirati kot Volilna skupnost?
V frakciji bomo nastalo situacijo že v naslednjih dneh podrobno analizirali in premleli. Osebno menim, da nastala situacija narekuje nov pristop, če ne celo preusmeritev dosedanje politične poti. Kar 49 otrok je bilo prijavljenih k dvojezični skupini. Kaj narediti? Trenutno vodstvo občine ni kos izzivom in tokovom časa, zato bo prav naloga Volilne skupnosti (VS) v prihodnje, da ta nastali demokratični in protimanjšinski vakuum napolni skupno z enako mislečimi.
Hvala za pogovor!
o morebitni ustanovitvi dvojezične skupine. Povedala je, da je 49 otrok prijavljenih k dvojezični skupini. Poleg tega je mag. dr. Buchmayr povedala, da prevzame urad zveznega kanclerja na Dunaju (BKA) velik del stroškov za otroško vrtnarico z dvojezično kompetenco. Zastopnik slovenske liste mag. Peter Waldhauser je ostalim frakcijam prigovarjal, naj nadaljujejo pot boroveljskega dialoga in glasujejo za dvojezično skupino. Pri tem naj pomislijo tudi na najšibkejše oz. na otroke. „Pozivam vas, da se odločimo v korist celotnega boroveljskega prebivalstva,“ je zaključil mag. Waldhauser.
Zelo nasprotovali so ureditvi
Odločitev občinskega odbora mesta Borovlje v zadevi dvojezične skupine v otroškem vrtcu nas je hudo prizadela, priznati pa moram, da nas ne preseneti. V resnici potrjuje le to, da so eno lepe besede, drugo pa konkretna dejanja, ki žal lepim besedam ne sledijo.
Upam, da je bil to le spodrsljaj nekaterih boroveljskih občinskih politikov, ki so skregani z besedami zaprisege - „Gelöbnisformel“, ker so z zaprisego obljubili, da se bodo v svoji politični funkciji pravično zavzemali za interese vseh občanov.
Veliko število prijavljenih otrok za dvojezično skupino v otroškem vrtcu (49), potrjuje, da so straši zelo odprti do tega vprašanja, žal pa jim politiki jemljejo pravice, in to le ne njim, temveč v prvi vrsti njihovim otrokom.Narodni svet se je skozi vsa leta, predvsem pa v najnovejši diskusiji v zvezi s spremembo zakona o narodnih skupnostih, močno zavzemal za zelo jasno formulirano zakonsko zaščito. Temeljni zaščitni zakon je predlog NSKS, ki bi boroveljske in podobne „katastrofe“ preprečil, nudil napredno mislečim ljudem tudi ustrezno zakonsko zaščito, v primeru neuresničitve pa pravico tožbe, ki bi jo imele politične organizacije.
Zaščito pravic pripadnikov manjšine ne moremo prepuščati večinskim sklepom občinskih odborov. To je konec vsake resne manjšinske zaščite, ker daje vsakemu občinskemu odboru mož-
dvojezične skupine odborniki FP (predvsem Rabitsch, Dl Pirtscher in Werdinig), ki so menili, da slovenščina ni pomembna, da 75% prebivalstva tega ne želi itd.. Za ureditev take skupine pa sta se poleg mag. Waldhauserja in Verdela izrekla tudi Dl Habich (SP) in Baumgartner (VP).
Na predlog SP so glasovanje izvedli tajno. Nato je župan dr. Krainer (SP) povedal, da je 16 odbornikov glasovalo proti dvojezični skupini, 11 pa za. S tem so večinsko odklonili dvojezično skupino.
Ob takem primeru se upravičeno sprašujemo, kaj pomenijo lepi nedeljski govori o toleranci, medsebojnem spoštovanju, itn. Od-
nosi, da po mili volji z večinskim sklepom odreče manjšini temeljno pravico do učenja jezika in tako zavestno pospešuje asimilacijo.
Zelo odločno smo nasprotovali predlogom, da se pravice narodne skupnosti obravnavajo na politično najnižjem nivoju - na občinski ravni, to morejo urejevati le zvezni (ustavni) zakoni, kot smo jih predlagali v Temeljnem zakonu, in se slej ko prej v politični praksi izkazuje, da ni poti mimo tega.
Žal z našim predlogom nismo uspeli niti v pogajanjih z ZSO. Namesto tega ima danes avstrijska zvezna vlada na mizi takozvani „memorandum“, ki bo podobne primere kot v Borovljah šele sprožil, namesto da bi jih zaustavil.
Upam, da bo žalostni primer v Borovljah le prispeval k zelo hitri streznitvi in resnejšemu pristopu k reševanju temeljnih interesov narodne skupnosti vseh: zvezne vlade, deželne vlade, občinskih odborov po dvojezičnih občinah in ne le v Borovljah, pa tudi pri zagovornikih na žalost vse preveč neobveznega t. i. memoranduma.
Nanti Olip (predsednik NSKS)
Kljub temu, da dobro poznam občinski odbor, se čudim negativnemu sklepu. To pa zaradi tega, ker ni objektivnega razloga za odklanjanje ustanovitve dvojezične skupine v otroškem vrtcu (občina bi finančno celo profilirala, ker bi vrtnarico plačal urad zveznega kanclerja). Odločitev FP proti dvojezični skupini še nekako razu-
bornika VS mag. Waldhauser in Verdel se nato seje iz protesta nista udeležila več.
Poročilo župana.Pretež ni del poročila je župan namenil deželni razstavi „Vse je lov“, katero je obiskalo že nad 50.000 ljudi. Poleg tega je omenil tudi zanimive prireditve. Omenil je, da je novi občinski gasilski komandant Christian Laußegger iz Baj-tiš.
Soglasno je občinski odbor tudi sklenil, da bodo dali gradbeno dovoljenje ustanovi „Neue Heimat - ESG“, ki bo ob južni strani ceste iz Borovelj proti Doljam (Dollich) gradila stanovanjske bloke.	Igor Roblek
mem, čudim se pa SP, da ima v svojih vrstah še toliko manjšinskih nasprotnikov. Mislil sem tudi, da bo visoko število prijavljenih otrok pripomoglo k pozitivnemu sklepu, zato sem tembolj začuden, kako je možno ignorirati željo tako velikega števila staršev.
Ravno tako boroveljski občinski odbor že 20 let krši zakon o krajevnih napisih, ki bi morali biti postavljeni v Slovenjem Plajberku.
Melhijor Verdel (občinski odbornik VS)
SpriČO negativnega sklepa boroveljskega občinskega odbora za ustanovitev dvojezične skupine v otroškem vrtcu je reagirala tudi deželna EL oz. njen tajnik mag. Rudi Vouk.
Čeprav je bilo 49 prijav za dvojezično skupino v otroškem vrtcu, se je z glasovi 16 proti 11 večina v boroveljskem občinskem odboru izrekla proti taki skupini. Vsaj polovica odbornikov SP je bila tudi proti taki ureditvi. Taki in podobni sklepi iz volilno- in strankar-skotaktičnih razlogov proti slovenski narodni skupnosti samo zaostrujejo ozračje. Boroveljski primer dobro kaže, da premestitev kompetenc z zvezne ravni na občinsko samo raztrga manjšinsko zaščito (Zersplitterung), zato je tembolj potrebna hitra zakonska ureditev vprašanja otroških vrtcev.
Zadevno pozitivno rešitev Vouk zahteva tudi od zveznga kanclerja Klime.
STALIŠČA
CENTRIS
Sv. maša v šotoru
Odkar obstaja priljubjjeno gostišče „Centris“ v Šentjanžu, vabi vodstvo vsako leto meseca julija na veselico na sobotni večer. Drugi dan, v nedeljo, pa se bere sv. maša, namesto v cerkvi, v šotoru. Letošnja veselica in sv. maša je bila 5. in 6. julija. Potek sv. maše je bil zelo pobožen z ljudskim petjem, nabralo se je poln šotor vernikov, med njimi tudi taki, ki drugače bolj redko obiskujejo sv. maše, ker se morda „bojijo" svetnikov. Po sv. maši smo si še vzeli čas za dobro jedačo in pijačo, katero so pristojni prav okusno pripravili. Veliko nas je posedelo še dolgo v popoldan; s tem se utrjuje na žalost že zelo pojemajoča vaška skupnost.
Lepa hvala velja našemu fajmoštru patru Romanu. Kakor smo slišali v pridigi - Jezus ni učil vere samo v templjih, povsod tam, kjer je bilo zbrano ljudstvo.
DOBRLA VAS
Tretja skupina v otroškem vrtcu bo dvojezična
1998 pride nova dvojezična skupina. Bo umetnik Hocke okrasil samostan?
Odkar je župan Pfeiffer prepovedal trojici Vouku, Grascherju in Karnerju ga tikati, vlada v dobrol-skem občinskem svetu hladnejše ozračje. Pikolovsko drug drugega popravljajo pri formulacijah, da ne bi prišlo do najmanjših nesporazumov. SP je do ostalih frakcij šla v totalistično konfrontacijo, kjer ne manjka starih obračunov, kjerkoli se ponudijo. Vse to pa se seveda dogaja na robu resnosti. Tako tudi na sredini seji, ki se je kar začela z vročično debato med Karnerjem (FP) in županom Pfeifferjem (SP) o pravilnosti protokola pretekle seje. Poslušalci so tako tudi kaba-retistično prišli na račun, čeprav se je marsikomu zdelo, da ni v občinskem svetu, ampak v otroškem vrtcu. Kljub temu je občasno tekla tudi stvarna razprava.
Giselbert Hocke v samostan
Rudi Vouk (EL) je začel vprašalno uro s kulturnim projektom. Gre za projekt koroškega umetnika prof. Giselberta Hocke-ja, ki naj bi s pomočjo absolventov oz. pretendentov za umetniško izobrazbo umetniško okrasil nekatere še „nage" predele dobrol-skega samostana. Pfeiffer je poročal, da deželni kulturni referent Ausserwinkler slej ko prej podpira projekt, vendar bo realizacija odvisna od razpoložljivih sredstev iz sklada namenjenega za „Kulturni trikot južna Koroška". Vouk želi diskusijo v kulturnem odboru.
Težave in zamuda pri gradnji kanalskega omrežja naj bi bile z včerajšnjim sklepom ukinjene.
S kulturo Pliberk poživlja turizem
Pliberška občina se je pridružila društvoma „Regionalni razvoj južna Koroška" in „kulturni trikot južna Koroška". EL ne uvidi zamolčevanje slovenskega življa pri reklami za kulturo.
Kakor znano je na predelu kanala nastala okvara s škodo v višini 3,6 mio. šilingov. Zaradi tega je projekt za celo leto v zamudi, poleg tega, da zaradi okvare nekaj stanovanj ne more biti obljudenih. Občina je dobila nalog, da razjasni krivdo, kajti dotlej ne bo sub-vencijskih sredstev.	G rascher
(VP) in Karner sta kritizirala SP, češ da njen referent za kanal Schleschitz ni dal obnovljene delovne pogodbe z dipl. inž. Klat-zerjem (ŠTUAG) na razpravo. SP je potisnila Črnega Petra uradniku pri dež. vladi. Občinski svet ni našel krivca, tako s soglasnim sklepom tudi firma STUAG ostane v (nepreverjeni novi) pogodbi.
O razveseljivem naraščanju naraščaja v občini je poročal G rascher. Zaradi naraščajočega števila prijav (76) v dobrolski otroški vrtec, se je občina odločila 1998/99 ustanoviti tretjo skupino, ki bo tudi dvojezična. Tačas so prostori opremljeni le za dve skupini, se pravi 50 otrok. Vendar celotna infrastruktura dopušča z manjšo adaptacijo tretjo skupino. Občinski svet se je zmenil nadalje, da bo upošteval tudi tako imenovani integracijski model.
V Pliberku je župan Grilc na pretekli občinski seji soočil občinske odbornike z novim projektom pod naslovom "Regionalni razvoj južna Koroška". Za tem nazivom se skriva društvo, ki naj zajame vse obmejne občine velikovškega okraja. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da se uskladijo pre-koobčinski projekti, znani tudi pod nazivom interregionalni projekti, ki bi koordinirano načrtovani bili lažje uresničljivi, poleg tega pa so za širše projekte odprti finančni skladi EU. Zajeta bi bila področja od poljedelstva prek obrtniške dejavnosti do športa in kulture. Konkretno v načrtu je tačas izgradnja poti za gorska kolesa (mountain-bike), ki naj bi šla od Suhe pa do Železne Kaple ter naprej v Slovenijo, saj so tudi slovenske občine Slovenj Gradec, Ravne, Mežica in Črna že naznanile velik inte-
res sodelovanja in župan Grilc je poročal, da imajo slovenske občine izdelane že dobre koncepte skupnih projektov. Kritično v škarje sta pristopanje društvom vzela občinski odbornik EL Kordesch in socialdemokratski kolega Lintschinger, ki sta župana opozorila na to, da je treba v takšnih društvih aktivno sodelovati, se pravi vnašati predloge, in ne na slepo plačevati razne prispevke. A propos prispevki: članarina za to društvo znaša 6 šilingov letno na občana. Vsekakor je stvar vredna poskusa, tako občinski svet soglasno.
Pliberška občina je odslej naprej tudi članica „Kulturnega trikota južna Koroška". V ospredju združenja je ideja, da se občine dopolnjujejo glede kulturne ponudbe, tako npr. s prospekti in lepaki. S tem občina
hoče izkoristiti vse večje zanimanje po kulturnem turizmu. Reklamne lepake je občina že imela razobešene širom po Koroški, vendar so kulturno gledano imeli eno lepotno napako -bili so enojezični. Prav to pa je razburilo EL, ki je kritizirala pristojne, češ da še vedno ignorirajo slovensko narodno skupnost. "Če se priznamo h kulturi," tako Domej (EL) "potem je treba kulturnemu turistu dati vedeti, da tu živita dve narodni skupnosti. Tudi dvojezičnost je lahko marketinška strategija."
Kritiko je moral vtakniti tudi mestni svetnik Stöckl, ker kot glavni organizator projekta galerije Werner Berg v otvoritveno slovesnost ni vključil domačih pevskih društev, ampak skupino z Irske, kar ni bilo v smislu umetnika, tako skupni kritični tenor.
Adke
Rekli so
Ze spet siamska dvojčka.
Pfeiffer na Kritiko Karnerja in Grascherja glede pogodbe s STUAG
Integracija naj ne zgleda: tu pohabljeni in Slovenci, tam zdravi.
Grascher proti SP
Oglejmo si raje krimi.
Karner kot odgovor SP, ki bi morala že zdavnaj predvajati FILM O STAREM KANALU
Grascher je govoril o tretji dvojezični skupini. To je napačno, saj ne gre za tretjo dvojezično skupino, ampak za tretjo skupino, ki bo dvojezična. Da ne bo kdo mislil, da ima Dobrla vas že tri dvojezične skupine.
SOCIALDEMOKRAT SMERTNIG KOT DOKAZ, DA IMA SP Z DVOJEZIČNOSTJO VELIKE TEŽAVE
Otroški Vtrec v Šmihelu je imel pred kratim svoj letni zaključek, na katerem je nastopil tudi čarovnik (na sliki). Vrtec je v preteklem letu obiskovalo 47 otrok, skoraj polovica jih je bila javljena k dvojezičnemu ..pouku“. Otroci so bili razdeljeni na dve skupini, ki sta ju vodili voditeljica vrtca Magdi Kotschnig, vrntnarica Silvija Merva, ter Hanni Krainz in Rosvita Küster. Za šolslko leto 1997/98 se je vpisalo 48 otrok. Foto: Kumer
Zaradi „leasing delavcev“ nižji dohodek za občino
Ker se podjetje Knecht Filterwerk v vedno večji meri poslužuje „leasing delavcev“, ima občina Bistrica mesečno 35.000 šil. manj dohodkov.
Bistrica nad Pliberkom. Na minuli občinski seji je župan Janko Pajank poročal, da občina Bistrica v prihodnjih letih od dežele Koroške nima pričakovati višje finančne^ podpore. Na pogajanjih z deželnim svetnikom Dieterjem Hallerjem je sicer uspelo dobiti za leti 1997 in 1998 po 3,4 mio. šil. izrednih dotacij (Bedarfszuwei-sung), v primerjavi z dejanskimi finančnimi potrebami občine Bistrica pa je to le majhen delček.
Samo sanacija občinskih cest bo občino v naslednjih letih stala 17 mio. šilingov, čakajo pa tudi še drugi projekti, kot npr. pešpot skozi Šmihel (6,2 mio.) in zidava mrtvašnice. V celoti znašajo načrti občine Bistrica 42 mio. šil. Če bo občina želela vse projekte izvesti, bo morala torej seči v prvi vrsti v lastni žep, ki pa se je v zadnjih mesecih manj polnil, kot so to Bistričani sicer vajeni. Največji delodajalec v Podjuni Knecht Filter-Werk plačuje občini letno skoraj 6,5 mio. šil. komunalnega davka, v zadnjem času pa se Filterwerk v vedno večji meri poslužuje delojemalcev, ki so nastavljeni pri neki Leasing firmi“, ki ima svoj sedež v Celovcu in tudi tam plačuje komu-
Rekli so
Naša voda je ena najboljših na Koroškem in s 7 šil za m3 tudi ena najcenejših.
Župan Janko Pajank
Taktično bi bilo verjetno bolje, da bi glasoval proti povišanju vodne pristojbine, toda tokrat tu ni prostora za populizem.
Pepej Pototscnig (JUL)
Bolje je počasi in po potrebi dvigati ceno; vrhu tega je s 7 šil za m3 naša voda še vedno izredno poceni.
Andrej Wakounig (EL)
Pri proračunu 1997 bi si želel, da uredimo tudi fond, iz katerega bi potem prišel denar, če npr. občani ne morejo plačati vrtca, itd. . .
Jože Blažej (EL)
Nekaj je jasno, to smo slišali tudi pri Hallerju: časi postajajo slabši, na Bistrici pa čakajo projekti v višini 42 mio. šil.
Podž. Dl Fritz Flödl (LFA)
nalni davek. Tako je občini Bistrica v tem letu ušlo nad 200.000,-šilingov komunalnega davka. Ta denar zdaj manjka v občinski blagajni. V pogajnjih z direktorjem tovarne Franzem Mlinarjem in „leasing" firmo pa je medtem uspelo najti rešitev, po kateri naj bi v drugi polovici leta 1997 tekel ta komunalni davek v spet v bistriško občinsko blagajno. Proračun za leto 1997 (ki je bil soglasno sprejet) pa bo znašal zaenkrat 41,2 mio. šil.
Voda. V občini Bistrica so imeli doslej eno najcenejših vodnih pristojbin na Koroškem. Za 1 m3 vode je bilo treba odšteti samo 6 šil. Ro sklepu občinskega sveta se je cena zvišala na 7 šil. Primerjava iz drugih občin: Pliberk 8 šil., Železna Kapla 14 šil., Žitara vas 17 šil. Kljub minimalnemu povišanju se je razvila zelo vroča diskusija, ker je podžupan Dl Fritz Flödl (LFA) s svojo frakcijo nasprotoval povišanju. Z glasovi SPÖ, EL in JUL je bilo potem povišanje večinsko sklenjeno.
Priključek. Tudi priključitev na vodno omrežje bo postalo dražje in bo odslej stalo 16.500,- šil (doslej: 14.300 šil.). Silvo Kumer
DOBRLA VAS/ BOROVLJE
EL želi pogovor s Klimo
Deželna Enotna lista (EL) oz. njen predsednik Andrej Wakounig in tajnik mag. Rudi Vouk želita v zadevi otroških vrtcev ter o drugih narodnopoltičnih problemih (dvoejzična topografija, spomenica, itd.) pogovor s predsednikom SPÖ, kanclerjem mag. Viktorjem Klimo. Željo po terminu je EL postavila po hujskaškem pismu dobrolske SPÖ (NT je obširno poročal), ki spominja na način Pleimatdiensta.
V tej zadevi je EL potem obvestila odgovorne pri SPÖ na dunajski in koroški ravni in jih prosila za stališče. S strani urada zveznega kanclerja je odgovoril poslanik dr. Karl Schramek. V pismu skuša obrazložiti, da je bila dobrolska SPÖ predvsem zaradi koalicije (EL-FP-VP) proti ureditvi dvojezične skupine.
Zadeva okoli izgovarjanja SPÖ na razne koalicije z drugimi strankami pa je z negativnim sklepom boroveljskega občinskega odbora dobila novo dimenzijo. V Borovljah namreč ne obstaja koalicija. Kljub temu pa je moral velik del odbornikov SPÖ biti proti ureditvi dvojezične skupine (še posebej pri tako visokem številu prijav je to skrajno nerazumljivo). V ponovnem pismu uradu zveznega kanclerja oz. dr. Schrameku predsednik in tajnik EL postavljata odgovornim v SPÖ upravičeno vprašanje o diskrepanci med izjavami vodilnih SPÖ politikov in glasovanj občinskih odbornikov. Boroveljska SPÖ bi s svojo absolutno večino lahko sama izglasovala dvojezični otroški vrtec, seveda bi pa dobila vso podporo obeh slovenskih občinskih odbornikov, mag. Waldhauserja in Verdela.
Upravičeno se postavlja vprašanje, ali SPÖ samo izrablja slovenske glasove, da z njimi dela protimanjšinsko politiko.
I. R.
petek, 11. julij 1997
RADISE
Dostojen spomin SSbletnice izgnanstva
Zadnjo nedeljo so se pred radiškim kulturnim domom10 spomnili 55. obletnice izgnanstva. Poleg spomina na izgnanstvo je SRD „Radiše“ organiziralo tudi društveni pinak zahvale vsem odbornikom.
Predsednik ZSI Jože Part! se je Radišanom zahvalil za gostoljubnost.
Lepo število starih in mladih se je na povabilo Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) ter SRD Radiše udeležilo prireditve. V spomin na pregnanstvo je najprej spregovoril predsednik ZSI Jože Parti. V svojem govoru je poudaril življenjsko voljo našega naroda, ki jo je ta dokazal tudi v najtemnejših časih naše polpretekle zgodovine. Posebno pa je poudaril tudi junake, ki so se uprli nasilju In s svojim bojem veliko pripomogli k svobo-
di. Partl se je v imenu izseljencev zahvalil Radišanom, da so dali pred kulturnim domom na razpolago mesto, kjer od lanskega leta naprej stoji spomenik izgnanstva in pregnanstva v tretjem rajhu.
Partl pa se je dotaknil tudi aktualnih narodnopolitičnih vprašanj. Pri tem je poudaril, da je „člen 7 avstrijske državne pogodbe za nas najvažnejši in da ga nobena izjava avstrijskega parlamenta ne more izničiti". Dodal je
r-—ormalni akt naj bi dal po-1— sebno težo prizadevanjem.
I Zato je Koroška na čelu z deželnim glavarjem In predsednikom organizacijskega komiteja dr. Christofom Zernattom in namestnikom dr. Michaelom Aus-serwinklerjem 3. julija povabila partnerje za priredbo zimskih olimpijskih iger 2006 predsednika Furlanije Giancarla Cruderja in slovenskega ministra za šport dr. Slavka Gabra (zastopal ga je namestnik državnega sekretarja ministrstva za šport Marko Trš-kan) v zrcalno dvorano deželne vlade k slovesnemu zapečatenju tekmovanja za pridobitev iger. Kakor znano trojica dežel dela reklamo za igre „Brez meja“, saj bi tekmovanja potekala v vseh treh državah. Zamisel naj prispeva k evropski ideji zbliževanja in odpravljanja mej. Furlanski predsednik Cruder je v trenutku podpisa govoril o „velikem dnevu“ in „realizaciji sna“. Pri lobiranju naj bi prekomejnost igrala tehtno vlogo, kajti sotekmovalci so že v Avstriji več ko trd oreh. Koroška ima že izdelan tako okvirni financijski program kakor tudi študijo o razporeditvi posameznih disciplin. Po podpisanju sporazuma so se zastopniki takoj odpravili na ogled športnih prizorišč na Koroškem, v Kranjski Gori in Trbižu.
Plebiscit 5. oktobra
Strokovnjaki so prepričani, da bi dobra organizacija prireditev izredno plodovito vplivala na gospodarski razvoj in dvignila tudi bilanco v turizmu. Medtem ko s tega vidika vse govori za sotekmo-vanje in je tudi politična volja dana, se politiki hočejo prepričati
Senza confini na prehitevalnem pasu
Koroška ima
edinstveno priložnost I. 2006 prirediti olimpijske igre. Gospodarski strokovnjaki so prepričani o močnem gospodarskem zagonu. Samo prebivalstvo lahko prepreči kandidaturo.
tudi o podpori prebivalstva. To se bo zgodilo 5. oktobra, na dan ljudskega povpraševanja. Da koroški politični zastopniki resno mislijo, je potrdil Zernatto, ko je na novinarski konferenci čustveno razburjen dejal: „Koroška hoče olimpijske igre.“ Tudi Aus-serwinklerjeva izjava, češ da mu zadostuje 50% in en glas, sta podkrepila voljo deželnih politikov, ki so si vsaj v tem vprašanju edini. Prav tako oktobra bo strokovna komisija Avstrijskega olimpijskega komiteja (AOK) izvedla tehnično preverbo vseh koroških prizorišč.
Na odločitev prebivalstva bo verjetno vplivala najbolj finančna plat, saj so doslej poleg okoljevarstvenih največji pomisleki bili izraženi zaradi ogromnih
stroškov. Bidžetarna postavka zares naznanja astronomsko številko od 2,6 mrd. stroškov. Toliko bi stalo samo Koroško. Predračun pa zagotavlja, da bi 2,45 mrd. bilo dolgoročnih investicij in samo pičlih 180 mio. izključno projektnih izdatkov. To naj bi pomirilo tudi največje skeptike.
Slovenija negotov partner?
Spričo dejstva, da je slovenskega športnega ministra pri podpisu pogodbe zastopal njegov drugi namestnik, nastaja vtis, da Slovenija ni toliko pri stvari, kakor sta to Koroška in Furlanija. Sicer sta se tako državni sekretar zunanjega ministrstva Slovenije Ivo Vajgl kakor tudi predsednik
državnega zbora Janez Podobnik, ki sta se te dni mudila na uradnem obisku na Koroškem, izrekla za podporo zlasti za varianto s Koroško, vendar to le na-splošno. Po drugi strani pa Koroška v svojem olimpijskem poročilu ugotavlja, da je celotna slovenska javnost od političnih zastopnikov, prek prebivalstva do medijev in turizma za projekt.
Koliko se bo v Italiji tudi Rim angažiral za zimske igre, se bo odločilo 6. septembra, ko bo v švicarskem Lausannu padla odločitev za predajo olimpijskih poletnih iger 1994. Rim še upa in izgledi naj ne bi bili najslabši. Furlanci tudi ne računajo toliko na pomoč „z juga“, saj bi bogati sever okoli Milana to lahko speljal v lastni režiji.
Celovec - nosilec kandidature
Koroška mora nastopiti tudi proti močni interni konkurenci. Zaradi prominentnih avstrijskih rivalov Innsbrucka (sicer po negativnem plebiscitu že izpadel), Kitzbühla, Salzburga/Berchtes-gadna in Seefelda/Garmischa ter verjetno Štajerske se Avstrijski olimpijski komite (AOK) doslej ni mogel prav ogreti za tri-državno kandidaturo. Z določitvijo mesta Celovca kot nosilca in središča olimpijskih iger pa se je tudi mnenje znotraj AOK obrnilo k „senza confini“, kakor se glasi oficialno geslo prekomej-nih iger. Zernatto zato v podpisu pogodbe vidi nepodcenljivo politično voljo, saj bo to imelo „veliko težo za zvezno vlado“. Zadnjo besedo pa kljub temu ima koroško prebivalstvo.
Adrian Kert
se’ da manjšina nikoli ne more lmeti dovolj pravic. Tudi znotraj manjšine naj del manjšine ne bi sgiral proti drugemu delu, če ta 2eli več pravic (npr. mandat).
V imenu društva izgnancev Slovenije je spregovoril njen Predsednik Jože Križančič. Zvezi slovenskih izseljencev se je zah-valil za njihov trud za ohranitev slovenskega življa na severni strani Karavank. „S kulturo in Iju-beznjjp vedno varujmo svojo materinščino“, tako Jože Križančič.
Zaključek delovne sezone
. Poleg spominske prireditve ZSI te domače kulturno društvo SPD Radiše priredilo prireditev ob zaključku delovne sezone. Predsednik Tomaž Ogris je poudaril oogato dejavnost radiškega društva, ki organizira na leto nad SO prireditev. Zagnanost in zavzetost članov društva sta bistve-oo prispevali k temu, da so Ra-dlse v ostale jezikovni otok v nemški okolici blizu Celovca. Na zaključku delovne sezone so po-e9 Mešanega zbora nastopili tudi se moški zbor, otroška in mla-lnska skupina. Prav tako so kot Sostje na kulturnem popoldnevu nastopili še pevci kulturnega društva KUD „Ivan Očka“ iz Tac-
na pri Ljubljani. Pevke in pevci so nastopili v tradicionalnih gorenjskih narodnih nošah in so v hipu navdušili radiško publiko. Z aplavzom so se navzoči zahvalili članom društva, ki so se v preteklem letu zelo zavzemali in pomagali pri društvenem delu. Osebe je predsednik T. Ogris navedel. To so: Nužej Lampichler, Nužej Wie-ser, Aleksander Tolmajer, Sandra in Heidi Lampichler, Ani Tolmajer, Mici Pichler, Adrijan Povše, Niko Wieser, Hannes Tolmajer, Sabina Thaler, Ludvik Ogris, Maria Woschitz, Andrej Lampichler st. in ml., Šimi Ogris in župnik dr. Jože Marketz.
Nedeljska prireditev je zopet dokazala, da je slovenska beseda na Radišah zelo živa. Prireditve se je udeležil tudi tajnik KKZ Nužej Tolmajer.
Glasilo „Naša vas“
Pred nedavnim je SPD Radiše izdalo tudi društveno glasilo „Naša vas“. V svojem časopisu, ki je zgledno dvojezičen, društveniki poročajo o svoji bogati dejavnosti. Poleg tega časopis vsebuje tudi čestitke, pogovore, itn. Izdajateljem časopisa k posrečeni vsebini in obliki lahko samo čestitamo.
I. R.
MePZ Radiše pod vodstvom Nužeja Lampichlerja je navdušil.
Predstavila se je tudi mladinska skupina, ki jo vodi Sandra Lampichler.
Predstavitev priročnika je bi/a na ladji, nekje na Vrbskem jezeru.
Ali poznate Koroško?
„Rož, Podjuna, Žila...“, to pesem poznamo, ali poznamo podrobneje tudi vse tri doline? Moram priznati, da se v Podjuni še vedno ne znajdem in da bi tujcu lahko povedal, kaj je zanimivega v vsaki vasi na južnem Koroškem, mi še veliko manjka, čeprav imam knjige, ki so_ zadnji čas izšle (J. Stergar, Štiri poti med koroške Slovence, in Niko Rupelj, Deset sprehodov med Slovenci na Koroškem, M. Zadnikar, Gospa Sveta in Gosposvetsko polje), in še nekaj drugih debelih knjig. Toda, ali so predebele in nerodne, ali pa premajhne in pomanjkljive. Tem bolj veseli smo lahko, da se je dr. Janko Zerzer po dolgem premišljanju in skrbnem zbiranju odločil, da sestavi strokovni priročnik z naslovom Po koroških poteh, kulturno-zgo-dovinski turistični vodnik. Daje Mohorjeva založba zdaj lahko izdala tako lepo knjigo, ravno prav debelo in dovolj obširno, koristno za nas in privlačno za obiskovalce iz Slovenije, je tudi zasluga dveh sodelavcev. Vinzenc Gotthardt je prispeval večino odličnih fotografij, preostale so iz drugih virov. In-sajderji pa vedo, da se skriva za znakom prou. č. glavni urednik Nedelje, Hanzi Tomažič, ki je knjigo tehnično zelo lično in okusno oblikoval.
Knjiga nas vodi v osmih poglavjih po celi Koroški, sedem poti nam odpira vse znamenitosti in lepote južne Koroške. Opisanih ali vsaj omenjenih je približno 130 krajev. S pomembnimi podatki, kot so velikost, telefonska številka turističnega biroja in možnosti za oddih v večjih krajih, nas seznanja stolpec ob robu.
Posebno dragoceno je, da
so zelo skrbno navedeni podatki o zgodovini, o kulturnih zanimivostih in o današnjem dogajanju v tistem kraju. Prvih sedem poti nas vodi po Celovcu, na Gosposvetsko polje, po gornjem Rožu in po Gurah, okrog Vrbskega jezera, od Beljaka v Ziljsko dolino, iz Sel v Železno Kaplo in po Podjuni. Osma je lahko večdnevno potovanje po severni Koroški, od Labotske doline preko Glinjske in Krške doline, Trga in Spit-tala do Doline za lesom (Lesachtal). Vsaki poti je dr. Zerzer dodal kakšen značilen literarni odlomek. Knjigo dopolnjuje obsežen pregled nemške in slovenske (ločeno!) literature.
Tiskarskih napak ali drugih zmot je komaj kaj, pač pa je jezik deloma zelo neroden in bi zahteval skrbnejše lektoriranje. Ni vedno nujno, da vasi, doline celo cerkve „ležijo“ ali podružnica „stoji“. Toda pretežno je jezik boljši od tistega turističnega jezika, ki smo ga navajeni iz Slovenije.
Alojz Angerer
Kulturno-zgodovinski turistični vodnik „Po koroških poteh“.
ČESTITAMO
Na tehnični univerzi v Gradcu je zaključil študij geodezije Marko Jernej iz Šmihela. Novemu diplomiranemu inženirju prisrčno čestitamo ter mu želimo obilo sreče in uspeha na poklicni poti!
Brigiti in Dl Hanziju Miklu iz
Ločila na Zilji se je rodil prvi otrok, hčerkica Anna Katarina. Srečnima staršema ob tem posebnem dogodku prisrčno čestitamo, mladi Anni Katarini pa želimo vso srečo na življenjski poti!
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Zalki Černič iz Dvora pri Šmihelu, Ignacu Jerneju iz Cr-govič pri Šmihelu, Metki Bric-man iz Strpne vasi, Marti Riedl iz Nonče vasi in Francu Schlie-serju z Bistrice pri Šmihelu. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika.
55. rojstni dan in god je slavil Urh Hribernik, po domače Stampi iz Šmarjete v Rožu. Slavljencu ob tem lepem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
Visok osebni jubilej je slavila Cilka Komatz iz Šentjakoba v Rožu. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja.
Veroniki Koletnik in Vladimirju Buchwaldu se je rodil sinček Marijan. Mladima staršema in Marijanu želimo veliko sreče!
V	Branči vasi je pred nedavnim praznovala rojstni dan in god Lojza Boštjančič, njen mož pa obhaja rojstni dan prav v teh dneh. Obema od srca čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Čestitkam se pridružujejo vsi domači.
V	Slovenskem kulturnem društvu Borovlje so ali bodo slavili rojstne dni naslednji člani:
Heli Male, Folti Waldhauser, Petra Kohlenprath, Bruno Pe-trischek, Thomas Scheinig, Hanzi Kohlenprath in Rudi Sukalija. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Andreji in Gregorju Slugou-tzu-Sternad z Lancove pri Škocjanu se je pred nedavnim rodil drugi otrok, sinček Gregor. Srečnima staršema in mlademu Gregorju od srca čestitamo. Čestitkam se pridružujejo GWL Škocjan, EL in SJK.
Univerzitetni profesor Vladimir Klemenčič iz Ljubljane je te dni obhajal 71-letnico. Velikemu prijatelju koroških Slovencev od srca čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava in ustvarjalna leta!
V Selah na Kotu je obhajala 88-letnico Marija Mlečnik. Slavljenki za ta visoki osebni praznik
Jani Oswald 40-letnik
Marsikdo pozna Janija Os-walda vsaj po imenu, vendar le malo ljudi ve, da šteje med najpomembnejše pesnike koroške slovenske literature. Oswald je jezikovni eksperimentator. Mojstrsko obvlada pesnjenje za dva načina prebiranja, dobesednega in med vrsticami. Koroška stvarnost, kot zanimiv dejavnik, je v pesmih vsenavzoča. Jedka kritika in ironija prav tako. To ni čustvena lirika zasebnosti, ampak kritičen (politični) diskurs s stvarnostjo. Zanimiva posebnost Oswaldovega pesnjenja pa je gotovo tudi v formalnosti, saj Oswald razdira tradicionalno pesniško metriko in kreira svoje, vse-
od srca čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava pa milosti polna leta!
Mladi Joško Boschitz iz Celovca je slavil 9. pomlad. Prisrčno čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje!
60-letnico je 29. junija praznovala Emi Kelih iz Sel pri Cerkvi. Slavljenki ob tem lepem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta!
Sonji in Mihu Kreutz iz Libuč se je v torek ponoči rodil drugi otrok, fant Jurij. Srečnima staršema ob tem posebnem dogodku prisrčno čestitamo, no-
bini melodično prikrojene vzorce. Oswald jeziku ne da samo vsebinske dimenzije, temveč ga vzame kot sredstvo semantičnega eksperimentiranja. Jezik kot igra transporta vsebine.
Te dni je Oswald, ki sicer živi na Dunaju in je tudi poslovno uspešen človek, praznoval 40-letnico.
Naš tednik želi vse najboljše!
vorojenemu Juriju pa želimo vso srečo in uspeha na življenjski poti. Čestitke veljajo seveda tudi Tomažu, ki je končno dobil zaželenega brata. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo igralci in odborniki SAK, EL Pliberk pa mohorjani.
Ana Čebul iz Šmihela je te dni obhajala 89-letnico. Šlav-Ijenki ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta!
Rojstni dan je obhajaj Fric Jernej, doma prav tako v Šmihelu. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje!
Minuli torek je slavil 20. pomlad Igor Roblek iz Sel na Borovnici. Sodelavcu Našega tednika prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje mnogo uspeha in osebne sreče! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo NSKS, EL in SJK.
Študij farmacije je zaključila Martina Müller. K temu uspehu ji čestitajo starši ter sestra in brat. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki novi magistri želi mnogo veselja in uspeha v poklicu.
Evelin Blažej in Reinhold Schatz iz Šentprimoža se veselita rojstva prvega otroka, hčerkice Pie. Srečnima staršema od srca čestitamo, mladi Pii I I pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti!
Slovensko društvo upokojen- ! l cev Podjuna čestita za osebne praznike Mirku Sriencu iz Gra-balje vasi, Andreju Polzerju iz Spodnjih vinar, Mariji Paulič z Dobrove in Fridlu Matheu-schitzu iz Lovank. Vsi ostali	I
člani društva upokojencev Pod-	j !
juna slavljencem iskreno česti-	j I
tajo in kličejo na mnoga zdrava	l
in sreče polna leta. Čestitkam in	(
željam se pridružuje uredništvo Našega tednika.	f
f
Naslednje voščilo je namenje- I p no Antoniji Kulmesch s Suhe, j < ki je te dni obhajala osebni praz-nik. Prisrčno čestitamo in želimo ji c obilo Božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega za- | 1 dovoljstva. Čestitkam Našega | p tednika se pridružuje društvo	c
upokojencev Pliberk.	p
V minuli številki Našega ted-	L
nika se nam je pripetila neljuba | l\ napaka, ko smo zamenjali ime i J Marjan Britzmann z Marjano	V
Britzmann. Vsekakor se za	F
storjeno napako opravičujemo,	^
hkrati pa Marjani Britzmann iz	F
Libuč za minuli 40. jubilej od sr-	F
ca čestitamo.	I 5
60-letnica Frovonovega Joheja
Te dni praznuje Johej Škof, po
il
domače Frovonov, iz Gluhega lesa svoj 60. življenjski jubilej. Slavljenec je znan kot velik narodnjak, predvsem pa tudi kot kmet z dušo in telesom. Je zvest podpornik samostojne slovenske Gospodarske liste Škocijan, prav tako pa mu je zelo pri srcu domača kultura.
Za osebni jubilej mu želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem osebnega zadovoljstva ter zdravja.
Na mnoga leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači.
ČESTITKI TEDNA
TINJE
Koroška - dežela angelov
Pred nedavnim je Katoliški dom prosvete SODALITAS v Tinjah vabil na razstavo znane italijanske umetnice Elene Bracciolini.
Elena Bracciolini v krogu kvarteta bratov Smrtnik in rektorja tinjskega doma Jožeta Kopeiniga.
Koroška - dežela angelov, tako se glasi tema razstave, ki je v svoji obliki enkratna in zanimiva.
Kvartet bratov Smrtnik je v pozdrav zapel dve pesmi in z angelskim petjem poskrbel za pravo ozračje. Kar lepo število ljubiteljev slikovne umetnosti se je zbralo v dvorani: tako je prišel na odprtje razstave tudi deželni svetnik Dieter Haller, ki je zelo povezan z domom SODALITAS.
Umetnica je kot angel, zato je zmožna ustvarjati takšne umetnine, tako Jože Kopeinig v pozdravnih besedah, ki so bile v Keh jezikih (v nemščini, slovenščini in italijanščini).
Elena Bracciolini je zelo povezana z naravo, z angeli in živalmi, kar se da občudovati tudi v njenih slikah.
Avstrija, ta čas prav Koroška, daje umetnici vedno nove spodbude za njena dela. Elena Bracciolini je zelo vesela, da lahko razstavlja svoje umetnine v domu v Tinjah. Tinje so kraj, ki je zelo
veren, zdi se ji, da je angelom bliže, tako umetnica v govoru.
Zelo vesela je umetnica tudi, da si njene angele, ki so večinoma ženskega spola, lahko ogledajo tudi šolarji.
V zahvalo je Elena Bracciolini
domu prosvete v Tinjah podarila sliko, ki je prav tako kot vse druge njene umetnine (okoli petdeset) razstavljena od 1. julija 1997 do 10. avgusta 1997 v času od 8. do 21. ure.
Daniel Košutnik
TISKOVNI SKLAD
Johan Peinig, Sveče 100,-; dr. Tomaž Partl, Mače 100,-; dr. Draga Smolle, Bistrica v Rožu 500,-; Melanija Begusch-Zerzer, Sveče 100,-; Neža Ažnah, Dob pri Pliberku 50,-; Krista Trampusch, Dob Ph Pliberku 100,-; Franc Peinig, Uunaj 1000,-; Marija Kunčič, Podsinja vas 20,-; Johan Krištof, St. Peter 20,-; N. N., Sreje 50,-; Hanzi Bereinig, Reka 40,-; Johan Lederer, Reka 100,-; Anton Isopp, Gorinčiče 50,-; Milka Zwittnig, Kot 100,-; Matilda Lepuschitz, Ravne 00,-; Anton Okorn, Vinogradi 500,-; Mirko Ogris, Drabunaže 100,-; Budolf Urban, Goriče 100,-; dr. Ana Schwarz, Galicija 100,-; Alojz Baumgartner, Bistrica pri St. Jakobu 00,-; dr. Milan Hoja, Št. Jakob 100,-; č. g. Jurij Buch, Št. Jakob 1°0,-; Marija Travar, Kapla ob Dravi 50,-; Lorenz Kert, Dob 50,-; Stanko Čik,_ Libuče 100,-; Peter Uribernik, Žihpolje 50,-; Albert Lesjak, Breg pri Rožeku 100,-; Matevž Kaki, Sp. Jezerce 35,-; Justina Olip, Goriče 50,-; dr. Franc q u1ti, Borovlje 500,-; Valentin Bupic, Goriče 60,-; dr. Vojko Arko, £r9entina 185,-; Janez Snedec, onikva 50,-; Josef Perdacher, Uolbiče 50,-; Martin Rekar, Škofiče b0mag. Ivan Olip, Pliberk 100,-.
Prisrčen Bog lonaj!
REPTILIEN
ŠTEBEN PRI GLOBASNICI
Slovo od Marije Writz
Prav lepa množica ljudi iz fare in od zunaj se je zadnjo nedeljo zbrala pri Gražarju v Štebnu pri Globasnici, da pospremi rajno Marijo Writz, poznano kot Grešnikovo Mico, na poti k zadnjemu počitku na farnem pokopališču. V 87. letu starosti jo je usodna kap iztrgala iz družinske, vaške in farne skupnosti, v okviru katere se je odvijalo vse njeno truda polno življenje.
Od mladih let je bila rajna zelo pridnih rok, delala in pomagala je na domači oziroma bratovi kmetiji pri Orešniku in nato tudi pri Gražarju. Gražarjeve družine si nihče ni mogel predstavljati brez tete Mice, ki je sicer bila samskega stanu in navrh dobra poznavalka ljudi in dogodkov v celotni okolici. Zelo rada je obiskovala slovenske prireditve in podpirala tudi samostojne nastope Slovencev pri volitvah. Slovenska beseda, najsi v obliki časopisov in kjnjig ali radijskih in televizijskih oddaj, ji je bila pot do omike in hkrati primerno razvedrilo.
Nadvse vestno je izpolnjevala svoje verske dolžnosti, se udejstvovala v farni skupnosti in mnogo darovala v dobre namene. Za vse to ji je v imenu skupnosti in Cerkve s prisrčnimi besedami izrekel priznanje in zahvalo žitrajski župnik Valentin Gotthardt, ki je v zastopstvu domačega župnika dekana Petra Stickra ob asistenci dr. Janeza Skuka, župnika iz Sinče vasi, daroval sv. mašo in vodil pogrebne obrede.
Posebno čast sta rajni izkazala moški zbor Franc Leder-Lesičjak (SPD Edinost) in cerkveni zbor pod vodstvom Janeza Petjaka. Pesem „V nebesih sem doma“ je v srcih žalujočih sorodnikov in zbranih pogrebcev potrdila željo, da bi bila rajna Marija Writz deležna bogatega plačila in bila sprejeta v občestvo srečnih v nebesih, kjer naj bi se končno vsi spet srečali.
T	PETEK, 11. julij 18.10-19.00 Kulturna obzorja
A	SOBOTA, 12. julij 18.00-19.00 Od pesmi
T	do pesmi - od srca do srca
E D	NEDELJA, 13. julij 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. Duhovna
	
E	misel (H. Lampichler) 18.00-18.30 „Za vesel konec tedna“
N	PONED., 14. julij 18.10-19.00
V	Kratki stik.
	TOREK, 15. julij
R	18.10-19.00 Otroška oddaja
A	SREDA, 16. julij 18.10-19.00 Glasbena
D ■	mavrica Večerna 21.04-22.00 Glasbena
1	ČETRTEK, 17. julij
U	18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila

K®B@S
NEDELJA,	CT
13. julij 97, 13.30
PONEDELJEK, 14. julij 1997
ORF 2, ob 2.05________
TV SLOVENIJA 1, ob 15.55
Predvidoma s sledečimi
prispevki:
•	Dvojezični napisi: dva zakona, eno nerešeno vprašanje
•	Akademski slikar Valentin Oman razstavlja nova dela v galeriji gradu Porcia v Spittalu ob Dravi
•	Nazaj v planinski raj: električne plotove spet podirajo . . .
•	„Pastirček“ - v planine s kvartetom „A Cappella“ iz Dobrle vasi
•	Alpe-Jadransko povezovanje v turizmu in kulturi
RADIO/TV, PRIREDITVE, OGLASI	■ BBHÜ
Sobota, 12. julij
ŽELEZNA KAPLA
Poletna noč
Čas: ob 20.30 Kraj: pred občinskim kopališčem v Železni Kapli Igra ansambel „Die Jordans“ Prireditelj: SPD Zarja
Nedelja, 13. julij
KORTE
Korško žegnanje Čas: ob 10. uri sv. maša, nato sledi žegnanje pod Lipo
Prireditelj: Farni svet Obirsko in vsi Korčani
Sobota, 19. julij
SETiČE
Maša in pohod na Setiče
Čas: ob 10. uri Prireditelj: DSG Sele Vsi prisrčno vabljeni!
NA GORI
Poletna veselica
Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kokeju na Gori (Gasthof „Karawankenblick“)
Igra: Ansambel „Tonija Harvola“ iz Slovenije Prireditelj: SPD „Zvezda“ v Hodišah
DOBRLA VAS
Koncert - „Solo e pemso-so“ (Sam in zamišljen) Čas: ob 20.30 uri Kraj: v samostanski cerkvi v Dobrli vasi
Izvaja: Ensemble Hortus Musicus
Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi
Nedelja, 20. julij
OBIRSKO
8. mednarodno srečanje harmonikarjev Kraj: pri Jerebu na Obirskem (Schaida)
Čas: ob 14. uri Igra ansambel „Die Jordans“ Nastopajo: Franc Pavlič, Obirsko, Heribert Jordan, Gospa sveta, Alojz Rebernik, Prevalje, Silvia in Hannes Grader, Obersteinwand (Stall), Hubert Krop, Suha., Toni Lakonig, Apače, Harmonikarski orkester, Prevalje in drugi.
Velika razstava harmonik! Prireditelj: Alpski klub Obir
KOMELJ
XVIII. pohod na Komelj in spominska svečanost
Pohodnikom bosta na voljo dve različno dolgi poti, in sicer: za tiste, ki radi in lahko grejo
peš, je zbirno mesto pri Janku Apovniku na Borovju štev. 32. Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti državni meji Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta.
Odhod od tam je ob 9.30 uri
preko Šmarjete do spomenika padlim partizanom na Komelju.
Pot je v eno smer dolga 7 km.
Za tiste, ki ne zmoreje cele poti hoditi peš, je zbirno mesto pri gostilni Pistotnik na Komelju. Pot je dolga 3 km. Odhod od Pistotnika je ob 11.30 uri.
Ob 13. uri je zbirno mesto pri spomeniku za vse pohodnike in za tiste, ki niso prišli peš, nakar bo spominska svečanost. Po spominski svečanosti bo maša, nato družabno srečanje pri Šlibarju.
Za malico in pijačo bo poskrbljeno!
Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu!
Prireditelj: Zveza koroških partizanov - področni odbor Pliberk in Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Pliberku
RADIŠE
Tekma koscev Čas: ob 14. uri Kraj: pri Poderšniku v Spodnjih Rutah Prireditelj: SPD „Radiše“
Ponedeljek, 21. julij
ŠKOCIJAN
6. Škocijanski kulturni dnevi
Koncert „Mladi umetniki“
Čas: ob 20. uri
Kraj: v ljudski šoli v Škocija-
nu
Nastopata: Mädchenterzett Grafenstein in Jauntaler Geigenmusik
Sobota, 26. julij
BILČOVS
Koncert Vaščana pojo ,,Poper in šol“
Cas: ob 20.30 uri Kraj: pir Košarju na Gori Sodelujejo: Staffa Musi -Rosenheim/Bayern,
Trio „Drava“ iz Borovelj Ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli v Bilčovsu.
Ordinacija
dr. Franc Wutti
Borovlje
dopust
od 10. do 27. julija 1997
RAZSTAVE
PODEN
Dokumentacije stare ljudske kulture / projekt univerze v Celovcu Kraj: gostišče Lausegger, pd. pri Ožekarju v Podnu Razstava bo na ogled do 26. oktobra 97
BEGUNJE
Razstava „Grafična umetnost v novi Evropi“ pod skrbstvom Enza di Grazie
Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah
Dela umetnikov iz Češke: Ni-
kolas Axmann, Dušan Cerny, Jiri Mikeska, Petr Stepan Italije: Vittorio Avella, Peppe Ferraro, Giuseppe Maraniello, Santorossi, Franco Vecchiet Slovenije: Klementina Golija, Klavdij Tutta, Martin Avsenik,
Kiar Meško, Maksim Sedej ml. Španije: Carlos Aragon, Transito Del Cerro, Soledad Gomez Nieto, Sergio Gay, Pablo Ransa, Javier Redondo
ŠENTJANŽ V ROŽU
Razstava „Krivi lov v Karavankah“ - etnološka in socialno-zgodovinska razstava
Kraj: v k&k centru
Prireditelj: k&k in SPZ
PLIBERK
Galerija Werner Berg
Galerija je odprta od srede do nedelje 10.-12. ure in od 14.-17. ure.
Torek: od 14.-17. ure (ob ponedeljkih je zaprto) Razstava je odprta do 15. novembra 1997.
\\Q ZVEZA BANK
reg. z. z o. j., Bank und Revisionsverband, reg. Gen. m. b. H., Klagenfurt/Celovec
Razpis delovnega mesta
Za naš šalter iščemo:
•	blagajničarko / blagajnika ter
•	svetovalko / svetovalca za naložbe
Pogoji:
•	zaključena trgovska akademija / gimnazija
•	dobro obvladanje obeh deželnih jezikov
•	obvladanje računalništva
•	morebitna praksa v bančništvu
•	pripravljenost za izobraževanje
Pismene prošnje z življenjepisom pošljite na:
ZVEZA BANK, r.z.z o.j.
Bank und Revisionsverband reg. Gen.m.b.H. 9010 Celovec/Klagenfurt, Paulitschgasse 5-7
KARANJA d.o.o.
Šmartinska 130, 1000 Ljubljana tel.: 00386-61-44 50 17 ali 0664-33 77 287 fax: 00386-61-1402146
Vaš zastopnik športne konfekcije in opreme v SLOVENIJI
PRODAM
zelo lepo zemljišče
neposredno ob Hodiškem jezeru (2.817 rrr, 51 tekočih metrov jezerske obale)
Informacije:
0 42 73 / 23 70 ali 0 42 28 / 22 25

NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajate! društvo „Narodni svet koroških Slovencev'*, ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 C? lovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo1 mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silv® Kumer (namestnik glavnega urednika), Franj-Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi' 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. TisK-Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-DaS' sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIH izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Nas tednik, 10,-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Ce; lovec; telefon uredništva, uprave in oglasnegj oddelka; 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,"j Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870.' šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamez^ številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT.
PRIREDITVE, PISMO BRALCA
RAZNO
letovanje otrok v POREČ
Obmorski počitniški center od 16. do 26 julija 1997
Cena za 11 -dnevno bivanje znaša 3000,-šilingov. Nudimo prostore za bivanje, dnevno štiri obroke hrane, za vsakih 10 do 12 otrok vzgojitelja, prevoz iz Celovca v Poreč in nazaj, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnišnico.
Prijavite se lahko pri Zvezi slovenskih žena (Milka Kokot), telefon. 0463/514300-4
planinski izlet
dne 12. in 13. julija 1997
na Laserzwand (2.614 m), Lienški Dolomiti
odhod oz. zbirališče 12. 7. 1997, ob 13. uri pri Pušniku v Ločah Peljali se bomo z osebnimi avtomobili do Dolomitenhiitte na višini 1620 m (cestnina!), nato pribl. 2-3 ure pešpoti do Karlsbaderhütte (2260 m), kjer sta na voljo dve poti:
~ lahka pot za manj vajene planince ~ bolj zanimiva, zahtevna pot „Rudi Ellerweg“
Skupni večer v koči - tam prespimo (nujno spalno vrečo). 13. 7.1997 se povzpnemo na goro Laserzwand in se vrnemo v Dolomitenhütte (vzpon pribl. 2 uri, od vrha nazaj do koče pribl. 4 ure) Oprema: planinski čevlji, kapa ali klobuk, vetrovka
Prijave: do 1.7. 1997; tel. 0 42 54 / 43 29 (Lesjak)
Prireditelja: Slovensko planinsko društvo, SPD „Jepa Baško jezero“
Slovenska prosvetna zveza objavlja razpis za
likovno kolonijo mladih
v Monoštru (Szengotthard v Porabju na Madžarskem) od 24. do 30. avgusta 1997 za otroke med 9. in 15. letom Število prijav je omejeno.
Upoštevali jih bomo po vrstnem redu. Prijave: SPZ, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec (tel. 0463/514300-20, fax: 0463/514300-71
REBRCA
Teden mladih umetnikov
Kraj: v Mladinskem centru na Rebrci
Čas: od 28. julija do 2. avgusta 1997
in zaradi velikega povpraševanja še
en teden in sicer od 4. do 9. avgusta
1997
Ker je število omejeno, prosimo, da se čimprem prijavite pri Krščanski kulturni zvezi, 10.-Oktober-Str. 25, 9020 Celovec, tel.: 0463/516243-22. * •
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) vabi na
„Poletno fešto na kmetiji“
(občni zbor KIS)
Kje: na kmetiji Potočnik, Mokrije pri Dobrli vasi
Kdaj: nedelja, 20. julij 97, od 10. do 16. ure
Kaj vas čaka:
•	ogled Potočnikove kmetije
-	hlev za prosto rejo živali
-	klavnica in predelavnica za meso
-	prodajalnica, moštotoč
•	občni zbor:
-	poročila
-	volitev predsednika in odbora
•	kosilo, družabno srečanje in zabavna glasba (pujsek na žaru, jagnje na žaru, solate, pijače)
Višek poletne kmečke fešte pa bo
•	pokuševanje in ocenjevanje kmečkih salam (vsak/a udeleženec/ka lahko sodeluje)
•	podelitev nagrade:
„kralj/kraljica južnokoroških kmečkih salam“
•	Po pozdravnem prigrizku in pozdravni pijači Vas vodita ga. Ulli Potočnik in g. Peter Potočnik po njihovi kmetiji. Otroci bodo oskrbljeni!
•	Proizvajalci salam pozor!
Prinesite s seboj Vaše salame! Najboljše proizvajalce čaka velika podelitev nagrade.
Vabimo vse prijatelje KIS z družinami na družabno srečanje!
Da ne bo zmanjkalo kosila in pijače, Vas vljudno prosimo za prijavo!
(Tel. KIS: 0463/54864)
w tomIki
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
od sobote, 12. julija, od 9. ure, do nedelje, 13. julija, do 13. ure
Tečaj za fotografiranje Voditelj: Peter Schreiner
od sobote, 12. julija, od 14.30 ure, do nedelje, 13. julija, do 16.30 ure
Priprava na zakon, nem. Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik
Voditelj: Jože Kopeinig
od sobote, 12. julija, od 18. ure do sobote, 19. julija, do 13. ure Slovenske počitnice Vodita: Simona Dečko in Ksenija Vidič
od sobote, 12. julija, od 18. ure do sobote, 19. julija, do 13. ure
Feriae Latinae - Latinske počitnice
Vodita: mag. Michael Huber in p. mag. Christian Brandstätter OC
od sobote, 19. julija, od 9. ure do sobote, 26. julija, do 13.ure
Slikanje Ikon
Vodita: mag. Silva Deskoski in mag. Ljubčko Deskoski
v nedeljo, 20. julija
Ekskursija za čebelarke in čebelarje „Kako čebelarijo v Sloveniji“
Vodita: čebelar Anton Rozmann in dir. Mirko Srienc
od ponedeljka, 21. julija, od 9. ure do peteka, 25. julija, do 17. ure
Teen Staro - program za naravno urejevanje spočetij Voditeljica: dr. med. Hanna Klaus
v ponedeljek, 11. avgusta ob 20. uri
Odprtje razstave Haralda Meindla
Razstava je odprta do 29. septembra 1997
ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA 1997:
od nedelje, 17. avgusta, do sobote, 23. avgusta 1997
Izobraževalno potovanje v Švico Voditelj: dr. Johann Sturm, Linz
od petka, 12. septembra do nedelje, 14. septembra
Izobraževalno potovanje na Dunaj Spremljevalka: Heide Maria Hoffmann
Schubertova maša Zahvala KKZ
Krščanska kulturna zveza se ob izredno uspelem koncertu „Schubertove maše v Es-duru“ zahvaljuje dirigentu in gonilni sili mag. Stanku Polzer-ju za potrpežljivost in požrtvovalnost, za organizacijsko pomoč, ter za izvedbo koncerta. Prav posebna zahvala pevkam in pevcem zborov „Danica“ iz Št. Primoža, „Peca“ iz Globasnice in „Gorotan" iz Šmihela, ki so v ta projekt vložili veliko časa, truda, dela in potrpežljivosti.
Zahvala velja tudi vsem krajevnim društvom, farnim skupnostim in župnikom v Ločah, v Št. Primožu, na Prevaljah, v Šmihelu, v Ljubljani, v Borovljah, da so sprejeli ponudbo in so nam organizacijsko bili v veliko pomoč.
Občinam Bekštanj, Bistrica, Škocijan, Borovlje in občinskim odbornikom Eriki Wrolich, Andreju Wakounigu ter Francu Starzu velja zahvala za ves trud in finančno pomoč. Hvala Jošku Kertu, ki je samostojno organiziral koncert v Prevaljah, ter Uradu za Slovence v zamejstvu in zdomstvu državni sekretarki ge. Mihaeli Logar, ki je v celoti podprl koncert v Ljubljani.
Hvala tudi vsem, ki so nas v katerikoli obliki podprli in s tem omogočili koncert.
Krščanska kulturna zveza
PISMO BRALCA
Moje pripombe h komentarju »Dosledno proti EL“
(NT 23)
Dragi glavni urednik Janko Kulmesch!
Kot bralec in naročnik »Našega tednika“ (prej Kronika) od prvih dni in funkcionar ene od samostojnih list, sem se po dolgem le opogumil, tebi 'n tvojemu časopisu napisati Pismo bralca. Opogumil zaradi tega, ker je pri meni „mera polna“. To kar ti v zgoraj omenje-
nem komentarju pišeš, je polno polresnic, neresnic in podlih podtikavanj. Če bi moral k vsemu temu zavzeti stališče, mi gotovo dolgega pisma v NT zaradi prostorskih težav ne bi objavil. Zato te vabim na glaž -ali dva - dobrega vina, da se „popravhava“.
Dovoli mi, da zavzamem tudi stališče k poročanju o konzularni depeši (NT 23). Kot odgovorni urednik bi moral imeti že malo diplomatske spretnosti in preprečiti, da kaj takega ne objavi. Bo že res, da nova demokratična Slovenija po letu 1991
ni imela dosti diplomatov, ki niso bili izobraženi v času eno-umija. Zato so novi vladarji poslali na ta mesta (konzulate) najbrž strankarske pripadnike. Jaz si ne morem predstavljati, kako morejo priti tako tajne diplomatske depeše v javnost (ja nisi hotel škodovati generalnemu konzulu?) K vsebni te depeše pa se vprašam, kako more v tem kratkem času, ko je med nami, gospod generalni konzul že natančno vedeti, kaj nam koroškim Slovencem škodi in kaj koristi, ko pa je vse dolgotrajni zgodovinski razvoj. Načelne pozicije obeh osrednjih organizacij se ja niso spremenile. NSKSje po predsedniku dr. V. Inzku (ki je tedaj bil
tudi za integracijo v ÖVP) spremenil politiko in ni za vključevanje v stranke. ZSO pa ima v svoji politiki skozi isto pot. Kaj je na tem tako napačnega, da je sedaj vsak NT ena sama propagandna litanija proti ZSO in njenemu predsedniku?
Dragi glavni urednik, politična situacija med koroškimi Slovenci je stabilna. S propagandnimi tiradami bosta ti in NSKS z NT dosegla samo še večjo frustracijo med nami, mogoče tudi odpoved tega propagandnega lista peščice funkcionarjev NSKS-a.
Hanzi Weiss Šentjanž
14
Sport
ODBOJKA_________________
Dob v evropskem pokalu proti ekipi iz Bosne
Kakor znano, se je dob-Ijanska odbojkarska ekipa v minuli sezoni kvalificirala za evropski pokal. Njih nasprotnik v prvem krogu (1. oz. 8. novembra) prihaja iz Bosne - Bosna Kalasija - in je povsem nepoznana ekipa, saj v preteklih letih ni bila zastopana v kakršnih koli mednarodnih tekmovanjih. Sekcijski vodja Micheu: „Z ekipo skušamo priti čimprej v kontakt, kajti radi bi jim odkupili pravico tekme v domači dvorani, tako da bi bili obe tekmi pri nas na Koroškem - v Wolfs-bergu. Tam bomo v prihodnji sezoni odigrali tudi največji del naših prvenstvenih tekem. Žal pa po telefonu skorajda ni možno priti v Bosno,“ pravi Micheu. Ker se je legionar Alan Adžovič vrnil v Bosno (prej je igral dve leti v Dobu), skušajo Dobljani preko njega priti do osnovnih informacij kluba. „Mogoče Adžovič igra sedaj celo pri tem klubu," pravi Micheu.
Novi igralci, vseka
kor čaka Dobljane v tej zadevi mnogo dela, prav tako pri iskanju glavnega sponzorja, kajti Puntigammer je s koncem minule sezone ukinil glavno sponzorstvo. Prav zaradi tega so morali Dobljani oddati Visnapoua, katerega si v trenutnem denarnem položaju vsekakor ne morejo več privoščiti. Prav tako so zapustili klub Adžovič, Gressmann, Schaumber-ger, Mürzl in Harnisch. Od stare ekipe so torej preostali le še Micheu, Mlakar in Reiter. Toda vodstvo kluba je v glavnem že zaključilo transfere, kajti pridobilo je kar štiri nove igralce, med drugim tudi dva legionarja iz Slovenije: Ožbalta Žmagaja (Ravne) in Teja Toreja (Wolfs-berg/Ravne), ki naj bi prevzel nalogo podajača. Poleg njiju je iz Štajerske prišel še 19-letni Helmut Hirner, eden najperspektivnih odbojkarjev v Avstriji, za katerega se je potegoval tudi Donau-kraft. Četrta okrepitev pa je Robert Neukirchner iz Gradca. Kader bo dopolnil še mladi Miha Koselj, ki je v minuli sezoni igral v drugi ekipe Dobljanov. Pričetek priprav za novo sezono bo 9. ali 10. avgusta.
Franc Sadjak
BOKS
Franc Wieser premagal Ivanušca
Koroška boksarska reprezentanca je podlegla s 4:8 proti mešani ekipi iz Ljubljane in Kranja.
Hotel Jelen v Kranju je bil prizorišče primerjalnega tekmovanja med koroško boksarsko reprezentanco in mešano ekipo treh klubov iz Ljubljane in Kranja. Bojevalo se je šest športnikov vsake ekipe v raznih kategorijah. Koroško reprezentanco je seveda zastopal tudi Franci Wieser, eden najboljših boksarjev v Avstriji. Njegov nastop je bil kakor po navadi uspešen, kajti jasno je po točkah (vsi trije sodniki so mu dali prednost točke) premagal Ljubljančana Boštjana Ivanušca. V prvem krogu boja je moral Wiserjev nasprotnik (po izredno močnem udarcu) celo na tla ter bil blizu
KO. Vsekakor je bil Wieser z nastopom v Kranju zelo zadovoljen, saj se je predstavil z zelo zbranim in zrelim bojem. To so nenazadnje odobrili tudi odgovorni prireditve, saj so ga odlikovali za najboljšega tujega boksarja večera. Wieser: „Takšna pohvala daje moč za prihodnje boje!“
Ostali zastopniki koroške reprezentance pa so razen Siegfrieda Steinerja, ki je dobil boj po diskvalifikaciji nasprotnika, več ali manj popolnoma razočarali. To potrjuje tudi izid tekme, ki se je glasil 8:4
za domačine.
Sedaj se Franc Wieser že pripravlja na naslednjo primerjalno tekmovanje, ki bo 26. julija v Lig-nanu v Italiji. Tam bo koroška reprezentanca (šest tekmovalcev) nastopila proti tamkajšnji reprezentanci. „Cilj, ki sem si ga letos postavil, je, da ostanem celo leto neporažen. Prav zaradi tega se na vsak boj pripravljam zelo intenzivno in zbrano. Tako tudi n> prihodnjega,“ pravi samozavesten Franc Wieser.
F. S.
SAK je tekmoval s 14 ekipami naraščaja
Konec minulega tedna je tudi naraščaj SAK zaključil prvi del prvenstva. SAK je letos tekmoval z rekordnim številom ekip (14) na koroškem prvenstvu. S tem je imel SAK od vseh koroških klubov največ ekip in seveda tudi nogometašev, ki jih je v centrih Pliberk, Šentprimož in Celovec nad 150. Vodja naraščaja SAK Silvo Kumer je s potekom letošnjega prvenstva v celoti zadovoljen. Pravi, da se bo kakovost dela z naraščajem v prihodnje nadalje izboljševala in dosegla tako ravan, da bo SAK za člansko ekipo kaj kmalu lahko črpal skoraj samo iz lastnega naraščaja.
U 18-JUNIORJI
Trener Janko Woschitz igra v soboto, 12. junija 1997, (18.30) s svojo ekipo zadnjo tekmo v Gmündu. Če nastopi ekipa v popolni postavi, ji verjetno na Koroškem nihče ni kos v tej starosti skupini.
CENTER PLIBERK
Vse ekipe v jakostni skupini
Ekipe U 16 (trener M. Mičevič), U 14 (trener S. Kumer) in U 12 (trener B. Olip) so se kvalificirale za tekmovanje v jakostni skupini (pričetek tekem je že 17. avgusta). Rezultati
Igralci ekipe SAK U 18 s trenerjem Jankom Woschitzem.
dela v centru SAK v Pliberku so bili tudi letos spet odlični, saj je bil SAK kljub močni konkurenci (Velikovec) v celoti v Podjuni najboljši klub. Center SAK Pliberk je tekmoval s šestimi ekipami (2 x L) 8, U 10, U 12, U 14 in U 16).
■ Zadnji krog: SAK U 14 - Št. Pavel 0:3 (prvi poraz po dveh letih na domačih tleh), Železna Kapla U 12 - SAK 0:15 (Olip 5, Partl 4, Riedl 4, Klösch).
CENTER CELOVEC
Zelo obetavna sezona
Letos je uspelo SAK tudi v Celovcu nastopiti v vseh starostnih kategorijah (U 8, U 10, U 12, U 14, in U 16). Za jakostno skupino se od teh ekip sicer še nobena ni kvalificirala, manjkalo pa ni veliko. Zato je upan-
je upravičeno, da bo tudi v Celovcu že kmalu center SAK tako močan, da se bo lahko kosal z najboljšimi na Koroškem.
■ Zadnji krog: Hodiše U 12-SAK 4:5
CENTER ŠENTPRIMOŽ
Doslej najboljša sezona
Vodja centra SAK Šentprimož Karl Kulmesch je pretekli petek z velikim ponosom vabil na sezonski zaključek, saj sta njegovi dve ekipi (U8 in U 10) zaključili prvi del z najboljšim rezultatom v štiriletni zgodovini centra. U 8 je osvojila prvo mesto v svoji skupini, U 10 (trener P. Štekl) pa zaseda odlično 3. mesto v Podjunski skupini, le nekaj točk za SAK/Pliberk in letos odličnimi Glo-bašani.
Šport
NOVI TRENER SAK ZADOVOLJEN S POTEKOM PRIPRAV
Tellian: „Vzbuditi in ustvariti nekdanjo klubsko evforijo“
SAK in FC Austria/VSV v boju za nekatere igralce VSV, ki so pred nedavnim sicer podpisali za FC Austrio/VSV, a bi rajši igrali za SAK.
Priprave na novo sezono tečejo pri SAK s polno paro. Novi trener Reinhard Tellian (47) je igralcem naložil naporen in obširen ter predvsem raznolik načrt treningov. Tako se ekipa pogosto odpravi v športni center ob Baškem jezeru, kjer izkorišča tamkajšnjo okolico, bodisi primerne steze v gozdu za tek na 'i vzdržljivost, jezero za plavanje, ; Priseben prostor za krepitev s mišic idr. Konec tega tedna se
0	‘tedo nogometaši SAK odpravili e f13 kratke priprave na Rebrco, v Ner sta v soboto (v Železni Ka-
1	Pl') načrtovani tekmi proti Želez-11 ni Kapli (ob 18. uri) in Dobrli vasi . j?13 19- uri), torej polčasa, podal-’■ Jsana na uro.
Vsekakor je novi trener „Rein-ke" Tellian s potekom priprav in Predvsem s prizadevnostjo igralcev zelo zadovoljen. „Videti je, da vlečejo vsi za eno vrv," pravi Tellian, ki je na svoji trenerski Poti doživel višek v minuli sezoni z VSV. Ekipa je namreč od zad-nj'h 17 tekem podlegla le enkrat ter se predstavila predvsem tak-t'cno zrelo. Tellian je pričel s trenerskim delom v Mostiču (ekipo je iz 1. razreda peljal v koroško '9°). ga nadaljeval v Dobrli vasi, nato vodil Trg in Treibach,
na-
zadnje pa VSV. Njegovi cilji pri SAK? „Žopet vzbuditi oz. ustvariti evforijo, kakršna je bila pred nekaj leti pri tem klubu,“ pravi Tellian. In kako se bo predstavila ekipa pod njegovim vodstvom? „Predvsem samozavestno in borbeno. Poleg tega se ekipa vsekakor ne bo predstavila s kompliciranim načinom igre. Nosilci igre pa naj bi bili tako imenovani izkušeni igralci, kot sta to Lojze in Marjan Sadjak ter Dinko Vrabac.“ In kdaj bo generalka za prvenstvo? „Na prvi pokalni tekmi proti Mariji na Zilji,“ pravi „Reinke“, čigar osnovno načelo v nogometu se glasi: „Le igralci, ki z veseljem igrajo nogomet, so tudi ekipno uspešni!“
Novi igralci. Kar zadeva okrepitve SAK, je trenutno še mnogo nejasno. Trenutno edino nova pri SAK sta le 23-letni Günther Kircher iz Šentvida in legionar Dinko Vrabac (če bo zdravniški pregled zadovoljiv). Nekateri drugi, kot na primer Roy, Koreimann, Kudler, Malleg, Dietrichsteiner in Werdenig bi sicer radi igrali za SAK, toda „vseh seveda ne moremo vzeti,“ pravi odgovorni za nove igralce pri SAK Jurij Perč. Čisto na vrhu liste želja SAK je seveda napa-
Trener SAK „Reinke“ Tellian
daleč Harald Kudler, ki pa je podpisal tudi za FC Austrio/ VSV. Prav tako vratar Dietrichsteiner in Roy. Kako se bo zadeva iztekla oz. kje bodo ti igralci definitivno smeli igrati, pa je nejasno. Vsekakor se FC Austria/VSV sklicuje na nedavni podpis pogodb teh igralcev. V teh dneh je vabljen na trening SAK tudi igralec I. slovenske nogometne lige Ibramovič (Primorje), toda ta transfer je prej „neverjeten kakor obratno“, pravi Perč. Vsekakor naj bi do sobote bili vsi transferji, tako ali tako, urejeni.	F. S.
TEKMOVALNI NAČRT ZA SEZONO 97/98 V REGIONALNI LIGI (jesenski del prvenstva)
T krog (9./10. 8. 97): SAK - Rapid Lienz, Voitsberg - WAC, Gratkorn - Flavia Solva, Pöllau - FC Austria/VSV, Grieskirchen - Rohrbach, Leibnitz -St. Florian, Zeltweg - Pliberk;
2-	krog (16./17. 8. 97): Rohrbach -SAK, WAC - Pliberk, St. Florian - Zelt-weg, Rapid Lienz - Leibnitz, FC Aus-tria/VSV - Grieskirchen, Flavia Solva -Pöllau, Voitsberg - Gratkorn;
3-	krog (23.Z24. 8. 97): SAK - FC Austria/VSV, Gratkorn - WAC, Pöllau -voitsberg, Grieskirchen - Flavia Solva, Leibnitz - Rohrbach, Zeltweg -Rapid Lienz, Pliberk - St. Florian;
4-	krog (30./31. 8. 97): Flavia Solva -SAK, WAC - St. Florian, Rapid Lienz -Pliberk, Rohrbach - Zeltweg, FC Aus-tria/VSV - Leibnitz, Voitsberg - Grieskirchen, Gratkorn - Pöllau;
5-	krog (6./7. 9. 97): SAK - Voitsberg, Pöllau - WAC, Grieskirchen - Grat-
korn, Leibnitz - Flavia Solva, Zeltweg - FC Austria/VSV, Pliberk - Rohrbach, St. Florian - Rapid Lienz;
6.	krog (13./14. 9. 97): Gratkorn - SAK, WAC - Rapid Lienz, Rohrbach - St. Florian, FC Austria/VSV - Pliberk, Flavia Solva - Zeltweg, Voitsberg - Leibnitz, Pöllau - Grieskirchen;
7.	krog (20./21. 9. 97): SAK - Pöllau, Grieskirchen - WAC, Leibnitz - Gratkorn, Zeltweg - Voitsberg, Pliberk -Flavia Solva, St. Florian - FC Austria/VSV, Rapid Lienz - Rohrbach;
8.	krog (27./2S. 9. 97): Grieskirchen -SAK, WAC - Rohrbach, FC Austria/ VSV - Rapid Lienz, Flavia Solva - St. Florian, Voitsberg - Pliberk, Gratkorn -Zeltweg, Pöllau - Leibnitz;
9.	krog (4./5. 10. 97): SAK - WAC, Leibnitz - Grieskirchen, Zeltweg - Pöllau, Pliberk - Gratkorn, St. Florian -Voitsberg, Rapid Lienz - Flavia Solva,
Rohrbach - FC Austria/VSV;
10.	krog (11./12. 10. 97): SAK - Leibnitz, WAC - FC Austria/VSV, Flavia Solva - Rohrbach, Voitsberg - Rapid Lienz, Gratkorn - St. Florian, Pöllau -Pliberk, Grieskirchen - Zeltweg;
11.	krog (18./19. 10. 97): Zeltweg -SAK, Leibnitz - WAC, Pliberk - Grieskirchen, St. Florian - Pöllau, Rapid Lienz - Gratkorn, Rohrbach - Voitsberg, FC Austria/VSV - Flavia Solva;
12.	krog (2S./26. 10. 97): SAK - Pliberk, WAC - Flavia Solva, Voitsberg -FC Austria/VSV, Gratkorn - Rohrbach, Pöllau - Rapid Lienz, Grieskirchen - St. Florian, Leibnitz - Zeltweg;
13.	krog (1./2. 11. 97): St. Florian -SAK, Zeltweg - WAC, Pliberk - Leibnitz, Rapid Lienz - Grieskirchen, Rohrbach - Pöllau, FC Austria/VSV -Gratkorn, Flavia - Voitsberg;
Prvenstvo se nadaljuje 21 ./22. 3.98
Globasnica - Ker je Erwin Galo
dal prednost Žitari vasi, iščejo Globašani še režiserja. Ni izključeno, da bo tudi v 1. razredu vodil režijo legionar Franc Hren, ki sicer ni več najmlajši, toda še vedno odličen nogometaš. Zanimanje kaže ekipa trenerja Wölbla za Manfreda Nabernika (Pliberk) in Reinharda Grobelnika (Žvabek). Toda transferni vrtiljak se bo v Globasnici prav zavrtel šele, ko se bo Wölbl vrnil z dopusta.
Šmihel - Šmihelčanom grozi odhod dveh ključnih igralcev. Vratar Robert Leitgeb se pogaja z Železno Kaplo, napadalec Walter Motschilnik pa že trenira v Pliberku. Lojze Kužnik: „Noben transfer še ni izpeljan.“ Izpeljan pa je vsekakor transfer legionarja Kristijana Švaba (Korotan Prevalje), ki naj bi v prihodnji sezoni vodil režijo.
Sele - Novi trener v Selah je Mirko Wieser (prej DSG Borovlje), ki naj bi skrbel za nov veter na stadionu pod Košuto. Ker vratar Erich Draže želi zapustiti klub, so Selani pridobili mladega perspektivnega vratarja z Obirske-ga Mihija Oražeta (SAK II). Vodstvo kluba pa se pogaja še z nekaterimi igralci kluba DSG Borovlje, ki želijo igrati v Selah. Tudi legionar naj bi prišel iz te ekipe.
SVG PLIBERK
Miklau ostane, tudi odhod Höllerja še ni zagotovljen
FC Austria/VSV, SAK in WAC so se potegovali za nevarnega napadalca Roberta Miklaua, toda zopet je dal prednost Pliberku. Njegove odločitve še posebej vesel je bil trener Polanz, saj je Miklau pogosto v stanju sam odločiti tekme. Kar zadeva nove igralce, je trenutno stoodstoten le transfer Thomasa Brežine (Austria). Pogajanja pa še tečejo z vratarjem Christianom Sla-manigom (Velikovec), Walter-jem Motschilnikom (Šmihel) in Hannesom Piukom (Ruda), ki je že v minuli sezoni igral v Pliberku. Poleg tega sta na preizkušnji dva legionarja. Dokončno klub zapustil trenutno še ni nihče, torej tudi Thomas Koller ne, za katerega kaže zanimanje FC Austria/VSV. Polanz: „Še ni odločeno, če mu bodo odgovorni sploh odobrili menjavo kluba!"
V soboto igrajo Pliberčani pripravljalno tekmo proti Šentand-ražu (na tujem ob 18.30).
Škof Kapellari imenovan za svetovalca
Papež Janez Pavel II. je škofa dr. Egona Kapellarija imenoval za konzultorja (svetovalca) Papeške komisije za kulturne dobrine Cerkve. Imenovanje škofa Kapellarija je povezano z njegovo funkcijo kulturnega referenta Avstrijske škofovske konference. Iskreno čestitamo!
OSEBE & DOGODKI
Moštvo Zveze Bank, ki jo sestavljajo sodelavci Posojilnic-Bank, in Zveze Bank s predsednico obratnega
sveta mag. Borstner.
Zveza Bank je avstrijski prvak. Pred nedavnim je Zveza Bank priredila nogometni turnir za deželne centrale Raiffeisen-Bank v Šmihelu pri Pliberku. Sodelovale so ekipe Raiffeisenlandesbank iz Koroške, Tirolske, Tirolske, Štajerske, Nižje Avstrije/Dunaj ter Zveza Bank. Skupno je nastopilo nad 70 nogometašev. Vsaka ekipa proti vsaki se je glasil način turnirja, pri katerem so ob koncu s prednostjo šestih točk osvojili nalov avstrijskega prvaka nogometaši Zveze Bank. Poleg tega je bil imenovan za najboljšega igralca turnirja Erwin Galo, prav tako član Zveze Bank. Nagrade zmagovalcem sta v gostilni Mochoritsch v Rikarji vasi podelila predsednik RLB Koroška mag. V. Thurn-Valsassina in poslovodja Zveze Bank dipl. trg. J. Nabernik. Uvrstitev ekip: 1. Zveza Bank Celovec 12 točk, 2. RLB Tirolska 6, 3. RLB Koroška 6, 4. RLB Štajersla 3, 5. RLB Nižja Avstrija/Dunaj 3.
GLAS IZ LJUDSTVA
FRLOŽEV LUKA
Slovenski ministrski predsednik, pardon, premier, doktor Janez Drnovšek je hudo razočaran, ker Slovenije niso sprejeli v tem krogu v NATO. Naj bo razočaran, a ne zaradi Američanov, marveč zaradi sebe in svoje politike. Kot nekdanji predsednik komunistične Jugoslavije ni najboljša narodna reklama za Slovenijo, kakor tudi ne predsednik Milan Kučan, njega dni predsednik Zveze komunistov Slovenije (pod njegovim oblastovanjem so zaprli in obsodili četverico okoli Janeza Janše).
Boroveljski občinski svet je večinsko odklonil dvojezično skupino v otroškem vrtcu (prijav je bilo 49). Je li to že eden od tistih „zaupanje ustvarjajočih ukrepov", katere zahteva predsednik sosveta za koroške Slovence?
Glasbeni virtuozi
Wolfgang Puschnig v gosteh Mohorjeve založbe
Wolfgang Puschnig je saksofonist, ki ga pozna domala vsak ljubitelj jazzovske glasbe. V četrtek, 26. junija, je na povabilo Mohorjeve založbe očaral - s skupino A Real Quartett - svoje oboževalce, ki so se v lepem številu zbrali na dvorišču Mohorjeve. Navzoči so bili tudi sodelujoči za nagrado Ingrid Bachmann, na žalost pa je bilo slovenskih udeležencev bore malo. Njim, kakor vse ostalim ljubiteljem jazza, ki se niso odzvali povabilu Mo-
horjeve založbe, je lahko zelo žal, tisti, ki so se udeležili Koncerta pod milim nebom, pa so zato toliko bolj uživali. Vodji Mohorjeve založbe Dl Kattnigu velja vso prizanje za organizacijo koncerta.
P. s.: V skupini „A. R. 4“ je sodeloval tudi naš rojak Emil Krištof (tolkala). Nevtralni obiskovalci so ugotovili, da v svoji glasbeni spretnosti sploh ne zaostaja za velikim mojstrom Puschnigom.
Slavko Avsenik odličen promotor Slovenije
Avsenikova družina je znana po tem, da pišejo besedo umetnost z velikimi črkami. Mirne vesti lahko zabeležimo, da je njihov dom Pri Jožovcu v Begunjah postal pravi center domače glasbe, pa tudi likovne umetnosti. V hišni galeriji (zanjo imata glavne zasluge žena Slavka Avsenika, Brigita, in sin Martin) prirejajo redne razstave, sin Slavko ml. velja kot priznan komponist mdr. filmske glasbe, medtem ko je v do-
mači gostilni poskrbljeno za vrtni s ko domačo glasbo. Še posel atraktivna je nova večnamens dvorana, ki „špila vse štikelce". Pol tega je sin Grega ustanovil lasten 3 sambel, ki že danes šteje med n bolj zanimive v Sloveniji. Legen narodnozabavne glasbe in virtuj Slavko Avsenik st. pa spet večkj prime za svojo ljubljeno harmonika kot odličen promotor Slovenije raz« seli domače in tuje goste.
Saksofonist Puschnig s skupino A Real Quartett. Foto: Elisabeth Peutz
Legenda narodnozabavne glasbe - Slavko Avsenik.
Foto NT/F«