IZ O»I V O»I Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 6 Intervju/1.22 Tita Porenta IzvleËek Doc. dr. Naπko Kriænar, vodja Avdiovizualnega laboratorija na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (AVL ZRC SAZU) je novembra 2004 prejel najviπje slovensko etnoloπko priznanje, Murkovo nagrado za leto 2003. Nagrado je prejel za zaokroæen vrhun- ski znanstveni opus oz. za izredne doseæke na podroËju etnoloπkega znanstvenega filma in vizualnih raziskav. Ob tej priloænosti sta se sogovornika v pogovoru dotak- nila glavnih podroËij dela nagrajenca, od prvih muzejskih izkuπenj v Goriπkem muzeju, preko aktivnega Ëlanstva v Slovenskem etnoloπkem druπtvu, do sploπnega druæbenega angaæiranja in delovanja v lokalnem okolju. RazliËne teme pa povezuje rdeËa nit ‡ vizualne raziskave in ozadja vseh aktivnostih in prizadevanj za uveljavitev znanstvenega filma kot znanstvene kategorije. Abstract The assistant professor Naπko Kriænar, Ph.D., the head of the Audiovisual Laboratory at the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (AVL ZRC SAZU), was awarded the highest Slovene ethnological prize in November 2004, the Murko prize for the year 2003. He received the prize for his scientific opus and flfor his excel- lent achievements in the field of the ethnological scientific film and visual research« respectively. On this occasion the interviewer and the interviewee spoke about the main research fields of Kriænar, from his first experience in the regional Goriπka Museum, his active membership in the Slovene Ethnological Society, to his general social engage- ment and activities in the local environment. However, there is a connection between these topics ‡ the visual research and the background of all activities and endeavours for the recognition of a scientific film as a scientific category. flNOBENE POTREBE NI VE», DA BI SE U»ILI SAMO NA SVOJIH NAPAKAH!« IZ O»I V O»I Z DOC. DR. NA©KOM KRIÆNARJEM, MURKOVIM NAGRAJENCEM ZA LETO 2003 Kot dolgoletni urednik flGlasnika SED« ste leta 2003 ob predaji uredniπkih poslov posebej poudarili pomen objavljanja intervjujev. Prav tako so intervjuji znaËilni za flGlasnike« med vaπim urednikovanjem. Kakπen pomen dajete tako imenovanemu novinarskemu oz. publicistiËnemu æanru, v katerem naj bi se zdruæili funkciji informiranja in analize obravnavane tematike skozi vpraπanja in odgovore? Kaj priËakujete od intervjujancev, kako ste se vi lotevali intervjuja s kolegi? Moje pojmovanje intervjuja izhaja iz etnoloπke, ne iz æurnalis- tiËne prakse. Gre za izjave ljudi na terenu, ki jih raziskovalec prenese v besedilo ali predstavi v kakem drugem mediju, zlasti v filmu. Neposredno izjavljanje ljudi je po izumu zvoËnega filma glavna prednost etnografskega filma in vizualne etnografije. Danes je naπ vizualni medij predvsem digitalna vizualna tehnologija in spremljajoËi veËpredstavitveni mediji, kjer je πe veË moænosti za gibËno beleæenje izjav. Z vkljuËevanjem æivih izjav ljudi bodisi v tekst bodisi v film doseæemo refleksivni uËinek, ki ublaæi subjektivni vidik raziskovalca in omogoËa gledalcu, da se sam opredeli do vsebine. Pravimo, da med gledalcem in informatorjem, ki na ekranu neposredno nagovarja gledalca, ni nobenega posrednika. Pri Doc. dr. Naπko Kriænar. Iz arhiva AVL. IZ O»I V O»IGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 7 vsakem drugem naËinu predstavitve tematike pa so med njima intervencije pisca, urednika, lektorja, prevajalca, v avtorskem filmu tudi snemalca, montaæerja itd. Pa tudi sicer imam rad intervjuje. V raznih revijah ali v Sobot- ni prilogi Ëasopisa Delo preberem najprej intervjuje. Branje intervjuja se mi zdi kot tiho prisostvovanje dialogu dveh ljudi, ki te zanimata. Moj prvi novinarski prispevek v zgodnjih πtudentskih letih je bil intervju za Gorenjski glas z znanim kranjskim urbanistom. Kakovost intervjuja je odvisna tudi od tehnike intervjuvanja. Velika razlika je med intervjujem v æivo in med dopisnim intervjujem. Prvi je lahko jezikovno bolj slikovit in dinamiËen, drugi pa bolj poglobljen, ker ima intervjuvanec veË priloænosti za natanËno odgovarjanje. Meni bolj ustreza dopisni intervju. Kot πtevilni ljudje tudi jaz malo otrpnem pred mikrofonom in mi je pozneje, lahko πele Ëez veË dni, æal za zamujeno priloænost. Slaba stran posnetih intervjujev je teæava pri tran- skribiranju, saj pogovor navadno poteka v pogovornem jeziku ali celo v nareËju. Navajanje izjav v pogovornem jeziku pri etnoloπkih objavah ni problematiËno, v javnih medijih pa je. Med urednikovanjem Glasnika SED sem objavil nekaj pogo- vorov z znanimi slovenskimi etnologi, ki sem jih prej posnel z videokamero, da sem hkrati pridobil πe arhivsko gradivo za portret. Kadar pa nekdo æeli opraviti z mano intervju za tiskane medije, vedno predlagam pisni intervju. Tako lahko nadzoru- jem svoje izjave. Murkova nagrada za leto 2003 za zaokroæen vrhunski znan- stveni opus je prav gotovo primeren razlog za intervju z vami. Kako doæivljate in sprejemate Murkovo nagrado? Vesel sem bil, da je nagrada opozorila na moje delovno podroËje etnografskega filma in vizualnih raziskav. Hvala za flreklamo«. Za vsem pa tiËi obËutek, da me za vsakdanje delo, ki ga opravljam, ne bi bilo treba nagraditi s tako pomembno nagrado. Upam, da se bom z nadaljnjim delom lahko oddolæil etnoloπkemu obËestvu za zaupanje. Zdi se mi zelo v redu, da objavljate intervjuje z nagrajenci. To je priloænost za prikaz aktualnih staliπË posameznikov in etnologije. Vaπa uËenka Nadja ValentinËiË Furlan je ob neki priloænosti zapisala, flda je najveËja zasluga Naπka Kriænarja za etnolo- gijo, da je v dobrih tridesetih letih etnoloπki film oz. vizualne raziskave spravil v zavest etnologov, pa tudi πirπe javnosti«. Ali ste si ta cilj zastavili æe na zaËetku svoje znanstvene poti v smeri vizualnih raziskav? Kako kot prejemnik najviπjega stanovskega priznanja izjavo ocenjujete danes in kako name- ravate ohraniti doseæen poloæaj / prepoznavnost / poslanstvo svojih raziskav tudi v prihodnje? Na zaËetku je bil skromen poskus, da bi zdruæil poznavanje etnologije in filmskega medija. Imel sem 8-mm kamero, za tonske posnetke sem si izposodil prijateljevo. Poznal sem proizvodnjo slovenskih kratkih filmov na etnoloπke teme in vedel sem, da je Niko Kuret v Inπtitutu za slovensko narodo- pisje (ISN) æe delal s filmom in pisal o etnografskem filmu. Hkrati pa sem dobival prve informacije o sodobnem dogajanju na podroËju etnografskega filma. Odzval sem se na vabilo iz Pariza in poslal na festival flCinéma du réel« svoj film Pri- sotnost in odsotnost oseb in predmetov. To je bil konceptualen film. Vizualno sem primerjal dve lokaciji v Ëasovnem razponu enega dne, in sicer prizoriπËi na ©entviπki planoti in v Novi Gorici. Ker je bil film v Parizu z zanimanjem sprejet, sem tam sklenil prva poznanstva: Jeanne Guéronet, Claudine de France, Pierre Stevens, prviË pa sem sreËal tudi Jeana Roucha. In tako sem se okuæil s tem poslom. V veliko spodbudo mi je bila podpora tedanjega etnoloπkega druπtva in nasploh takratno zanimanje kolegic in kolegov, ki so ga pokazali za vizualno dokumentacijo pri terenskem delu. Zato sem tudi zapustil delovno mesto kustosa v Goriπkem muzeju. ZaËutiπ paË, da se ti odpira priloænost za ustvarjanje neËesa novega. Nisem imel pojma, kam bo vse skupaj pri- vedlo, res pa sem mislil, da bo πlo hitreje. Ravnal sem paË v skladu z razmerami in s potrebami. Po ustanovitvi Avdio- vizualnega laboratorija pri ZRC SAZU sem ugotovil, da ni dovolj, Ëe postavim temelje za svoje delovno mesto, temveË moram ustvariti pogoje za celotno podroËje, to je predvsem za druge, ki bodo priπli za mano. V to pa spada metodoloπka podlaga podroËja in moænost univerzitetnega izobraæevanja. Te naloge so me tudi motivirale, da sem opravil doktorat, brez katerega ni moænosti prijave raziskovalnih projektov in habili- tacije na univerzi. Zdaj imamo v Sloveniji kar dobro podlago za utemeljevanje podroËja etnografskega filma in vizualnih raziskav v etnologiji, imamo pa tudi predmet na univerzi. Imamo tudi dva produkcijska centra ‡ AVL in kustodiat za etnografski film v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) in redno produkcijo. To bo treba ohraniti in bogatiti. Dovolj je prostora za vse nove pobude. Pri tem bi pazil edino na to, da se razvije veËja profesiona- lna odgovornost na tem podroËju, k Ëemer πtejem predvsem poznavanje in upoπtevanje dosedanjih izkuπenj in standardov ter zavedanje o potrebi teoretskega razmisleka o mestu in vlogi etnografskega filma. Dokler bom imel moænost, bom opozarjal, da etnografski film ni samo snemanje filmov kar tako, ampak je specialno znanstvenoraziskovalno podroËje, v katerem ima vizualni medij specifiËno vlogo. Danes ni veË nobene potrebe, da bi se uËili samo na lastnih napakah. To bi bila moja flposlanica«. Vaπa uspeπna profesionalna pot se je zaËela / zaËrtala æe doma, saj vas je menda s fotografijo in filmom prvi seznanil oËe. Kakπno æivljenjsko in strokovno popotnico vam je dal, sta sodelovala tudi pozneje, ko ste ga strokovno flprerasli«? Res sem veËkrat izjavil, da sem hvaleæen oËetu, ker mi je odkril podroËje fotografije in mi kupil prvo filmsko kamero. V Kranju je tedaj delovala moËna fotoamaterska skupina z Janezom MarenËiËem na Ëelu, katere del je bil tudi moj oËe. Kasneje sem v istem klubu ustanovil kinosekcijo, ki je podpi- rala tudi filmsko produkcijo OHO. Moj oËe je znan straæiπki domoznanec. ©e v visoki starosti, zdaj ima 90 let, je pisal Ëlanke za krajevni list, za Gorenjski glas in Straæiπki zbornik. VkljuËen je v skupino etnologinje Tatjane Dolæanove pri univerzi za tretje obdobje, ki zbira podatke za straæiπko zgo- dovino in etnologijo. Najino sodelovanje poteka tako, da mu jaz pretipkavam Ëlanke. Tako je moj oËe edini domoznanec, ki mu doktor znanosti pretipkava Ëlanke. IZ O»I V O»I Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 8 Kaj je vplivalo na vaπo odloËitev, da πtudij arhitekture zamenjate za πtudij na Filozofski fakulteti? So tej odloËitvi botrovali osebni razlogi ali je tedaj πtudij etnologije le imel neko prihodnost ‡ priloænost, ki ste jo pozneje znali izko- ristiti? Ste videli kako posebno povezavo med etnologijo in arhitekturo? Vse je potekalo spontano. Arhitektura je bila zame preteæak πtudij. Uprlo se mi je potrpeæljivo sedenje pred risalno mizo, naravoslovni predmeti, ki so sestavni del πtudija arhitekture, pa mi niso πli preveË dobro. Paradoks: danes moram potrpeæljivo sedeti pred raËunalniπkim ali montaænim monitorjem. NekoË mi je priπla v roke Novakova Slovenska ljudska kul- tura. »eprav sem rasel na vasi, sem bil preseneËen, da obstaja nek poseben vidik na plasti kulture, vzporedne naπemu mo- dernemu vsakdanjemu æivljenju. V tej vzporedni strukturi, ki so jo etnologi veËinoma odkrivali v kmeËki kulturi, so pomembni zapisi za razumevanje etniËnih znaËilnosti, kot neka latentna struktura, ki vpliva tudi na sodobno æivljenje. To se mi je zdelo fascinantno in pozneje sem odkril, da je podobno razmiπljanje podlaga Levi-Straussovega strukturalizma. Po drugi strani pa sem takrat aktivno vstopal v svet filma in obËudoval reæiserja J. L. Godarda, ki je bil tudi etnolog. Jean Rouch je bil gradbeni inæenir. Etnologija se mi je zdela bolj povezana s filmom kot z arhitekturo. ©e danes trdim, da bi slovenski filmarji morali bolje poznati kulturo vsakdanjega æivljenja in da bi dokumen- tarni film moral imeti vidnejπe mesto v uËenju filma. ©tudij etnologije se mi je zdel nov izziv in priloænost za ustvarjalno delovanje. Nisem pa imel pojma, kam lahko to pripelje. Od πtudija arhitekture mi je v etnologiji najbolj prav priπla veπËina prostoroËnega in tehniËnega risanja in poznavanje gradbenih konstrukcij. Zato je verjetno tudi moja diplomska naloga s podroËja stavbarstva, Ëemur sem posveËal veliko pozornost tudi v Goriπkem muzeju. Nam lahko kaj veË poveste o vaπem medπtudijskem delovan- ju v vlogi filmskega amaterja, publicista in Ëlana skupine OHO. Menda ste æe tedaj dosegali lepe rezultate na podroËju eksperimentalnega in dokumentarnega filma. Za kakπne filme je πlo? To je posebno poglavje mojega æivljenja, ki se je v πtudijskih letih zaËelo v Kranju. OdloËilna je bila moja povezava z Markom PogaËnikom, Iztokom Geistrom in Francijem ZagoriËnikom, jedrom gibanja OHO. Odkrili smo film kot moæen del ohojevske produkcije. V obdobju 1964‡1970 je nastalo veË filmov, ki dokumentirajo aktivnosti OHO-ja, in nekaj avtorskih filmov, ki so avtonomni produkt ohojevske ideologije. To so kratki, tri- do petminutni filmi na 8-mili- metrskem traku z glasbo na magnetofonskem traku. V njih veËinoma nastopajo prijatelji in znanci. Ne morem jih opisati z besedami. So sestavni del avantgardne kinematografije tiste- ga Ëasa in so zastopali slovenski amaterski film na πtevilnih jugoslovanskih festivalih. Nekateri so bili tudi nagrajeni. Danes so kopije teh filmov v Moderni galeriji, za izvirnike pa skrbim v AVL. ObËasno jih lahko vidite v kaki umetniπki galeriji, kak odlomek na televiziji, obstaja pa tudi videoka- seta s filmi teh filmskih amaterjev, med katerimi so tudi πtirje moji. Izkuπnja filmske produkcije OHO mi je dolgo rabila tudi pri zaËetkih z etnografskim filmom, a bolj v negativnem kot pozitivnem smislu. Dolgo Ëasa sem namreË ohranil snemalski pristop, ki za etnografski film ni najprimernejπi. Snemal sem kratke kadre iz roke, nenavadne zorne kote in plane. Etnoloπko tematiko sem snemal flavtorsko«. To pa je prva stvar, ki jo danes skuπam odpraviti pri vsakem zaËetniku. V raznih biografskih pregledih vas zato opredeljujejo kot etnologa, cineasta, znanstvenika in pedagoga. Kaj pravzaprav pomeni naziv cineast, kakπno dodatno strokovno znanje ste osvojili poleg svoje temeljne humanistiËne izobrazbe? Nimam formalne izobrazbe za poklicnega cineasta, filmarja. Na filmskem podroËju sem amater, tako kot piπe na kraπkem kamnarskem izdelku: flSem se sam uËil jest!«To mi je koris- tilo, ker sem se laæe prilagajal zahtevam etnologije. Formirani filmski reæiser ali snemalec zelo teæko korigira svoje navade, ki so drugaËne kot navade etnografskih snemalcev. To je govo- ril æe Niko Kuret v svojih referatih in Ëlankih, to je dokazal æe Robert Flaherty in tako odprl novo vrsto filmske produkcije. Zaradi tega je za etnografski film in za vizualno etnografijo potrebno posebno πolanje. Produkcijska tehnika pa je ista kot pri dokumentarnem ali igranem filmu. Z njo sem se spoznaval pri izdelavi kratkih filmov. Uporabe elektronske tehnologije sem se sam uËil, ko sem gradil tehnoloπko podlago AVL. Æelel sem sicer zaËeti s filmsko tehnologijo, a smo imeli na startu premalo denarja. To bi se danes moËno obrestovalo, saj je filmski trak πe vedno obstojnejπi kot magnetni. Elektronska tehnologija ni tako zahtevna kot filmska. OmogoËa zelo gibËno proizvodnjo in izdelavo veË variant iste- ga gradiva. Njena slabost je, da se zelo hitro prenavlja, da ni standardiziranega formata. Zato je treba stalno renovirati teh- niËno bazo, kar zahteva precejπnja vlaganja. Lahko se zgodi, da bomo nekoË izgubili vse pretekle zapise, ker preprosto ne bo veË primernih aparatur za manipuliranje s starim gradivom. Sodobna tehnologija navaja k instant izdelkom. Leta 1972 ste se zaposlili v Goriπkem muzeju. Kako vas je pot zanesla na Primorsko? To je zelo romantiËna zgodba. Za Novo Gorico sem se odloËil tako, da sem prisluhnil notranjemu glasu. KonËalo se je obdobje mladostnega iskanja in æelel sem aktivirati svoje znanje etnologije, ki sem ga pridobil pri πtudiju. Nisem bil Slika iz filma Naπka Kriænarja flBili smo tam« (2004), v produkciji Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU, ki prika- zuje dogodke ob vstopu Slovenije v EU. IZ O»I V O»IGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 9 eden tistih, ki bi se zaposlili samo v Ljubljani. Leta 1972 so bila za etnologe prosta delovna mesta v Novi Gorici, Celju in Kopru. Goriπki muzej je nakazoval izreden potencial tako z vidika organiziranosti muzejskega dela kot z vidika zelo per- spektivnih etnoloπkih terenov. Zadolæen je bil za prostor πtirih primorskih obËin od VrπiËa, do meje z Italijo na Krasu. Izziv za πtiri etnologe, ne za enega. Kako ste se lotili dela na podroËju zbiranja, prouËevanja in posredovanja muzejskih zbirk? Kakπno dediπËino ste zapus- tili Goriπkemu muzeju in slovenskemu muzealstvu? Kakπno vlogo ima po vaπem mnenju muzejska razstava med vizual- nimi mediji? Najprej sem opravil vajeniπko fazo muzejskega dela, tako da sem vpisoval predmete iz zbirke in depoja v inventarno knjigo. Ob tem sem muzejske predmet hodil zbirat na teren, kjer mi je bila prva uËiteljica Marija Rutarjeva, tolminska intelektu- alka in muzejska delavka. Ob njej sem spoznaval tolminske, cerkljanske in bovπke terene. Z njo sem bil prviË v Trenti in v Dreænici na znamenitem pustovanju. Nato smo v dogovoru z vodstvom muzeja zastavili dolgoroËni naËrt etnoloπkega dela. Vsaki dve leti naj bi priπla na vrsto sistematiËna obdelava enega od terenov, ki jih je pokrival Goriπki muzej. ZaËel sem s preuËevanjem ovËjih planin v zgornjem PosoËju, katerega rezultat je bila razstava v Tolminu, Novi Gorici in Ljubljani. Sledile so raziskave in razstave Gora nad AjdovπËino, Lig in Kambreπko ter Kras, ki so tudi gostovale v nekaterih sloven- skih muzejih. Tako sem spoznal najznaËilnejπe sestavine pri- morske ljudske kulture. Hkrati so nastajale muzejske zbirke v Trenti, Tolminu, ©tanjelu in Bardu v BeneËiji. Muzejska razstava je glavni medij muzealstva. Zato morajo biti vsa muzejska prizadevanja usmerjena v predstavitve etnologije v zbirkah in na razstavah. Na tem podroËju je πe veliko prostora za ustvarjalno delovanje. Med mojim sluæbovanjem v Goriπkem muzeju smo si zaËeli prizadevati, da bi bile razstave plod raziskovalnega terenskega dela in ne nakljuËnih zbiralskih akcij. ZaËeli pa smo tudi æe razmiπljati o vkljuËitvi sodobnih vizualnih medijev. Teoretsko in empi- riËno se je pokazalo, da je vizualni medij dobra kontekstualna dopolnitev razstavljenih predmetov. Na razstavi obiskovalec vidi npr. orodje, na filmskem posnetku pa vidi naËin njegove rabe. Za vsako razstavo sem na filmski trak posnel nekaj kulturnih sestavin in jih predstavil na odprtju razstave in ob predavan- jih, npr. molæo na ovËji planini, izdelavo lesenega æleba, roËno mlaËev slame, tkanje platna, izdelavo lesenih grabelj, preπanje terana itd. S tem sem uvedel v Sloveniji t. i. muzejsko rabo filma. Na ta naËin danes z videofilmi podpirajo muzejske predstavitve v SEM in v Goriπkem muzeju. Leta 1983 ste ustanovili Avdiovizualni laboratorij pri ZRC SAZU in s tem stopili na pot znanstvenega dela. Kaj vse je bilo potrebno, da ste si utrli pot do utemeljitve vizualnih raziskav kot znanstvene kategorije oz. znanstvene metode? (opiπite kak neformalen primer iz zakulisja!) Kdo so bili vaπi najoæji sodelavci in vzorniki, da ste uspeli tako doma kot v mednarodnem prostoru? Avdiovizualni laboratorij je bil ustanovljen z zdruæenimi napori Slovenskega etnoloπkega druπtva (SED), raziskovalne skupnosti slovenskih etnologov in novonastajajoËega ZRC SAZU. Velike moralne zasluge za ustanovitev AVL pa ima dejavnost Nika Kureta ter filmska aktivnost v Glasbeno- narodopisnem inπtitutu. Zame so se odloËili zaradi veËletne aktivnosti na podroËju etnografskega filma, zlasti ker je prav takrat izπla moja Filmografija etnoloπkega filma (1982), v Cankarjevem domu pa je takrat potekala veËdnevna retro- spektiva slovenskega etnoloπkega filma. Naletel sem na zelo razliËna pojmovanja o vlogi AVL in o mestu etnografskega filma. Zato sem moral æe takoj na zaËetku omejiti svoje ambicije. Naziv laboratorij sprva ni bil po mojem okusu, ker preveË napeljuje na tehniËno razseænost produkcije. Æelel sem, da se oddelek imenuje Oddelek za produkcijo, arhi- viranje in distribucijo etnoloπkega filma, po vzoru francoskega Centre national de la recherche scientifique (CNRS), ki je vmesni model med nemπkim in ameriπkim modelom organiza- cije znanstvenega filma. Popustil sem, ker mi je πlo za vsebino, ne za formo. Morda je bilo prav zaradi imena oddelka nekaj nesporazumov glede nalog AVL. Sodelavci so prinaπali k meni popravljat gramofone, videorekorderje in magnetofone. Danes se to ne dogaja veË. NajveËji problem je bilo financiranje. ZRC SAZU je razisko- valni javni zavod, ki se financira iz projektov in v zadnjem Ëasu iz programov. Za znanstveni film nikdar ni bilo namen- skih razpisov. Denar za vzdræevanje opreme in za materialne stroπke je πel iz raziskovalnih projektov. Filmski produkciji smo se sicer odpovedali æe na zaËetku, a tudi videoproduk- cija je draæja od navadnega raziskovanja. Uvidel sem, da mora Mohamed h gori, Ëe ne pride gora k Mohamedu. »e æelimo pridobiti raziskovalni denar za podroËje etnografskega filma, moramo najprej ustvariti akademsko podroËje, ki bo opraviËevalo rabo vizualne tehnologije. In to so vizualne raziskave. A teh se nisem jaz izmislil. Kaæe, da so povsod po svetu imeli podoben razvoj. Vizualna antropologija, po kateri sem se zgledoval, je v 70. letih tudi æelela postati akademska panoga, ne zgolj produkcija etnografskega filma. Tako se je pojavil pojem vizualnih raziskav, ki vkljuËuje πtudij meto- dologije vizualne produkcije in πtudij vizualnih pojavov v Iz gradiva v Zbirki vizualne dokumentacije AVL. Krst vina na Martinovo. Etnografsko druπtvo OraËi, Veliki OkiË, Haloze (2004). IZ O»I V O»I Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 10 kulturi. To je vkljuËevala tudi vizualna antropologija, a se je v Evropi bolj obnesel izraz vizualne raziskave, ker se je lahko vezal na specifiËno evropsko humanistiko. V Evropi so film najveË uporabljale etnologija, folkloristika, geografija in sociologija. Mislim, da sem pravilno razmiπljal in s tem omogoËil, da se slovenski prostor na znanstveno-vizualnem podroËju ni zaprl v neko svojo metodologijo in terminologijo. V tem pogledu se bo treba truditi tudi vnaprej. V mojem poslu je nujno potrebna vizualna tehnologija: kamere, rekorderji, monitorji, montaæne enote, v zadnjem Ëasu tudi zmogljivi raËunalniki in dragi programi. To opremo smo lahko kupovali z namenskimi sredstvi ministrstva. Moja prva naloga je bila ustvariti tehniËno podlago za produk- cijo flvizualne dokumentacije«. Ta izraz sem uvedel, da bi na podroËju znanosti poudaril diferenciacijo na podroËju vizualne produkcije. Vsak videoposnetek ni etnografski film, niti ni znanstveni film. Ta dva izraza imata danes svoj pomen, svojo zgodovino in standarde. Vizualna dokumentacija pa je nev- tralni izraz za kakrπno koli vizualno gradivo, ki ga naredimo na terenu in ga nezmontiranega postavimo v zbirko. Z njim danes zaËnemo kategorizacijo naπih vizualnih enot: 1. gradivo, 2. urejeno gradivo, 3. etnografski film. Na tako ozkem podroËju, kot sta etnografski film in vizualna antropologija, kjer uspeπnih pristopov ni na pretek, bi teæko govoril o vzornikih. Pri Margaret Meadovi so mi za vzor veË- medijski zapisi na terenu, pri Rouchu njegova prevzetost s fil- mom, pri Davidu MacDougallu njegova vztrajna observacijska metoda. Od Kureta naprej je pri nas za zgled naËin obravnave etnografskega filma v Inπtitutu za znanstveni film (IWF) v Göttingenu. Omenil sem æe, da mi je ugajala francoska usme- ritev vizualne etnografije pod moËnim vplivom Jeana Roucha in njegovih uËencev. Vesel sem bil vsake povezave s tujino. Ko je Asen Balikci postal predsednik mednarodne komisije za vizualno antropologijo, je navezal stike tudi z mano in hitro sem vstopil v krog obveπËanja in sodelovanja. Zato so mi tudi leta 1988 zaupali organizacijo vizualnoantropoloπke sekcije na 12. mednarodnem kongresu IUAES v Zagrebu. VeËkrat sem obiskal flFestival dei popoli« v Firenzah in druge prireditve v Evropi, festivale in posvetovanja. Dvakrat sem bil Ëlan æirije Festivala etnografskega filma v Göttingenu, kar mi je omogoËilo oblikovanje meril o svetovni proizvodnji etnografskega filma. Nikdar pa nisem æelel postati flkroniËni« udeleæenec kongresov in mednarodnih prireditev. V resnici raziskovalec rabi samo selektivne povezave na svojem spe- cialnem podroËju. Ko jih enkrat doseæe, mu ni veË treba hiteti z ene prireditve na drugo. TeæiπËe dela mora biti doma. Leta 1995 ste doktorirali z disertacijo flIzhodiπËa vizualnih raziskav v etnologiji«. »e se ne motim, je to edina slovenska doktorska naloga na podroËju vizualnih raziskav. Do tega je vodila dolga pot raziskav, praktiËnega in organizatorskega dela (1983‡1996). Kdo je bil vaπ mentor, kako je ta πtudij potekal, ko πe ni bilo bolonjske deklaracije? Naslov doktorske naloge mi je na podlagi mojega dolgolet- nega staæa in rezultatov v etnologiji in ne na podlagi predhod- nega magistrskega πtudija, kot bi bilo bolj normalno, odobrila najprej fakulteta in nato πe univerza, Ne vem, Ëe taka moænost doktoriranja sploh πe obstaja. Po uveljavitvi bolonjske dek- laracije v visokem πolstvu bo vsak, ki bo konËal petletni πtudij z nazivom magistra po imenu in priimku, lahko vpisal dok- torski πtudij. V mojem primeru ni bilo nobenega πtudijskega programa, samo rigoroz in pisanje naloge. Formalno je bil mentor Janez Bogataj, a mi je pustil popolnoma proste roke, glede na to, da ni specialist za vizualne raziskave. Spoznal sem, da bi bilo bolje imeti mentorja, ki bi me nadzoroval in priganjal. Tako pa sem komaj ujel zastavljene roke in tudi kakovost naloge ni taka kot bi bila, Ëe bi jo prej pregledal kvalificiran bralec. Vaπi bibliografija in filmografija obsegata skoraj 300 enot, njuno prebiranje pa ni povsem obiËajen seznam znanstvenih, strokovnih in drugih Ëlankov, objavljenih v domaËih in tujih publikacijah, temveË se iz njih lahko seznanimo, da je vaπe delo ovrednoteno tudi na podroËju umetnosti, pedagoπkega, uredniπkega, fotografskega in prevajalskega dela. Kako pa je potekal proces priznavanja znanstvenega filma kot ena- kopravnega naËina objavljanja znanstvenih dognanj in kako tem prizadevanjem sledi strokovna javnost? Rabo vizualne tehnologije v etnologiji vidim kot enega od naËi- nov zajemanja in obdelave podatkov ter prezentacije izsled- kov. Zato bi morali biti rezultati tega dela priznani enako kot rezultati drugih naËinov objavljanja v etnologiji. Seveda pa se je treba prej dogovoriti, kaj je za to potrebno. Na prvem mestu je primeren naËin rabe vizualne tehnologije pri raziskovalnem delu. Odtod tudi naslov moje doktorske naloge: IzhodiπËa vizualnih raziskav v etnologiji. To me je najprej zanimalo; kako snemati na terenu, da bodo izdelki uporabni pri obdelavi podatkov ali pri predstavitvi izsledkov, oz. kaj je treba vedeti, kadar se ukvarjamo s produkcijo vizualne dokumentacije. Edino tako lahko govorimo o posebnem polju etnoloπkih raziskav, s teoretsko in z metodoloπko podlago, z zgodovino, bibliografijo, imeni, s πolami itd, skratka o nekem referenËnem krogu, ki bo podlaga profesionalizacije, kot pri vseh drugih humanistiËnih vedah. Tako v svetu kot v Sloveniji so minili pionirski Ëasi etnografskega filma in vizualnih raziskav. Ne more veË vsak etnolog, ki v roke vzame kamero, govoriti, da snema etnografske filme. Ali drugaËe reËeno: ne more jih veË Doc. dr. Naπko Kriænar. Iz arhiva AVL. IZ O»I V O»IGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 11 snemati, Ëe se prej ne seznani z dotedanjim znanjem na tem podroËju in ne pridobi ustrezne veπËine. To je tako, kot Ëe slovenski etnolog ne bi prebral Novakove Slovenske ljudske kulture in bi zaËel na novo odkrivati sistem kulturnih obmoËij ali bi ponovno izumljal metodoloπke pristope, ki jih je Ingrid Slavec Gradiπnik odkrila æe v Zgodovini slovenske etnologije. ©e vedno pa obstajata dva pristopa k produkciji etnografskega filma. Prvi je s strani etnologije, drugi je s strani filma. En in drug avtor bi rada posnela film o neki kulturi ali kulturni prvi- ni, le da je prvemu filmski zapis sredstvo za boljπe razume- vanje kulture, raziskovalni pripomoËek, drugemu pa je film cilj, avtorjevo videnje kulture, ki ga s profesionalnim izdelkom æeli posredovati gledalcem. Zdaj sem govoril o dilemah vizualne produkcije znotraj etnoloπke vede. Drugo pa je, kako na problem vizualnih objav gleda celotna znanstvenoraziskovalna sfera. Tu se je boj komaj razplamtel. Nekaj prednosti sem dosegel v Ëasu koordinatorstva v Komisiji za humanistiko pri Ministrstvu za znanost, kjer sem vplival na upoπtevanje t. i. znanstvene- ga filma v toËkovanju na podlagi COBISS-a. »e bi govorili samo o etnografskem filmu, bi morda πe πlo. Na tem podroËju so stvari najbolj jasne, tako doma kot v svetu. Nato pa so se na mojo argumentacijo obesili πe vsi drugi, ki se v znanosti posluæujejo neknjiænih objav ‡ zvoËnih objav, multimedijskih objav itd. Poiskati je bilo treba skupni imenovalec (= neknjiæne objave) in kar naenkrat so argumenti postali zelo ohlapni. Zato sem vztrajal vsaj pri tem, da se zaostrijo naËini produkcije in objave. Vizualna enota mora biti objavljena pod istimi pogoji kot knjiæna enota. Mora obstajati matiËni producent, uredniπki odbor in recenzentski postopek. To bi bila ta podlaga za resno delo na podroËju etnografskega filma kot znanstvene objave. Seveda pa dokaj visoki standardi vizualne objave ne bi smeli odvrniti πtudentov etnologije in zaposlenih etnologov od vizualnega podroËja. Znanstveni etnografski film je samo ena od neπtetih oblik vizualne produkcije, ki jo z eno besedo imenujemo tudi vizualna etnografija. ©e vedno se premalo etnologov ukvarja z vizualno produkcijo. Zato vidim nujno potrebo po dodatnem izobraæevanju: na teËajih ob delu in na poletnih πolah. Kako pa je organizirana dostopnost do vaπih in drugih netiskanih del? Informatika se razvija z veliko hitrostjo. Kje lahko uporabniki dobimo celovito informacijo o tem, kje se nahajajo posamezni filmi, videokasete, CD-romi in druge enote vizualne produkcije? Kako sodelujete z Naro- dno univerzitetno knjiænico (NUK-om), Filmskim arhivom v Arhivu Republike Slovenije in drugimi varuhi flFilmografije Slovenike« etnografskega filma, vizualne antropologije in vizualnih raziskav? Kakπno vlogo bodo prevzeli flVizualni krogi Slovenije?« Elektronske kartoteke v AVL πe nimamo. Smo jo pa zastavili in bo nekoË v celoti objavljena na spletu. NajveË enot je na videokasetah razliËnih formatov. Omenil sem æe naπo katego- rizacijo gradiva: grobo gradivo, urejeno gradivo in videofilm. Objavil pa sem æe nekaj izbranih filmografij urejenega gradiva in filmov. Po naroËilu zunanjega uporabnika lahko vsako enoto kopiramo na sodobne medije, razen grobega gradiva, ki ga ne sposojamo. V NUK-u so shranjeni obvezni izvodi naπih enot, ki so izπle v zbirki Podobe znanosti in so torej tudi v pro- daji. Vse gradivo na filmskem traku je spravljeno v Filmskem arhivu Slovenije, ker sami za njegovo shranjevanje nimamo pogojev. A v primerjavi z elektronskimi zapisi tega ni veliko. flVizualni krogi« so naËrtovan spletni portal veË subjektov, ki bi prispevali bazo podatkov o arhiviranih filmih, vkljuËno s kratkimi odlomki in bogatimi meta podatki. Na spletnem mestu bi uporabnik naπel tudi naroËilnico za film in pogoje za objavo. NajveË enot bi prispeval AVL. Izdelano imamo meto- dologijo in sheme predstavitve, a je vse skupaj πe utopiËno, ker ne najdemo vzvodov za financiranje tega podviga. Inπtitut za znanstveni film v Göttingenu (IWF) je dobil za digitaliza- cijo zbirke okoli 3 milijone mark. Kljub deklarativni prioriteti financiranja elektronskih objav, pristojni ministrstvi ne razpi- sujeta primernih nateËajev. NoËejo sliπati, da delo na digitalni zbirki podatkov zahteva celega Ëloveka v daljπem Ëasovnem obdobju in dodatno tehniËno opremo. Med temeljnimi postavkami akademskega priznanja pred- meta oziroma vede sodi tudi univerzitetni πtudij. ZaËeli ste z vajami na Oddelku za etnologijo in kulturno antropolog- ijo na Filozofski fakulteti, sedaj razvijate πtudij na drugih fakultetah. Kako je tovrstni πtudij trenutno organiziran tam, kjer ste zaËeli? Trenutno predavam predmet Vizualne raziskave na Fakulteti za humanistiËne πtudije (FH©) Univerze na Primorskem (UP) v Kopru in podpiram izbirni predmet Vizualna antropologija v okviru podiplomskega programa antropologije na Fakulteti za druæbene vede (FDV) v Ljubljani. Omenjene vaje na Oddelku za etnologijo sem zaËel relativno nepripravljen. ©tudentom sem posredoval samo svoje skromne izkuπnje, sËasoma pa sem ustvaril predmet, v okviru katerega sem dal najveË pros- tora tujim izkuπnjam, pridobljenim bodisi z osebnimi stiki ali pa s pomoËjo literature. Tudi danes moj uËni program vsebuje zgodovino in razvoj pojmov, prikaz πirπega okvira etnograf- skega filma in vizualnih raziskav ter podrobnejπi uvid v kine- matografsko sintakso in produkcijo etnografskega filma. Moj predmet, to je izpitna snov, ki jo podam v 30 urah pre- davanj in 30 urah vaj z gledanjem filmov vred, je premalo, da bi na njegovi podlagi lahko priËakovali formiranega specia- lista. Pri oceni uporabnosti pridobljenega znanja pa je treba upoπtevati, da bodo sluπatelji to znanje pozneje morda upo- rabili pri vrednotenju vizualnih izdelkov, tudi Ëe jih ne bodo sami izdelovali. Zaradi odpiranja novih obzorij sem zaËel organizirati flPoletne πole vizualnega«, ki se mi zdijo daleË najperspektivnejπa metodologija za prikaz sodobne vizualne etnografije in vizualne antropologije. Letos je bila v Novi Gorici æe deveta poletna πola. Udeleæujejo se je veËinoma podiplomski πtudenti FDV in πtudenti FH© ter sluπatelji iz Slovenije, Hrvaπke in Italije. »eprav je pri meni diplomiralo æe nekaj πtudentk in πtudentov, dve pa sta tudi magistrirali, se zaenkrat s tem poklicno ukvarja samo Nadja ValentinËiË Furlan, ki vodi kustodiat za etnograf- ski film pri SEM. Rezultate sedanjega uËenja na svojem nekdanjem oddelku poznam samo po nekaterih πtudentskih izdelkih in po njih lahko sklepam, da predmet stagnira. Mislim, da se dogaja prav IZ O»I V O»I Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 12 tisto, kar sem æe omenil kot nepotrebno na mojem podroËju, namreË, da upravljavci in nosilci univerzitetnega predmeta ignorirajo obstojeËe znanje ali pa z njim niso seznanjeni. Kakπne pozitivne vibracije je vzpostavila flPoletna πola vizualnega«? Ali jo nameravate v prihodnje organizirati πe kje drugje v Sloveniji? Najbolj pozitivno na flPoletni πoli vizualnega« je soæitje teorije in prakse. Sledimo izkuπnjam v svetu in jih skuπamo prilagoditi svojim potrebam in moænostim. V skladu s temi cilji izbiramo tudi predavatelje. Na poletni πoli vedno uËi vsaj en tuj predavatelj, vËasih tudi dva, poleg njiju pa fltrdo jedro« AVL z Miho PeËetom in mano. SËasoma smo zgradili dokaj dodelan sistem pouËevanja, ki prikaæe sluπatelju metodoloπki okvir podroËja, primerjalno terminologijo in namen raziskav s pomoËjo vizualne tehnologije. Hkrati pa ga usmerimo na izdelek, torej na veπËino, ki je potrebna, da bi nastalo nekaj v skladu s specifiËnimi potrebami humanistiËnih raziskav. Sem sodi uËenje snemanja, naËrtovanja produkcije in montaæe video- filma. Trudimo se, da bi sreËno pluli med pastmi komercialne vizualne produkcije (flvidespotovstva«) in umetniπke vizualne proizvodnje. ZaËetniku je z besedami zelo teæko pojasniti, da moramo pri naπem delu upoπtevati pravila kinematografskega izraæanja, ki so enaka za vse filmske zvrsti in hkrati pozabiti na avtorsko interpretacijo. V desetih dneh je to teæko doseËi, a se je doslej πe vedno pos- reËilo. NajveËje zadovoljstvo je videti popolne zaËetnike, ki so prviË prijeli v roke kamero in po desetih dneh pokazali soliden izdelek vizualne etnografije. Zaenkrat je πola trdno zasidrana v Novi Gorici, pri ObmoËni izpostavi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi zahtevnih tehniËnih pogojev se πola ne more seliti iz kraja v kraj. V Novi Gorici imamo prostor, teh- niko in podporo Mestne obËine Nova Gorica. Seveda ne bi πlo brez izdatnega sodelovanja ZRC SAZU z denarjem in opremo pa tudi drugih, npr. FH© UP. Ostaniva na podroËju vizualnih raziskav πe z zadnjim sklopom vpraπanj: kakπna je vizija rabe vizualnih raziskav v svetu in pri nas? Ali se v Ëasu globalizacije moænosti njihovega razvoja v Sloveniji bistveno razlikujejo od drugih narodov? Kakπen posluh ima naπa dræava do tovrstnih raziskav? O pomenu vizualnega za status naπe civilizacije ni vredno izgubljati besed. Vizualno ima velik pomen, saj je tako rekoË brez meja. Zato je tudi velik izziv za raziskovalce razliËnih profilov. ©e pred Ëasom je v zanimanju za vizualno v kulturi vodila vizualna antropologija, postmodernizem pa je vizualno odkril tudi drugim vedam, zlasti filozofiji, sociologiji, kul- turologiji in novodobnim kulturnim πtudijam. Od teh se etnologija razlikuje v tem, da prakticira vizualne raziskave vsakdanjega æivljenja na terenu, ne iz naslonjaËa kot npr. kulturne πtudije ali nekatere smeri antropologije, in v tem, da proizvaja svoje vizualne dokumente. Vizija vizualne antropologije je πe vedno πtudij vizualnih pojavov vsakdanjega æivljenja in produkcija vizualnih zapi- sov, v naπem primeru vizualna etnografija z raziskovalnim vizualnim gradivom in etnografskim filmom. Globalizacija pripomore k hitrejπemu seznanjanju z izkuπnjami in s pojavom komunikacijskih medijev, kot je npr. veËpred- stavnost in predvsem internet. To so bistveni mediji tudi za rabo in πirjenje vizualne kulture. V tem pogledu je Slovenija globalizirana tudi na podroËju vizualnih raziskav. Dostopne so nam iste informacije kot vsem drugim in prav tako kot drugi lahko oddajamo signale. Podpora dræave pa je in bo odvisna tako od obËutljivosti ust- reznih visokih uradnikov kot od prepriËljivosti in mnoæiËnosti rezultatov na tem podroËju. Sam sem æe izkusil slabosti tako enega kot drugega. NajveËji pomen za vsakovrstne podpore pa ima odloËitev posamezne vede, da v svojih vrstah æeli in potrebuje vizualne raziskave in vizualno produkcijo. Danes si lahko temeljno vizualno produkcijo omislimo z veliko skromnejπimi sredstvi kot v Ëasu filmske in analogne elek- tronske produkcije. Tudi na Ministrstvu za kulturo delujejo πtevilne strokovne komisije za obravnavo najpomembnejπih vpraπanj, ki se nanaπajo na zakonsko urejanje, organizacijo javne sluæbe, razdeljevanje javnih sredstev in priznavanje pravic iz tega zakona. Kako to, da danes npr. sodelujete v strokovni komisiji za nepremiËno dediπËino? Do te funkcije me je privedlo moje ukvarjanje s prostorsko problematiko v zadnjih dveh letih. V strokovni komisiji sem kot predstavnik flNaπe Slovenije«, nevladne organizacije za ohran- janje in preuËevanje dediπËine, ne kot predstavnik etnologije ali inπtituta; hkrati pa so tisti, ki so me predlagali, upoπtevali moje izkuπnje na podroËju muzejskega dela. Omenjena stroko- vna komisija je (zgolj) strokovni potrjevalec odloËitev pris- tojnih sluæb kulturnega ministrstva o financiranju nekaterih segmentov spomeniπkega varstva in o nazivih v restavratorski stroki. Komisija zaenkrat ni izkazala nobene nove programske pobude in je na naËin, kot bi æelel, tudi ne more. DediπËino vidim kot kompleksno veËdisciplinarno vpraπanje in ne kot vpraπanje njenih posameznih segmentov. DediπËina, ki je po dikciji flEurope Nostre« predvsem dejavnik kakovostnega æiv- ljenja Evropejcev, je pri nas ogroæena zlasti z nepremiπljenimi posegi v prostor. Zato nekateri na Ministrstvu za kulturo meni- jo, da je treba pri upravljanju prostora v veËji meri kot doslej upoπtevati vlogo nevladnih organizacij kot edinih nepolitiËnih Doc. dr. Naπko Kriænar. Iz arhiva AVL. IZ O»I V O»IGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 13 zastopnikov prebivalstva ali, Ëe hoËete, civilne druæbe. Danes je vpraπanje nepremiËne dediπËine predvsem vpraπanje naπega bivalnega prostora, torej kulture vsakdanjega æivljenja. To pa je podroËje, ki se tiËe tudi etnologije. Kako ocenjujete sedanjo pozicijo etnologije v razmerju do drugih humanistiËnih znanosti in v slovenski druæbi nas- ploh? Danaπnji poloæaj etnologije se zelo razlikuje od poloæaja, ki ga je imela med mojim sluæbovanjem v muzeju, in πe bolj od Ëasa univerzitetnega πtudija. Preden je moja generacija konËala πtudij, je imela etnologija kljub socialistiËni epizodi πe pridih nacionalnokonstitutivne vede, ali pa si je to vsaj domiπljala. Med mojim πtudijem se je njena vloga zaËela spreminjati v vlogo obiËajne humanistiËne vede s poudarkom na odpiranju k sodobnemu naËinu æivljenja. Njen vrhunec je bil v obdobju ob ustanovitvi enotnega etnoloπkega druπtva s skupno aktivnostjo ob znamenitih vpraπalnicah in formuliranju podroËja razisko- vanja v okviru enotnega etniËnega prostora. MoËna je bila tudi muzejska etnologija. Obstajala je komplementarna povezava med vsebino univerzitetnega πtudija in etnoloπkim delovanjem v ustanovah. Nato se je etnologija zaËela fragmentirati, zapirati v posamezne ustanove in individualne diskurze ter stapljati s sorodnimi vedami. V teku mojih etnoloπkih zaposlitev je etnologija nekajkrat menjala svoj diskurz. To je povzroËilo najprej kritiËno spremembo izobraæevalnega programa na univerzi, ki niË veË ne reflektira etnoloπke prakse v profesionalnih ustanovah. Na zunaj se je etnologija razde- lila na terensko etnologijo in etnologijo iz naslanjaËa. Morda smo tedaj zamudili priloænost, da bi v skupno druæino pove- zali vsaj preostalo terensko etnologijo. Zdi se mi, da je bil del etnologije pretirano antropologiziran, del pa po nepotrebnem. Povezovanje in medsebojno referiranje sorodnih ved je danes nekaj normalnega, ni pa za to treba preimenovati vede. Vsaka obogatitev metodologije pripomore k razvoju vede. V mojem primeru je to popolnoma jasno. Vedno poudarjam, da je moj referenËni krog tudi vizualna antropologija, a zato πe nisem antropolog. Nasprotno, na podroËje etnologije prinaπam novo znanje z drugih podroËij. Mislim, da je tudi pretirano poudarjanje svetovljanstva oz. univerzalnosti znanosti problematiËno. Iz tega izhajajo πpekulativne objave v tujini in pretirano spoπtovanje tujih avtoritet. Velik del raziskovanja kulture bo vedno vezan na etniËni in jezikovni prostor. V tem prostoru se vzpostavljajo merila za relevantnost tematike in za kakovost ter funkciona- lnost obravnave. ©ele kakovostna dela o tem prostoru lahko drugim povedo nekaj o nas. Nekaj problemov nastaja tudi z mednarodno primerljivostjo vede na ravni klasifikacije. Ponekod po svetu je etnologija del druæboslovja (skupaj z antropologijo), pri nas je πe vedno humanistiËna veda, kar je v skladu z evropsko tradicijo. Tega sistema ne bi kazalo menjati, ker bi to povleklo za sabo prob- leme organizacije in financiranja vede. Na to specifiËnost evropske etnologije bi bilo treba opozarjati tudi v primeru ustanovitve evropskega indeksa citiranja. O pomenu etnologije za sodobno slovensko druæbo lahko samo πpekuliramo. Raziskovalna politika nam stalno govori, da nismo tako pomembni kot mislimo in da bi morali skrËiti naπe programe (beri: stroπke). To poskuπa doseËi z obËasnim zaostrovanjem meril za evalvacijo znanstvenoraziskovalnega dela in z upoËasnjevanjem ali dejanskim krËenjem finan- ciranja. Neumna se mi zdi æe delitev na temeljne in aplika- tivne raziskave. Kot da so temeljne raziskave neuporabne. V znanosti se premalo pozornosti posveËa védenju o nastajanju znanja. Intuitivno iskanje usmeritev in tveganje pri tem se premalo nagrajuje. Ni mogoËe vsega razumsko planirati. Ko raziskovalec pride do nekega problema ali vpraπanja, bo poiskal vse moænosti, da bi si omogoËil delo na tem vpraπanju. Ne more Ëakati, ali bo tema na letnih razpisih sprejeta. Zato se mi zdi veËinsko programsko financiranje najobetavnejπa pot za dobre raziskovalne rezultate. Na svojem primeru lahko potrdim, da sem opravil veË dela (in bolj sproπËeno) v okviru programskega, kot pa projektnega financiranja. V nacionalnem merilu pa je tudi etnologija ærtev nizkega procenta narodnega bruto dohodka, ki se namenja znanosti, zlasti humanistiki. To vpraπanje bi raziskovalna politika rada reπila z veËjo usmerit- vijo v pridobivanje sredstev iz evropskih razpisov. To bi imelo za posledico veliko spremembo strateπkih usmeritev slovenske humanistike, ker njeni obstojeËi strateπki cilji niso kompati- bilni z evropskim razpisi za raziskovalne projekte. Vedno bo mogoËe v evropskih razpisih pridobiti samo del sredstev, prav gotovo pa od tam ne bo denarja za matiËne raziskave nacion- alnega pomena. Od uporabnikov etnoloπkih dognanj nimamo pravih odmevov. »e sklepam po poljudnoznanstvenih publikacijah o ljudski kulturi in folklori, ki se mnoæijo po osamosvojitvi Slovenije, bi rekel, da je etnologija kar popularna. Avtorji teh publikacij pri pisanju svojih del posegajo namreË tudi po etnoloπki literaturi. Bolj ko se je etnologija umikala v flneterenski diskurz«, bolj so njen teren zasedali laiki. VeËkrat bi njihovemu delu laæe rekli domoznanstvo in fldomoljubstvo« kot etnologija. Pred kratkim smo slovenski etnologi dobili svoj leksikon, ogledalo slovenske etnologije. Kako ga sprejemate iz vse- binskega in kako iz vizualnega zornega kota? Leksikon etnologije Slovenije je velik organizacijski in razis- kovalni doseæek slovenske etnologije; priπel pa je prepozno, saj se temelji in naËini predstavitve znanja hitro spreminjajo in dopolnjujejo. V leksikonu je zaznati veË metodoloπkih pristopov oz. pojmovanj, kaj sploh je etnologija, kaj obsega, katera so njena kljuËna vpraπanja, gesla in doloËila. V tem pogledu bi lahko rekli, da je metodoloπka orientacija uredni- kovanja πepala. Manj pomembno je odkrivanje posameznih napak in pomanj- kljivosti, ki smo jih opazili poznavalci posameznih terenov in tematik, obiËajni bralci pa morda ne. Lahko samo obæalujemo, Ëe je to zato, ker za nekatera gesla in teme niso bili izbrani pravi sodelavci. A prav neskladje leksikona s sodobnimi temelji znanja naredi vse pomanjkljivosti manj pomembne, saj vsi razumemo, da je v vsakem leksikonu podan samo prerez skozi doloËeno fazo znanja. Zato se mi zdi odliËna zamisel Inπtituta za slovensko narodopisje, da bi leksikon kot baza podatkov postal trajno raziskovalno polje za izpopolnjevanje znanja o etnologiji, oplemeniten s spletno komunikacijo in tematskimi objavami. IZ O»I V O»I Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 14 Glede vizualne opreme leksikona bi rekel, da se je izkazalo, kako malo smo v slovenski etnologiji naredili za vizualne baze podatkov. ©e vedno je prisotna miselnost, naj za slikovno gradivo poskrbijo uredniki in fotografi, ne raziskovalci. Razen redkih izjem izhajajo fotografije iz nakljuËnih zbirk. Potrebna bi bila sistematiËna produkcija in zbirka slikovnega gradiva za slovensko etnologijo, nekakπni flVizualni krogi«, podobni omenjenemu projektu etnografskega filma. SED letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Tudi vi ste bili med njegovimi ustanovnimi Ëlani. Kako ste se vkljuËili v druπtveno æivljenje? Ob ustanovitvi sem predlagal odbor za film, kar je bilo sprejeto; vodil sem ga nekaj let. Naredili smo serijo uËnih filmov Kako æivimo v zaloæniπtvu zaloæbe Univerzum pri Dopisni delavski univerzi. O tem sem poroËal v Glasnikih SED. Opravil sem raziskavo o slovenskem etnoloπkem filmu in napisal Filmografijo slovenskega etnoloπkega filma (1982). Sodeloval sem pri vpraπalnicah o planπarstvu in predlagal ter izdelal vpraπalnico o spolnem æivljenju. Sodeloval sem na πtevilnih posvetovanjih druπtva in na obËnih zborih. Najbolj mi je ostala v spominu pionirska filmska produkcija v okviru neformalnega Centra za etnoloπki film, ki smo ga s podporo SED ustanovili pri Goriπkem muzeju. Skupaj s kolegicami iz nekaterih pokrajinskih muzejev sem po njihovi zamisli posnel nekaj etnografskih filmov na 8-mil- imetrski trak. V obdobju 1985‡1989 sem bil urednik Glasnika SED. Nato sem za nekaj let nehal spremljati dejavnost druπtva. Aktiviral sem se spet ob druπtvenih projektih, ki so me zani- mali, npr. ob Glasniku SED, za katerega sem leta 2003 uredil specialno πtevilko, posveËeno vizualnim raziskavam, in ob posvetovanju o regionalizmu v Breæicah. Zelo pomembna se mi zdi tudi zadnja pobuda SED o spoznavanju problematike slovenske manjπine na Hrvaπkem. Morda bi bil æe Ëas, da bi se druπtvo spet veË posvetilo etnografskemu filmu. Pri tem bi z veseljem sodeloval. Pred Ëasom smo sicer s kolegi flvizualci« ustanovili flForum etnografskega filma in vizualnih raziskav«, ki pa zdruæuje le profesionalce na tem podroËju; teh pa je v Sloveniji malo. Morda bi kazalo poskusiti πe z aktiviranjem πirπega zanimanja za etnografski film, da bi vsaj ugotovili, kje so jedra zanimanja zanj. V enem od Glasnikov SED iz Ëasa mojega urednikovanja sem podobno anketo æe objavil. Ali SED po vaπem mnenju tudi danes dovolj kakovostno izpolnjuje svoje poslanstvo? Kako danes doæivljate Ëlanstvo v SED? Katerih programov se udeleæujete? Stanovsko druπtvo mora biti vedno pripravljeno, da prevzame koordinacijo nalog, ki se tiËejo vseh Ëlanov in stroke kot celote. Po mojem zadoπËa, Ëe deluje vsaj hladni zagon druπtva s temeljnimi dejavnostmi (sestanki, Ëlanarina, publikacije, nagrade, ekskurzije). Najvaænejπa dejavnost SED se mi zdi izdajanje Glasnika SED in drugih publikacij. Ko pa je treba, mora druπtvo prevzeti tudi odgovornejπa bremena, da npr. koordinira aktivnosti etnoloπkih ustanov, daje izjave sploπnega pomena in se, ko gre za strokovna vpraπanja v πirπi druæbi, oglaπa v imenu vseh etnologov. Predvsem pa bi morali skrbeti za Ëlanstvo mlajπih etnologov, zlasti πtudentov. Poteza Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, da ustanovi novo druπtvo, se mi zdi usodno nadaljevanje frag- mentacije etnologije. V flGlasniku SED« sta prejπnji urednici skuπali vpeljati rubriko o etiki v naπi stroki. Katera etiËna pravila bi po vaπe sodila v skupni etiËni kodeks etnologov in kulturnih antro- pologov, katera na specialno podroËje vizualnih raziskav? Nobene razlike ni med etiËnim kodeksom enega in drugega podroËja. V vseh vedah, ki preuËujejo kulturo in s tem Ëlove- ka, veljajo ista etiËna naËela. S svojim delovanjem ne smemo ogroziti æivljenja, premoæenja, dostojanstva in ugleda ljudi, ki jih prouËujemo. Vse drugo je le sistematiziranje temeljnega naËela. Zdi se mi nepotrebno delati preobπiren kodeks, saj ver- jetno o Ëlovekovih pravicah, ki so sestavni del naπega etiËnega kodeksa, govori tudi ustrezna zakonodaja. Na vizualnem podroËju je posebej pereËa moænost zlorabe zaradi vizualne identifikacije, ki se ji ob javnem predvajanju vizualij ni mogoËe ubraniti. Zato se z etiËnim kodeksom pov- ezuje etika participacijske metode, ki predvideva bistveno udeleæbo informatorjev pri naπem delu in s tem sprotno odloËanje ljudi o njihovem sodelovanju. Dvomim, da bi bilo treba v Glasniku SED odpreti posebno rubriko. Prav gotovo pa bi morali raziskovalno etiko predavati na univerzi. Je pa to gotovo pomembno vpraπanje, ki ima πtevilne nepre- dvidljive povezave. Vpraπanje etike je npr. æe naπ pogled na kulturo drugega. Ali imamo pravico soditi o njej? Manipu- liranje ter okoriπËanje z znanjem in duhovno dediπËino je privedlo do konvencije o neoprijemljivi dediπËini Ëloveπtva, ki jo bomo morali upoπtevati tudi pri svojem delu. V naπem Ëasu se zaradi mnoæiËnih medijev in porasta vizualne kulture zelo zniæala obËutljivost za etiËne norme. Novinarji in mediji vsak dan ta prag πe zniæujejo, kar opraviËujejo s svo- bodo ljudi do obveπËenosti. Ob nekaterih primerih bi se lahko oglasilo tudi druπtvo, npr. v primerih, ko naroËniki reklamnih akcij uporabljajo etniËne ali spolne stereotipe na prav vulgaren naËin. A v tem primeru bi bili kmalu na tankem ledu vplivanja na mnoæiËno kulturo, saj marsikdo od nas priËakuje, da kulturo raziskujemo, ne pa vrednotimo. V pregledu vaπe strokovne angaæiranosti ne moreva mimo obdobja vaπega urednikovanja flGlasnika SED« med letoma 1985 in 1989. V njem ste uvedli kar nekaj novosti. Najbolj opazne so bile sprememba formata, πtevilni intervjuji in obrat k tuji strokovni javnosti. Ali ste uspeli povezati svojo uredniπko vizijo s podroËjem vizualnih raziskav? Kako je pravzaprav nastajal flGlasnik SED« v tistih letih? Ni bilo drugaËe kot danes. Uredniπki odbor, poroËila o delu, proπnje za denar, zbiranje prispevkov in adrenalin okoli izida πtevilke. Rad bi samo vedel, ali je danes laæe priti do Ëlankov, kot med mojim urednikovanjem. Najbolj boleËe se mi je zdelo izdajanje dvojnih ali celo Ëetvornih πtevilk v suπnih letih. Obrat k mednarodni publikaciji se je zaËel s posebno πtevilko, posveËeno zagrebπkemu kongresu IUAES 1988, kjer sem organiziral vizualno antropoloπko sekcijo in bil zadolæen za objavo referatov. Rezultat je Glasnik SED 1988, πt. 1‡4, s Ëlanki v angleπËini in francoπËini, z obπirnimi slovenskimi povzetki. To je bil model za morebitne poznejπe mednarodne IZ O»I V O»IGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 15 πtevilke. Morda bi kazalo s to pobudo nadaljevati. Skromni povzetki nekaterih Ëlankov so premalo. Sam sem se ustraπil tega podviga, ker bi rabili veË denarja, veËje angaæiranje celotnega uredniπtva, Ëe ne celo novo mednarodno uredniπtvo. Vpraπanje je, Ëe bi druπtvo sploh podprlo tako orientacijo Glasnika SED za daljπe Ëasovno obdobje. Kako ocenjujete vsebino sedanjega druπtvenega glasila? Glasnik SED je æe nekaj let med referenËnimi revijami na podroËju humanistike in nikakor ne sme izgubiti tega statusa. Nasprotno, mora se πe kakovostno okrepiti in opremiti z vsemi standardi kakovostne revije, npr. z redno spletno objavo. Malo me moti razprπen design glasila in nepraktiËen velik format. A te stvari ob zanimivi vsebini niso pomembne. Vsako πtevilko z veseljem preberem. ObËutljiv sem na prispevke, ki kaæejo æe omenjeno fragmentac- ijo etnologije. Mislim, da ne gre samo za generacijske razlike, temveË za neobveπËenost med dvema etnoloπkima flstranema«. Zdi se mi, da zlasti πtudentje in mlajπi etnologi, ki so pravkar diplomirali, sploh ne poznajo podrobneje dela etnologov na Inπtitutu za slovensko narodopisje ali v SEM, zlasti pa ne v pokrajinskih muzejih. Ne poznajo geneze etnoloπke misli in njenih doseækov. Ali je to morda posledica premajhnega pre- toka znanja med fakulteto in drugimi etnoloπkimi ustanovami? Morda bi uredniπtvo lahko odloËneje poseglo vsaj v Ëlanke, ki nepouËenost izkazujejo æe na meji trivialnosti. Znani ste tudi po sploπni druæbeni angaæiranosti: v raznih medijih ste opozarjali na posledice politiËnih nepravilnosti in nelegalne prostorske posege na raËun lokalne identitete. Menite, da ste ubrali pravo pot, ste dosegli namen svojih sporoËil? Ali verjamete v demokratiËne naËine reπevanja tovrstnih problemov, na kakπen naËin vam je pri tem ob strani stala etnologija (stroka, profesionalnost), koliko pa status oz. pravica flcivilista« v hierarhiji lokalne in sploπne politiËne (pre)moËi? Izgleda, da demokracija ni najboljπi mehanizem za zagotav- ljanje Ëlovekovih pravic, saj je njeno naËelo prevlada veËine nad manjπino. »lovekova pravica pa se zaËne pri posamezniku, ki je najveËkrat v manjπini. Danes se manjπini in posameznikom velikokrat krπi ustavna pravica do kakovo- stnega bivalnega okolja, vedno z izgovorom, da gre za viπje interese, a veËinoma gre za kratkoroËne interese kapitala in politiËnih lobijev. Izvoljeni predstavniki mislijo, da si volilce in davkoplaËevalce med svojim mandatom lahko kar lastijo. Vpraπanje je, kako to problematiko spraviti v etnoloπki diskurz. Ko sem to raziskoval, sem odkril povezavo med kulturo, prostorom in kakovostjo bivanja. Teh povezav se teæko zavedamo, ker je ta kompleksna problematika æe dolgo razdrobljena na posamezne segmente, npr. kulturno in naravno dediπËino, folkloro, spomenike, ekologijo vode, zraka, zemlje itd. Za vsakega od teh segmentov je bila zadolæena posebna stroka in posebno ministrstvo. Ni treba posebej ugibati, kdo ima od take razdrobljenosti koristi in kdo πkodo. Danes npr. celo nekateri naπi kolegi govorijo o razliki med znanostjo in stroko, kar je spet ena od delitev, ki prepreËujejo holistiËni pogled na dediπËino. Zdaj bi bilo treba na povezavo kulture in prostora pogledati celovito. O prvinah te celote obstaja veliko razprπenega znanja v inπtitutih, muzejih, zavodih za varstvo dediπËine. Nimamo pa celovite podobe kulturnih prostorov Slovenije, ki bi nam pokazala, kje so toËke, na katere bi bilo treba opozoriti ure- jevalce prostora in kje lahko priËakujemo krizo. Naravoslovci so na ta naËin zaznamovali Slovenijo s projektom Natura 2000. Etnologi bi lahko zaznamovali dediπËinska jedra, kamor spadajo podroËja z moËnim peËatom lokalne kulture, ki je ne bi smeli ogroziti z nepremiπljenimi posegi v prostor. Kulturna krajina z vsemi naravnimi in kulturnimi prvinami, zlasti v naseljenih obmoËjih, je eden najodliËnejπih indikatorjev nacionalne identitete. Zavarovanje posameznih spomenikov je premalo. Zaenkrat je to πe utopiËni projekt. Moji dokaj neposredni pris- pevki, predavanja, strokovno posvetovanje in spletne objave so bolj trkanje na vest oblastnikov in velikih investitorjev in ne morejo veliko spremeniti. Najprej bi morali doseËi, da se preko ustanov civilne druæbe bolj kot doslej upoπteva mnenje raziskovalcev in prizadetih prebivalcev, ko je ogroæena njihova pravica do kakovostnega æivljenja. To pa je navadno takrat, ko se pri veËjih posegih v prostor ne upoπteva ravnoteæja med dediπËino in spremembami okolja. Lokalne prostorske in dediπËinske vrednote imajo pre- malo veljave, Ëeprav so za kakovost æivljenja pomembnejπe kot vrhunski spomeniki nacionalne veljave. Pravico do ohran- itve dediπËine moramo razumeti kot del Ëlovekovih pravic. Manjπina in posamezniki bi morali imeti moænosti, da se za to pravico borijo z vsemi legalnimi sredstvi. Nasproti pa bi jim morala priti tudi zakonodaja. Prav sedaj se pripravlja delitev Slovenije na dve regiji, bogatejπo zahodno in revnejπo vzhodno, kar je z vidika kulturne Ëlenjenosti Slovenije lahko problematiËno. Vsako kulturno okolje ima, ne glede na stopnjo ekonomske razvi- tosti, svoje specifiËne vrednote, ki jih ne moremo meriti z absolutnimi merili, tako kot gospodarsko vrednost. Omenjena razdelitev lahko povzroËi diskriminacijo lokalnih vrednot in s tem prepreËevanje njihove integracije v vsakdanje æivljenje. Mislim, da je v okviru omenjene problematike mogoËa veËja druæbena angaæiranost, do katere je redko katera stroka upraviËena bolj kot etnologija. Iz vaπega dela je razvidno, da ste sodelovali na razliËnih obmoËjih slovenskega etniËnega prostora. Ali najdete tudi dovolj Ëasa in energije za strokovno delo v domaËem okolju? Ste Ëlan katerega lokalnega / regijskega odbora ali druπtva v rodnem StraæiπËu in na Gorenjskem? Tako kot vi spraπujete, delujem samo v svojem kraju. Leta 2002 sem v StraæiπËu, kjer æivim, pomagal ustanoviti civilno- druæbeno pobudo za osveπËanje sokrajanov in lokalne oblasti o alternativnih reπitvah pri urejanju prostora v naπem kraju. Po naπem mnenju je kranjska obËina z izvajanjem sociali- stiËnih druæbenih planov krepko poruπila ravnoteæje med dediπËinskim prostorom, bivalnim okoljem in industrijsko cono v prid slednje, pri Ëemer je bila poleg kakovosti bivanja najbolj ogroæena obdelovalna zemlja kot dediπËinski prostor in obstoj zadnjih kmetij v StraæiπËu. Æal zaradi nekulturnega obnaπanja æupana, ki na naπe pobude ni niti odgovoril, ver- jetno po zgledu vodstva industrijskih druæb na Sorπkem polju, IZ O»I V O»I Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 16 nismo mogli vzpostaviti dialoga. Ta nepripravljenost obËinske uprave na dialog s civilnodruæbeno pobudo je seveda odliËen zgled nekaterim krajanom, ki se πe vedno bojijo posledic (izguba sluæbe, πikaniranje ob uradnih postopkih itd.), Ëe bi javno izrekli kritiko nosilcem oblasti. V akciji zbiranja podpisov so nas podprli predvsem mladi, nekateri kmetje in razumniki. Mnogi kolegi etnologi so tudi po upokojitvi nadaljevali z aktivnim profesionalnim delom. Razmiπljate æe o tem, kaj boste poËeli takrat? Mnogi starejπi kolegi in kolegice, ki so v penziji naredili skoraj veË kot prej v rednem delovnem razmerju, mi bodo lahko za zgled. Nerodno je, ker me zdaj dobri delovni pogoji na inπtitutu na ZRC SAZU preveË razvajajo. Kasneje me bo veselila fotografija, etnografsko terensko delo in predavanja o moji novi tematiki, o kulturi prostora in o prostoru kulture. Prej pa sem dolæan postoriti πe marsikaj s podroËja vizualne etnografije in vizualnih raziskav, kar bi æelel opraviti πe v sedanji sluæbi, kajti pri teh naËrtih ne bo πlo brez zvestih sodelavcev. Hvala za odgovore in uspeπno delo πe naprej! Viri in literatura: KRIÆNAR, doc. dr. Naπko 2003a: K posebni πtevilki Glas- nika SED. V: Glasnik SED let. 43, πt. 1, 2. Ljubljana, 1. KRIÆNAR, doc. dr. Naπko 2003b: Stanje stvari. V: Glasnik SED let. 43, πt. 1, 2. Ljubljana, 4‡13. KUMER, dr. Zmaga 1992: Kriænar Naπko. V: Enciklopedija Slovenije, πt. 6. Ljubljana, Mladinska knjiga, 25. RAM©AK, dr. M. in Ravnik, dr. M. 2004: Kriænar, Naπko. V: Angelos Baπ s sodelovanjem uredniπkih odborov (ur.), Slovenski etnoloπki leksikon. Ljubljana, Mladinska knjiga, 257‡258. SLAVEC GRADI©NIK, doc. dr. Ingrid 2004: Murkovanje 2004. Podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine. V: Glasnik SED let. 44, πt. 2. Ljubljana, 78‡81. VALENTIN»I» FURLAN, Nadja 2003: Okrogla obletnica dr. Naπka Kriænarja. V: Glasnik SED let. 43, πt. 3, 4. Ljublja- na, 118‡119. NA©KO Kriænar, doc. dr., znanstveni sodelavec, http./ www.zrc-sazu.si/isn/NaskoKriznar.htm, 4. 6. 2003. NA©KO Kriænar (03081), Osebna bibliografija za obdo- bje 1975‡2005, Virtualna knjiænica Slovenije, http:// cobiss.izum.si/ bibliografije/, 22. 9. 2005. Strokovne komisije. NepremiËna kulturna dediπËina, http: //www.kultura.gov.si/, 24. 10. 2005. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 10. 11. 2005 Doc. dr. Naπko Kriænar. Iz arhiva AVL.