^eVenskii gospodarska organizacija. Na Slovenskem imamo dve veliki in mogočni gospodarski organizaciji, to sta «Zveza siovenskih po3Ojilntc» s sedežem v Gelju in »Gospodarska zveza* s sedežem v Ljubljani. Samoumevno je, da se rnora list, ki je kakor naš posvečen kmetskim težnjam, ozirati na poslovanje in delovanie za gospodarske namene tako važnih organizacij. «Gospodarska zveza» v Ljubljani ima mnogo širjo podlago nego «Zveza slovenskih posojilnic*. »Gospodarska zveza* sprejema pod svoje okrilje vse različne gospodarske zadruge. «Zveza slovenskih posojilnic* pa obsega, kakor že ime kaže, samo posojilne in hranilne zadruge. Predkratkim, dne 26. junija, je imela «Gospodarska zveza* svoj občni zbor. Ta zbor je pokazai, da je «Gospodarska zveza* zares gospodarska potreba na Slovenskem in da si pridobiva v zadružništvu vedno trdnejša t!a. ProSlo leto je dosegel promet že 3,846.484 kron. Koncem leta 1901 je bilo pri zvezi 102 posojilnic, raznih drugih zadrug 57, skupaj torej 159. Med raznimi drugimi društvi se nahajajo kmetijska društva, konsumna društva, mlekarske zadruge, železoobrtna. vinogradniska. stavbena in mizarska zadruga. «Gospodarska zadruga* bo kmalu izdala narodno-gospodarski zeinljevid, kateri bo nam predstavil gospodarsko organizac.jo na Slovenskem. Velikega pomena za pravilen razvoj posameznih gospodarskih zadrug in za pošteno posiovanje je revizija. «Zveza slovenskih posojilnic* stori v tem oziru vsaj v toliko svojo dolžnost, da edini ji na razpolago stoječi revizor neprestano revidira. 0 »Gospodarski zvezi» pa izvemo sedaj na občnem zboru, da se Je preteklo leto revidiralo le 32 posojilnie. Občni zbor je sam čutil, da je to premalo, za to se je izreklo, da bo odslej treba gledati, da se vsako leto revidira veCje število posojilnic. «Gospodarska zveza* pa stoji po svojem delokrogu seveda nad «Zvezo slovenskih posojilnic*, katera zadnja je omejena samo na eno panogo zadružne gospodkrske organizacije. «Gospodarska zveza» je vsled tega poklicana, da postane središče vsega gospodarskega življenja na Slovenskem in da njeni občni zbori postanejo pariament, v katerem se razpravlja in pogovarja o slovenskem narodnem gospodarstvu. Velik razloček je tudi med glasilom «Gospodarske zveze* in »Zveze slovenskih posojilnic>. Glasilo prve ie «Narodni Gospodar», izhajajoč v Ljubljani, glasilo druge — vsaj podpira se ta list — pa je «Siovenska Zadruga*, izhajajoča v Krškem. Dočim «Slovenska Zadruga* prerada prinaša ponatise pamfletov na različne zadruge, seveda s takozvanimi «nepristranskimi» opombami, ozira se «Narodni Gospodar> na dejanske gospodarske in zadružniške potrebe ter tako ustreza željacu ln potrcbam čilajočega občinstva. »Slovenska Zadruga» pa postaja vedno bolj zbirka nepovoljnih, razdirajočih kritik (ali pravzaprav napadov) o zadružništvu in drugih čiankov. ki spadajo v zadružniški list tako, kakor pest na oko. , r «Gospodarska zveza> stori tudi s pouč- nimi shodi svojo dolžnost za pouk v narod- nem gospodarstvu. Že večkrat smo obžalovali, da njenemu vzgledu ne sledi tudi naša «Zveza slovenskih posojilnic*. Širiti znanje, delovati za strokovno izobrazbo, to ne more Skoditi našemu ljudstvu!  Da bi se narodno - gospodarsko znanje na Slovenskem vedno bolj širilo in da bi se zadružna organizacija zdravo in krepko razvijala, je gotovo želja vsakega poštenega Slovenca.